|/ <¦ . ¦ ¦  ¦»¦'ČlIKe ICdCnSKC IIOVICC „„.. . .  ^3^ odst<>Pa »obrutlže Bolgariji sta se načel2? J3'Orazu^h Kromunska m bolgarska vlada. ??2^6™* Pod^bna pogajanja so se pričela dne  " ^S1181^-  po *elji romunskega kralja Karoia, ki hoče po sPešiti pogajanja in sporazum z Bolgarljo gleda D°brudže, sta se sestala 10. avgusta v nekem  kraju ob Crnem morju romunski kralj Karol in  bolgarski kralj Boris.  Zadnjo nedeljo se je vršila po soglasnih poro čilih iz Londona in iz Berlina nad Rokavskim prelivom doslej največja letalska bitka. Nemci poročajo, da so zbili v dveh spopadlh 89 angleških letal, sami pa jih izgubili 14, Angleži pa pravijo, da so uničili okoli 60 nemških letal, sami pa jih pogrešajo 26. V teh bojih je sodelovalo na vsaki strani okrog 400 letal. Tudi v ponedeijek ae je vršila velika bitka istotam.  Angleško ministrstvo za deželno varnost je objavilo, da je bilo od nemških letalskih napadov meseca julija v Angliji ubitih. 258 ljudi, od teh 178 moških, 57 žensk ter 23 otrok izpod 16 let Hudo ranejnih je bilo 351 Ijudi.  Ker pišejo angleSki Hstl o bombardiranju Rima, odgovarjajo italijanski z grožnjo, da bodo v tem primeru italijanska letala bombardirala Lon don in tudi druga angleška mesta.  sin bivše avstro-ogrske cesarice Zite, nadvojvoda Robert, se je javil v službo pri angleški vojski.  V Piazenci v Italiji je prišlo do strahovite eksplozije v veliki tovarni za izdelovanje streliva. Tovarna je čisto razdejana. Ubitih in ranjenih je zelo veliko ljudi. Ameriške Združene države bodo posegle v voj- no po ruski sodbi proti koncu. Usoda Anglije ne povzrofia Zedinjenim državam veiiko skrbi, ker so prepričane, da se bo mogla upirati vsaj tako ciolgo, da se bodo one popolnoma pripravile na P08^ wOjno. Združene države žele zato dolgo ^'J|Jvsl Z nj° ^010^ v ^^nosti C.m  Ameriški dobro obveščeni krogi izjavljajo, da so ^ najverodostojnejših inozemskih virov dobili Vest, da je francoska vlada v Vichyju odredila, da se francoske čete uprejo, če bi Japonci izvršili napad na francosko vzhodnoazijsko kolonijo Indokino-  Ameriški predsednik Roosevelt je izdal pose- ben proglas, v katerem poziva vse Američane, naj ^ udeieže v eim večjem Stevilu molitev za SVetovni mir. Molitve bodo trajale devet tednov.  Hoover, bivši predsednik Združenih ameriških drzav, je začel z angleško in nemško vlado pogajanja za proučitev možnosti odposiljatve hrane  Nizozemsko Belgijo, Poljsko in Norveško. Ko- misija je ugotovila, da grozi 18 milijonom ljudt v teh državah lakota.  Dobifiek 400 ameriških industrijskih podjetij, ki izdelujejo strelivo, orožje ter letala, znaša leZe2^Sf°° ^"^" Nekaterim V°jna ^  Po vsej Japonski se nadaljujejo protiangleške  demonstracije, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi prišlo med Anglijo in Japonsko do sporazuma.