Spisi in dopisi bo pošiljajo : Uredništvu ,,Domoljubu", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serali pa: UpravniStvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- Štev. 11. V Ljubljani, dne 14. marca 1012. Leto XXV. Izhaja v*ak fetrtok. Cona mu jo S K iih leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko J n drugo tujo državo 0 K). — Posamezno fttevilko ko prodajajo ———— po 10 vinarjev. ■■ DvesiGleinica siovensko-hrvoške ISilo jc leta 1712. Takrat jo vladal v naših deželah cesar Karol VI. Šlo je za to, kdo ho njegov naslednik. Sam še ni imel otrok, moških upravičencev pa tudi ni bilo. Treba jc bilo nasledstvo urediti, ker taka reč, če ni urejena, po obilnih izkušnjah rodi veliko prepirov in bojev. Prvi so se oglasili Hrvatje. Dne •12. mavca 1712. je sklenil hrvaški deželni zbor: Če ni moških naslednikov, ima pravico vladati na Hrvaškem tudi ženska iz habsburške rodovine, in sicer tedaj, če ima polog Avstrije v svoji lasti tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko. Kasneje so pravico ženski potomki do prestola priznali tudi na Ogrskem. L. H17. je dobil cesar Karol VI. hčerko Marijo Terezijo, ki je na podlagi imenovane pravico po smrti svojega očeta zavladala. Preteklo soboto jc bilo 200 lol, odkar so zastopniki hrvaškega naroda storili imenovani sklep, čegar spomin je tako važen, da ga z veseljem obnavlja tudi slovensko ljudstvo. Njegov pomen kažejo te-lc reči: v 1. Hrvaški deželni zbor jc v najvažnejšem vprašanju, kdo bodi zakoniti vladar na Hrvaškem, sklepal leta 1712. popolnoma sampstojno, po svoji lastni v°lji, popolnoma neodvisno od ogrskega deželnega zbora. To jasno priča o samostojnosti in neodvisnosti Hrvaške. ogrskem nasilju, po popustljivosti avstrijskih vlad in po nemarni kratkovidnosti Hrvatov jc pa prišlo tako da-l0e> da danes bana na Hrvaškem imenuje vladar na predlog ogrskega minerskega predsednika, da Hrvaška nc »noro v svojem deželnem zboru določati "avkov, marveč jih ji nalagajo Ogri, da so vse pošte in železnice v ogrski oblasti, in da ima potemtakem hrvaški deželni zbor v mnogih ozirih manj pravic, nego naši deželni zbori. Ogrska nasilnost ne pozna nobenih mej. Po postavi hi sc moral sklicati deželni zbor vsaj vsako leto po enkrat, in bi moral zborovati vsaj po tri mesece. Zadnja leta sc je pa večinoma skliceval samo za to, da se jc takoj odgodil ali razpustil. Zadnji izvoljeni zbor je bil pa celo prej razpuščen, preden se jc sploh sešel. V »Domoljubu« smo že opisali, kaj se vse godi pod feldvebel jnom Čuvajem, ki je zdaj za bana na Hrvaškem. Kje jc danes hrvaška samostojnost? Pod Turkom ni bilo Hrvatom kaj gorje, nego pod maž. jarmom in pod hlapci maž. okrutnikov. Edino pravaška stranka brani res stanovitno hrvaške pravice. Ljudstvo je v ogromni večini na njeni strani j,n zato trdno upamo, da pride tudi za Madjare dan plačila, ki bo obenem dal Hrvatom in nam svobodno domovino. 2. Pravimo: Hrvatom in nam! Iz sklepa hrvaškega zbora, ki smo ga prej navedli, vidimo namreč, da so zastopniki hrvaškega ljudstva pred 200 leti zahtevali, cla sc nc sme pretrgati no-tranja, dejanjska, v enem vladarju na zunaj vidna zveza med hrvaškimi in slovenskimi deželami. Le tisti habsburški vladar sme vladati na Hrvaškem, ki jc obenem vladar na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. O Ogrski ni v tem sklepu nobene besede. IIvv. zastopniki so ob svojem sklepu gledali preko Sotlc in so tam videli brate, od katerih ,naj bi sc nikoli nc ločili. S svojim sklepom so povedali, da se razteza naša domovina do Triglava in dalje. En vladar mora vladati Hrvatom in Slovencem, kev so pravzaprav eno ljudstvo in imajo eno skupno domovino. O Dalmaciji in o Istri niso govorili hrvaški vclmožje, ker sta skoraj cela Dalmacija in velik del Istve spadala pod Benečijo, in ker je Kranjska takrat segala do Reke in preko Trsta do Pazina. Danes, ko jo dvesto let prešlo od pomenljivega sklepa, se zavedamo oboji, Slovenci in Hrvatje, tem živejše, da kri ni voda, da po vseli pravicah spadamo skupaj, da vsi trpimo, čc en del našega naroda trpi, in da moramo torej vzajemno pripravljati tla za skupno, svobodno domovino. 3. Sklep hrvaškega zbora pa priča tudi neomajno zvestobo do habsburške rodbino. Vladarski kroni jc v čast in slavo; podlaga jc moči in veljavi avstrijske države. Zvesti cesarju so ostali v najhujših izkušnjah naši pradedje, zvesti ostanemo tudi mi. Naša domovina sc more razviti samo v avstrijski državi pod prejasno habsburško rodbino. Tudi to nam jc ob dvestoletnici, ki ji jc pisan v spomin ta članek, popolnoma jasno in trdno. Naši poslanci so delali na Dunaju v prepričanju vsega slovenskega ljudstva, ko so v državni zbornici zahtevali po dr. Kreku, Spinčiču in dr. Du-libiču od ministrskega predsednika, naj uporabi vsa sredstva, da sc uvede neznosne razmere na HrvaŠkem, in ko so dne S. t. m. v imenu vsega hvvaško-slovenskega kluba po dr. Dulibiču podali slovesno izjavo v spomin pomenljive dvestoletnice. Bilo je teh dvesto let mnogo žalostnih dni za naše ljudstvo, pa tudi za našo državo. Zdelo se je večkrat,, da vso propade. Nas so si že razdelili Nemci, Lahi in Mdjavi. Pa vse zastonj! Živa moč vernega, pridnega, značajnega ljudstva jc prestala najhujšo napade. Niso nas ugonobili, niso nam izbi-isali naših ciljev. Nismo jih še dosegli, toda vztrajno gremo za njimi. Umreti se nam kratkomalo neče. Živeti hočemo! li nanaaannnaQPPaaa5 Političen pregled □□□□□□□nDaaaaD"1-10 DRŽAVNI ZBOR. Dva moteča je počival državni zbor in z njim premnogi poslanci, kajti ma-lokjo so delovali deželni zbori tako pridno kakor kranjski. Obstrukeije so v večini dežel ovirale redno delo. Dne 5. marca pa so zopet stopili skupaj državni poslanci, da rešijo pred vsem tri stvari, ki belijo glave našim vladam, namreč nove davke, ki smo zadnjič o njih poročali, novo brambno predlogo in laško fakulteto. To so tri točke, ki si zna vlada ob njih izkopati grob, čc ne bo do skrajnosti previdna. Draginjska razprava. Kakor mora leži na avstrijskem parlamentu vodna draginjska sleparija. Večini poslancev sc stvar že studi, posebno ker soc. demokratje to vodno prinašajo na dnevni red samo iz liuj-skarskih namenov in pa ker vlada noče tam podrezati, kjer bi lahko — pri kar-telih. Mogočni fabrikantje in drugi mogotci se združijo in nastavljajo ubogemu ljudstvu ceno, kakor je primerno njihovemu žepu, na primer pri sladkorju in špiritu. Tem pijavkam bi mogla le vlada stopiti na prste, čc bi sprejeli zakon o nadzorstvu kartclov. Naš dr. Krek je v kartelnem pododseku dravinjskega odseka že davno izdelal načrt takega zakona, ki bi temeljito pokazal tem izkoriščevalcem, kaj so dolžni človeški družbi, a naša vlada stoji tako pod vplivom raznih kapitalistov, bogati.') fabrikanio.v, da nc upa goniti. Sklicala jc na Dunaj neko enketo (raziska-vanje), ki naj bi določila, kako škodijo karteli, sklicala pa samo zato, da vso zavleče in spravi s pravega tira. Zaradi teh neznosnih razmer je veliko poslancev kar zapustilo zbornico, ko jo predsednik otvoril razpravo o predlogih draginjskega odseka. Dnevni reil. Kakor vodno, hočejo tudi tukaj stranke in vlada, vsak svojo najprej dobiti. Vlada hoče, da sc brž obravnava brambna predloga, Poljaki in Čehi zopet, da se reši dolgotrajno prepiranje o kanalih. Iz teh nasprotnih mnenj je zrastel talo dnevni red: Najprej se reši draginja, potom prvo branje bramb-rte predlogo, nato poročilo legitimacij-skega odseka in na četrtem mostu so kanali ali pa predloga o »vojnem koru«. Naši poslanci so takoj posegli v delo državnega zbora. Najprej jo dr. Šusteršič v finančnem odseku odločno nastopil proti želji nemških libcralcev, da bi se naložilo enak davek kakor na žganje in pivo tudi na vino. Kot zastopniki naših vinorodnih dežel v tako nespametno davčno reformo naši poslanci nikdar ne bodo pritrdili. Pri teh izvajanjih so ga podpirali nemški krščanski socialci. 2i Za vinogradnike je nastopil tudi poslanec Jarc z nujnim predlogom, da se tudi tistim vinogradnikom da podpora, ki so trpeli vsled toče na Belokranjskem, pa ne stanujejo v občinah Badovica in Drašiči. Drug predlog jo stavil isti poslanec radi škodo, ki so jo trpeli živinorejci radi kugo na gobcu in parkljih. Nastopili so zastopniki Slovcnsko-hrvaškega kluba tudi z ozirom na razmero na Ogrskem in Hrvaškem. Kot sosedje Mažarov ne moremo mirno gledati, kako ti samogolLueži trgajo našo državo in slabe našo skupno moč. Poročali smo žo zadnjič o čudnih ogrskih liomatijah in .spletkah, s katerimi hočejo Madžari oslepariti cesarja za pravico, da sme samo on sklicevati vojsko, kadar če in kadar jo potrebuje. Če bi to pravico dobili Madžari, bi lahko kar naenkrat prišlo pri kakih zaplct-ljajih, da bi Madžari no dali vojakov zu vojsko. Kam pridemo s tem, vsak razume. In kor toga no moremo mirno gledati, so vložili naši poslanci, katerim so sledili tudi krščanski nemški poslanci, na ministrskega predsednika vprašanje, kako misli varovati avstrijsko koristi proti Ogrora. Ministrski predsednik je v zadregi odgovoril, da hoče varovati z vsemi močmi naše koristi, da pa nc moro natančnejšega povedati, ker sc z Madžari vršo pogajanja. VOLITEV PREDSEDSTVA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Dno 8. marca so jo vršila v nemškem državnem zboru končna volitev predsednika in dveh podpredsednikov. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 383 glasov; Kaompf (liberalna ljudska stranka) jc dobil 192 glasov, Spahn (centrum) pa 187 glasov. Izvoljen je torej Kaompf. Mož jc žo od leta 1880. prostozidar in član framazonske lože. Nato sc jo volil prvi podpredsednik; oddanih jo bilo 389 glasov. Paaschc (narodni liberalec) je dobil 197 glasov, Schoidomann (socialni demokrat) je pa dobil 155 glasov. Izvoljen jc Paasclic. Pri volitvi drugega podpredsednika jc bilo oddanih 378 listkov; od teh jc dobil Dovo (liberalna ljudska stranka) 209 glasov, Schoidomann pa 107 glasov. Ti gospodje so torej poklicani, da bodo vodili krmilo v nomčkem državnem zboru. Centrum so jo temu nehvaležnemu poslu odtegnil, zdi se pa, da bo tudi libcralccm precej slaba predla, ravno kor imajo katoličani čislo proste roko. VOJNA, V listu »II Mafino« jc povedal neki laški politik vladi nekaj silno grenkih resnic. Mož piše: Nikar sc nc dajajmo ljudem v zasrneh s tem, da delamo iz komarjev slono. Italija je hotela veliko in slavno vojno, namesto tega pa mora z neskončno potrpežljivostjo dopri-našati težke žrtve. Italija mora vedno bolj opuščali misel, da bi Turčijo kjo drugje prijela kakor v Tripolisu, in šo tukaj si ni izvojevala tako zmagoslavno hi tke, na podlagi katero bi lahko tujo vlasti prisilile Turčijo k miru. Ministr- stvo jo sedaj prisiljeno oprijeti ae načrta generala Caneva, ki pravi, da ee y notranjosti Tripolisa no da nič doseči Italija naj zavzame obrežje in ga utrdi" počasi se bodo Arabci že sprijaznili s' tujimi gospodarji. Poročila o pogajanjih in posredovanju šc ne potihnejo, vendar »e kajt gotovega še ne ve. Tudi misli o napadu na Carigrad Lahi še niso opustili. Pri, hodnji tedni nam prineso morda večjih zanimivosti. ANGLEŠKI ŠTRAJE. Kljub pogajanjem in posredovanju vlade ne preneha štrajk. Delavci in delodajalci se ne morejo zediniti. Posebno načelo neke najmanjše plače za vse brez izjeme je oreh, ki ga delodajalci nc morejo in ne marajo zgrizli. Vj London prihajajo od vseh strani poro, čila, kako zapirajo tovarno, ker manj, ka premoga. Vlakov vozi že 2000 manj, parniki se vodno bolj ustavljajo Posledice štrajka, ki sc ga udeležuje 450.000 premogarjev, so žo splošno občutljive. Tudi na evropski celini so je začelo med promogokopi gibanje za štrajk, da' tako pomagajo svojim tovarišem na Angleškem. Bati sc jo, da se premog povsod podraži. Da se temu izognemo, je dr. Krek vložil v drž. zboru na celo ministrstvo interpelacijo, naj prepove izvoz premoga na Angleško in v, Belgijo. Kranjski deželni zCor. Sklop sojo dno 13. februarja. Po govoru dr. Lampeta so govorili Se nekateri drugi poslanci in jo končno poročevalce dr. Krek šo povedal vsakemu, kar mu gre. Nato se jo začela podrobna debati o izračunu, pri kateri je bila zanimiva debata o orožnifitvn. K besedi so je oglasil Hladnlk. V poglavju III. se nahaja znesek 5S.M0 K zn nastanitev orožništva. Dežela zn orož-ništvo leto za letom veliko Izdaja. Zato i-m« pač dežela zahtevati, da orožnifitvo svojo slutilo nepristranske in pravično izvršuje Povdnr-ja. da nikakor nc misli vsega orožništva. Hon> so omejiti na Dolenjsko in na slučaje, m so mu dobro znani. Res jo, da nemajhen del orožništva, zlasti pa na Dolenjskem, skrajno pristransko in krivično postopa proti pri»!a-šem S. t. S. V Cerkljah na Dolenjskem so lani nekateri liberalni fantalini pri Domu razbili okna in na streho obesili sramotilno cunjo. Orožnikom so je stvar naznanila, a orožnjKl zadeve niti preiskati niso hoteli. Ko pa Jc nc» visokošolcc v tem Domu priporočal, naj ljudje kupujejo blago v korist »Slovenski Straži«.in ga jo Sel nek liberalni trgovec naznanit, tc*. da so s tem zoper njega, ki predmetov v konsi »Slovenski Straži« nočo imeti, oznanja bojkot,-so orožniki uvedli velikansko preiskavo, »i Mokronogu je S. L. S. oh priliki občinsRm volitev izdala letake. Orožniki so uvedli vcliM' preiskavo, žugali ljudem celo z aretacijo, za lta v tem slučaju nikakor niso upravičeni, in* so prišli k nekemu naSemu možu in ga »P1'" ževTli, kdo je letake S. I„ S. raznaSal. jim jo w mož odgovoril: Tega ne vem, vem p" lld0 J Pibnikarjcve letake razuažall In kaj so mr -dili orožniki? Obrnili so so in niso hoteli" slišati! V Trobeljnom sta prišla k občinskim volitvam dva nedoletna kolesarja Mokronoga in sla nemir delala. Ko so pa UUUJ zahtevali, da se odstranita, jo orožnik, dasi pravi 9 93. orožniške instrukcije, da se morajo glavni povzročitelji nemirov odstraniti, vzel ta tlva nemirneža pod varstvo, in dva naša, ki stu odstranitev zahtevala, sta bila zaprta, eden na je veliko globo plačal. V Krškem je orožnik moža, ki je orožnika opozoril, da se v isti hiši, kjer so se volitve vršile, nahaja agi-tačni lokal liberalne stranke, grdo nahrulil in potem moža ni pustil k okrajnem« glavarju, da bi se pri njem pritožil. V Veliki Doli-n i je orožik o javnem shodu S. L. S., ki je bil pravilno napovedan in se je ob napovedanem času vršil, na okrajno glavarstvo napačno poročal, da so je shod vršil ob nenapovedanem času. Orožništvo je nadalje poklicano, da vz-gojno vpliva. Zgodi so pa, da nekateri orožniki celo v službi hodijo v gostilno in čestokrat j h občinski sluga dobi ob policijski uri, da popivajo. Kako naj se spričo tega varuje red? Najodločneje pa treba povzdigniti svoj glas proti toniu, da imajo orožniki tako velik vpliv glede gostilniških koncesij. Naj reče občinski oilbor, kar hoče, tisti dobi gostilno, za katerega se izreče orožnik! V V. Dolini pristaš S. I.. S. gostilne ni dobil, ker so orožniki prija-telji liberaln. gostilničarja. Na Čatežu pa, kjer je bilo že pet gostiln, jo je še šesti dobil, ker je liberalec. Ne morem tudi molčati o nravnosti. Inštrukcija prepoveduje orožnikom pohajanje v zloglasne lokale in občevanje z zloglasnimi osebami. Ne bom tu več drugega naglušni, kot to, da je na cerkev sv. Petra v Gorenjem Mokronogu orožnik s kredo napisal: : Ks lebe die frcie Liebe!« Živela prosta ljubezen in se še podpisal. Inštrukcija zapoveduje orožnikom nadalje strogo molčečnost. 26. decembra 1. 1. so v Št. Lovrencu trije fantalini napadli cerkovnika. Župnik je to naznanit okrajnemu glavarstvu, ki je odredilo preiskavo. Orožnik pa, ki je dotično stvar preiskoval, je sel k ljudem, ki so bili v preiskavi, in jim rekel: Vaš župnik vas je ovadil, da ste v cerkvi puščico okradli! Torej sc je zraven še zlagal! Glavarstvu o vseh stvareh poizvedujejo le potom orožništva. Če kje ljudje za vodovod prosijo, vprašajo orožnike, če je potreben, rav-notako, koliko škode je kje povzročil požur in, kar jo treba najodločneje grajati, orožnikom se poverja naloga, da poročajo, je li v kakem kraju res beda ali ne. Tako je šel nek straž-mnšter od hiše do hiše in tako-le poizvedoval o bedi: »No, kje je pa kak človek, ki bo lakote umrl?« V S t. I.ovrencu so se pritožili ne-kaleri nagajive!, da odpadki iz mlekarne onesnažujejo vodo. Prišel je mlekarski nadzornik iz Ljubljane, prišel je strokovnjak z Dunaja, prišel je strokovnjak z Gradca, vsi so izjavili, da se voda ne onesnažuje. No, in liberalci so se pritožili na okrajno glavarstvo in zdaj je poslalo okrajno glavarstvo orožnike to zadevo preiskavat. V dokaz, kako so nekateri orožniki predrzni in sirovi, navajam nadalje le to: I.ani so liberalci namazali cerkev v Leskovcu z katranom. »Narod« je nato pisal, da sta to storila župnik in kaplan. In glej, orožnik je zapisal v ovadbo (seveda nemško): Nazadnje ni izključeno, da jc onesnaženje cerkve ukazalo cerkveno predstojništvo. Ta sistem jo zakrivil baron llein, ta sistem pa se mora zlomiti, če ne, izjavljam, da za proračunsko postavko drugo leto nc bomo več pod nobenim pogojem glasovali! (Veliko odobravanje in ploskanje.) Deželni predsednik ckscelenca baron Schwarz ''-javi, da z vso odločnostjo zavrača nezaslišane napade poslanca Illadnika na orožni-stvo. Poslanec Illadnik bi bil moral te napade dokazati (Illadnik: Tu imam dokaze!), kar jo Pa povedal, sloni le na govoricah pristranskih ljudi. To nc gre, da ljudje, namesto da bi so obračali na pristojno oblast, gredo k poslancem, da ti pod varstvom imuniteto napadajo cel stan. Kako naj jaz to o vržem? Niso mi znane osebo, ki so kot priče. Na dan z imeni! (Hladnik: Vam jih dam vse lahko na razpolago!) Obžaluje, da se je v zbornici napadel stan, ki le svojo službo vestno izpolnjuje. Ko sta še poslanca Jarc in P e g a n z nekaterimi podrobnimi slučaji podprla trditve poslanca Illadnika, si je ta odločno zavaroval pravico, da kot ljudski zastopnik v zbornici obrazloži pritožbe ljudstva. Ljudstvo se boji proti orožnikom nastopiti, ker ima potem velike sitnosti in opravke s sodnijo. Zato mora pa to poslanec, storiti. Za vse trditve pa ima na razpolago dokaze. Nuto je bila ta postavka sprejeta. Po vrsti so bilo potem sprejete različne postavke, med katerimi omenjamo: Jarc predlaga, da se vlada poživlja, da uredi v žumberaškem in marindolskem okraju živinski promet tako, da so varujejo pravice kranjske dežele. Nadalje predlaga, da se vlada poživlja, da v okrajih Vinica, Vrli. Dragatuš in v Adlešičih zaprtij o razveljavi, ker je živinska kuga ondi že ponehala. Piber stavi sledečo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da z ozirom na nujnost in važnost gorjanskega, oziroma blejskega vodovoda čimpreje izposlujo državni prispevek v najvišje mogoči izmeri ter skuša doseči, da bo mogoče še letos z delom začeli. Dr. Lampe predlaga: Za pospeševanje živinoreje, za katero je 4000 K že določenih, se ustavi še 80.000 K. Demšar stavi resolucijo, naj se deželnemu odboru naroči, da regulacijo Sore nadzoruje. P e r li a v c. predlaga, da sc deželnemu odboru naroči, naj v zvezi s komisijo za agrarne operacije razmotriva, kako, bi se proračunanje stroškov za agrarne operacijo reformiralo, da bodo stroški enakomerni. Isti predlaga, naj deželni odbor preskrbi, da se reformira po enakih načelih tudi zaračunavanje stroškov za komisije. K o š a k priporoča, da sc dela pri grosupeljskem vodovodu pospeše. II a r t o 1 predlaga, naj deželni odbor letošnjo pomlad s posebno energijo podpira po-končevanje hroščev. Isti predlaga, da se vlada pozivlje, da iz-posluje pri centralni vladi hitrejše poslovanje v zadevah podpor za nakupovanje zadružni h p a š n i k o v ter hitro rešitev prošenj za melioracijska dela na zadružnih pašnikih. Isti predlaga, naj deželni odbor proučuje, kako bi se povzdignila v ribniški dolini domača obrt za izdelovanje »suhe robe«. Ravnikar predlaga, da se deželnemu odboru naroča, naj žc letos vse potrebno ukrene glede uravnave lteke; poslanec Jarc predlaga resolucijo, naj deželni odbor proučuje, kako bi se v Beli Krajini v pospeševanje domače ženske obrti ustanovila po zgledu »Arbeitsschule« pri Beljaku šola. Piber predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj sestavi in v prihodnjem zasedanju predloži zaznamek in načrte vseh cest, mostov in drugih prometnih sredstev, ki se imajo tekom prihodnjega leta pričeti in izvršiti. Dr. Krek priporoča Jarčevo resolucijo, doda naj se ji pa: ne samo za pospeševanje domače ženske obrti, ampak sploh za ohranitev domače tkalne umetnosti. Na vrsto pridejo: resolucije finančnega odseka, nadalje resolurija Illadnika, naj deželni odbor po svojem stavbnem uradu izdela načrte in proračun za napravo železobe-tonskega mostu čez Savo pri Krškem in stopi glede prispevka v dogovor s štajerskim deželnim odborom, resolucija Dularja, naj se obrne deželni odbor do železniškega ravnateljstva, da poskrbi za boljšo razsvetljavo, postaje, hitrejšo vožnjo in zadostno število vagonov na dolenjski železnici, resolucija Jarca, naj država vpelje poštni avtomobilni promet na gotovih progah, resolucija Bavniharja glede prošenj za nekatere ceste v občinah Jablanica, Premic in Trnovo, resolucija B a r b o t a, naj deželni odbor po možnosti varčuje. velika noč leta 1810. (Dalje.) Prijatelji krojačeve družine ,so bili med tem zopet prišli iz svojega skriva- lišča in so sc morali mnogo truditi, da so potolažili tarnajočo ženo, ki je bila v ganljivi ljubezni udana svojemu možu. Bilo je pa za resnično bojazen vzroka dovolj, zakaj v onih časih ni bilo prav nič nenavadnega, da so nenadoma pridrli vojaki, iz gorke postelje potegnili najmirnejšega meščana in ga odgnali v ječo ali na morišče. »Nič več ne morem moliti; o, da bi mogla vsaj moliti«, je jadikovala uboga žena, »tu bi morda še našla tolažbe!« »Nekaj časa ostanemo še pri vas in hočemo z vami moliti«, izpregovori župnik. Nato skupno pokleknejo na tla in začno moliti žalostni del rožnega venca. Polagoma se je žena pomirila in potolažila. Zbrana družba je bila tako zatopljena v molitev, da ni nihče izmed njih čul glasnih korakov, ki so se'po kamenitem tlaku bližali krojačevi hiši. Naenkrat se začuje na hišnih vratih močno in ponovno trkanje. »Sedaj gredo še pome; o Bog, usmili se me, pomagaj mi!« je za vpila prc-i strašena žena. Deček pogleda skozi okno na ulico. »Odprite vendar, jaz sem!« je klical spodaj Nikolo; »hitro odprite, stvar se je dobro iztekla!« Itadosten krik se je iz vseh ust razlegal po sobi in Pepino je zdirjal odpirat srečno se vrnivšemu mojstru. Čoz nekaj trenolkov je stal krojač zopet v sredi med svojci. Toda kakšen! Skoraj ga niso več poznali. Njegov obraz je žarel veselja, smejal in jokal se je obenem; v rokah je držal velik zavoj in klical: »češčen bodi nebeški Oče, hvaljen Gospod, koliko veselje, kolika milost!« Pri tem je samega veselja skakal po sobi in neprestano pritiskal zavitek na prsi. Ženi se je vse to zdelo ncumljivo, zato pristopi k njemu, ga prime za roko in pravi: »Nikolo, kaj ti je vendar, da tako počenjaš vpriičo navzočih gospodov! Povej vendar, kaj se je zgodilo?« »O, kolika sreča, kakšna brezmejna sreča, največja sreča, moja čast in slava do smrti!« je klical Nikolo in stopil sredi sobe. Nato je začel pripovedovati: »Čujtc, čujte, — jaz sem najsrečnejši človek na svetu: vojak me ni odpeljal v ječo, ampak — ampak v škofijsko palačo!« »Kaj, kako? — tja, kjer stanuje sv. Oče?« se začudi žena. »Da, ravno tja. Pred vhodom je stala straža; častnik me je vprašal, kdo sem in koliko star in od kje. Odvzeli so mi denar in nož; nato me je vojak odpeljal gori po stopnicah in po dolgem hodniku do škofovih soban.« »K papežu?« vpraša župnik. »K papeževemu strežaju«, odvrne Nikolo. »Ta je star gospod belih las; pričakoval me je v prvi sobi, vojak je odšel in ostala sva sama. Pošepetal mi je, naj govorim tiho, ker stanuje v sosednji sobi sveti Oče. Pomislite, papež imajo samo dve majhni, revni sobici; v tretji stanuje njih služabnik. Odklonili so vsako lepše stanovanje v palači, ker so ujetnik. Tudi denarja, ki jim ga Bonaparte vsak mesec izplačuje, noča« 31 jo sprejeti. Samo brano sprejmejo kakor vsak drugi jetnik.« »In kaj je hotel papežev strežaj?« vprašajo hkrati vsi navzoči. Nikolo ni ničesar odgovoril; varno je položil na mizo prinešeni zavitek in ga odprl. V njem je ležalo zvitega nekaj belega. »Papeževa obleka, njihov talar!« Klic začudenja je prijel iz slehernih ust in vsi so se drenjali okrog mize, kjer je krojačeva žena s tresočo roko držala malo oljnato svetilko in svetila okrog obleke. »To moram popraviti!« se oglasi Nikolo, »in sicer jaz, nihče drugi«; in njegova suha, sključena postava se je samozavestno in veselo vzravnala pokonci. »In ti«, so je obrnil k nečaku, »paglavec, ošabnež, ničvrednež, ali sedaj vidiš, zakaj je krojač na svetu? Ali boš še kedaj godrnjal čez naš starodavni, častivredni slan, ti, ki nisi vreden, da se imenuješ moj nečak? Razumeš sedaj ?« »Razumem, razumem, stric!« je kričal vajenec; »nikdar več nc bom godrnjal in zabavljal čez vas in vaš stan.« Z največjim spoštovanjem je vzel Nikolo zvito belo obleko in jo razgrnil. Bil je to papežev talar iz tankega, belega volnenega blaga, z belim plaščkom in dvojnatimi, z gumbi okrašenimi rokavi. Nato je dvignil oblačilo kvišku, da je bilo mogočo videti njegovo dolžino. »Raztrgan je«, pripomni krojač, »na kolenih, na komolcih in na ovratniku; manjka precej gumbov, kratko, treba ga bo temeljito popraviti. In to moram izvršiti jaz, jaz!« »Toda kako jo vse to prišlo?« vprašajo navzoči. Nikolo začne pripovedovati: »Papež so nocoj zboleli in se ne počutijo dobro. Zadnje čase so preveč molili. Cele ure so preklečali v hišni kapeli in kljub svoji visoki starosti so se postili kakor svetnik. Vso to jih je primoralo, da so šli v posteljo; ko smo jih nocojšnji večer videli, so se ravno vračali v svojo sobo. Zdravnik je strogo ukazal, da morajo tri ali štiri dni ostati v postelji. Sploh so sveti Oče vedno silno slabotni; strahovita pot iz Grenobla do Savone jim jc vzela vse moči. To priliko je porabil njihov strežaj, da jo dal popravit že davno popravila potrebni papežev talar . . .« »Kaj, ali je to edini talar, ki ga Imajo papež?« vpraša začudeno mladi duhovnik. »Da«, odvrne Nikolo, »tudi jaz sem tako vprašal in stari služabnik mi je 6 solzami v očeh pripovedoval, da nista francoski general Miollis in policijski ravnatelj Radet pustila papežu niti toliko časa, da bi bili mogli vzeti seboj nekaj najpotrebnejše obleke. Ob treh ponoči so jih vzbudili; oblekli so talar in lahen plašč in nato so morali takoj v policijski voz. Nič ni pomagalo, da so sveti oče izjavili, da nimajo pri sebi nobene drmra obleke, kakor to. kar ima-41 jo na telesu — general se je glasno zasmejal! Med potom vprašajo papež svojega tajnika, če je vzel seboj kaj denarja; in tu se je pokazalo, da je imel kardinal pri sebi tri groše, papež pa en »papelo« to je peti del rimskega zlatnika. Ko jc Pij to videl, je vzkliknil: »To je vse, kar mi jc ostalo od mojo države«. In tako so papež do zdaj nosili vedno isti talar, dokler sc ni popolnoma obrabil. Popravilo me bo stalo precej truda . . .« Z veščim pogledom jo motril stari krojač obnošeni talar. Zdajci zamahne z rokami po zraku, se zagrabi z obema za glavo in zakliče: »O, jaz sem pač lep krojač; ali sem morda pozabil svojo umetnost? Kaj takega nc zakrpa živa duša ved'; tu bo treba napraviti kaj novega! In čc bi tudi moral narediti zastonj . . . Pri ubogem Kristusovem namestniku pač nočem iskati dobička; to bi bil greh«. »Stojte«, jc dejal mestni župnik, »pri tem hočem tudi jaz sodelovati, in še več drugih ljudi. Za vas bo zadosti, če bosie imeli čast, da ste papežu obleko naredili, mi pa hočemo imeti pri tem ta delež, da kupimo blago.« Potipal jc z roko talar in nadaljeval: »Ta talar jo prestar in ni več za rabo; kaj menite, ali bi smol odtrgati od talarja ta mali ovratnik? ... Bil bi mi dragoccn, ljub spomin za celo življenje in plačam zanj pet zlatov!« »Takih ljudi«, pripomni mlajši duhovnik, »bo šc več, ki bodo hoteli narediti isto kupčijo. Moj očo ima tudi denar, in mislim, da bo košček, ki ga dobi odrezanega od papeževega oblačila, rad pokril s srebrn ja ki. Prosim, dajte mi en kos!« »Stojte — stojte!« zakliče krojač, »na ta način mi razkosate celo obleko in nazadnje nc bom imel niti mere za novo!« In začel jo natanko, po dolžini in širini meriti stari talar in si vse do pi-čice zabeležil. Nato so prijatelji odšli. Krojač Nikolo pa same radosti ni celo noč mogel zatisniti oči. Več kot enkrat je vstal, tiho prižgal luč, se splazil v sobo, kjer je visel papežev talar, sc vsedcl na tla, ga ogledoval in od veselja govoril sam s seboj in molil. Potem si jc veselo pomoncal roke. »To bo veselje — pravo velikonočno veselje za ubogega papeža!« je mrmral sam pri sebi, »in tudi jaz bom smel k temu nekaj pripomoči; jaz, Nikolo, telesni krojač Njihove Svetosti!« Nastopni dan jo v ulici, kjer je stanoval mojster Nikolo, vladalo tiho, a neko nenavadno življenje. Drug za drugim so prihajali, odlične gospo in gospodje, ki so se redkokdaj izgubili semkaj, in hiteli po strmih ozkih stopnicah k staremu, drugači popolnoma pozabljenemu in zaničevanemu šivan-karju. Vsakdo je hotel videti obleko Pija VII., obleko velikega muičenca za svobodo Cerkve. Krojačeva miza je bila pokrita z zlatim in srebrnim denarjem-Nikolo je vse skrbno zapisaval in dai vsakomur notrdilo z obljubo, da dobi košček papeževega talarja, ako papož dovoli, da se razreže njegov stari, zano,' ženi talar. V naslednjih treh dneh Nikolo nI dobil samo najkrasnejšega in najfi, ntjšega blaga za več belih talarjev ia za škrlatno amiceto (plašček, kakor ga' nosijo škof ali kanoniki) in rdeče svilo za plašč —- to so bile plemenite gospo' naročile nalašč iz Genove, ampak tudi) toliko množino denarja, da je dobili' zanj pri mcnjavcu polno mošnjo zlat, nikov. Stari talar jo nato za silo zakrpal, ga nesel v palačo in ga izročil služabniku, in pri tej priliki mu je tudi pove, dal, da dela za Njegovo Svetost popoU norna novo obleko, ki jo hočejo katolik čani mesta Savono za Veliko noč pa, pežu poklonili. Papežev strežaj je globoko ginjen poslušal starega krojača; potom jc sn-mo prikimal: »Bog naj vsem bogato povrne; res, čc sveti Oče sploh kaj pu, trebujejo, tedaj je to zanje velika — dobrota: sam ljubi Bog vam jc udihnil to krasno misel. Poskrbel bom vse potrebi no in posredoval pri papežu.« Osem dni pozneje, v sredi velikega' tedna, jc korakal proti škofijski palači Nikolo z ogromnim zavitkom pod pa/., duho. Ker ga je straža žo dobro poznat la, jo mogel nemoteno sdiozi vrata. Kmalu jc stal v sobici starega papeže, vega slrcžaja. Ko jc ta odgrnil zavitek, je kar ostrmel: pred njegovimi očmi so je lesketal nov, snežnobel talar, poleg, tega živo-rdeča škrlatna amiccta iu svilnat vrhnji plašč. Toda to šc ni bilo vse. Nikolo je držal v roki šc polno mošnjo cekinov in jo radostnega obraza molil nasproti strežaju — »za ubogega papeža«, jo pripomnil, »kateremu so požrešni Francozi vse uropali, - poslano od njegovih zvestih podanikov mosta Savone«. »Počakajte nekoliko, Nikolo«, jo dejal stari služabnik in odhitel iz sobe. Kmalu se jc vrnil. »Pojdite za menoj in vzemito v;0 to seboj.« (Konec prihodnjič.) Smešnlce. Kako čas mine! Jetnik: »TI šment, hitro čas mine! Včeraj so me Izpustili — ia danes že spet sedim!« Pred nevihto. Janez se koplje, kn se !i de?.ju pripravlja in pravi: »Meni so zdi, da bom danes Se moker!« Nasprotje. A.: »Kdo pa jc oni-le Človek, « Jo videti kakor smrt?« — B.: »To jo lahko-živec!« Pot k greu. A.: »Kako je to, da jo najin prijatelj Itazpotnik vzel za ženo svojo postiva nlco?« — B.: »On rad dobro jo in ona zna dobro kuhati, pa se mu jo počasi v srce zaku" hala!« Prazen trud. Agent kmetu, kateremu J« ravnokar zavaroval življenje: »Kaj pravit«, n 1 1)1 Sel tudi k Vovku poskusit srečo?« — Kmet. »Jo prazen trud; on še svojo živine ne da zavarovati!« Olajševalno. Sodnik tatu: »Imate v flV0J° opravičenje Se kaj opomniti?« — Tat: »I'™31'"; da bi pri določitvi kazni tega no prczrlu nisem vas okradel!« RAZGLED PO DOIVIOVINI VMYMYMYMVMVMVMYMYMVMVMY4YMYMYMYMYMYMYMYMVMYMYMYi.Y^ Izid volitev v Belikrajini nam ob oklepu lista še ni znan; liberalci so napeli vse moči, da zmagajo; poslali so v lielokrajino igrat ulogo neodvisnih kmetov vse ljubljanske advokate. Naš zavedni Bclokranjec pa visoko drži žabi a vo S. L. S.l Lep uspeh S. L. S. pri volitvah v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Minuli teden je bil razglašen izid zad-jnjih dopolnilnih volitev v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Kljub ne-( uvenemu pritisku od liberalne strani ije zmagala naša stranka v skupini male trgovine in pa male obrti z lepimi .večinami. V prvoimenovani skupini so prodrli naši kandidatje: Urban Horvat, knjigotržec, Novo mesto, Ivan Podlesnik ml., trgovec v Ljubljani, l-'ran Zoreč, trgovec, Ljubljana; v skupini male obrti pa stavbenik Ivan Ogrin v Ljubljani. Skupno ima naša stranka v tej skupini sedaj osem svetnikov. dočim je bilo leta 1909 izvoljenih d e sedem naših kandidatov. Liberalci imajo 13, Nemci pa štiri mesta. Od zadnjih volitev je napredovala S. L. S. za f?44 glasov. Le tako naprej in liberalni (večini bo za vselej odklenkalo. Belokranjska železnica. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č se je odpeljal v npremstvu stavbnega podjetnika gosp. 1. ončariča ogledavat progo nove {železnice od Novega mesta do Metliko. Tekoči teden izroči stavbeno vodstvo progo stavbenim podjetnikom in že v ponedeljek, dne 18. t. m., se namerava zasaditi prva lopala v Novem mestu. Ob tej priliki bode velikanska slovesnost, katere so udeležijo osebno mnogi dostojanstveniki, mod njimi deželni predsednik ekscelcnca bar. S c h w a r z, deželni glavar dr. Š u s t e r š i č in drugi. Slavnosti sc utegne udeležiti tudi železniški minister F o e r s t e r osebno. 8r. Krekov »Turški križ« na Ljudskem odru, Prihodnjo nedeljo, dne 17. marca priredi ženski oddelek S. K. S. Z. ob 6. uri zvečer znamenito dr. Krekovo igro »Turški križ«, ki je krasno vspela na mnogih podeželnih odrih nase organizacije. Cene za to predstavo znatno znižano. Vsak naš somišljenik in vsaka somišljenica naj pribiti ta večer v »Ljudski dom«! duhovniška vest. Premeščen je č. r- M. Erhatič, kaplan, od Sv. Jurija na Ščavnici k Sv. Antonu v Slov. goricah;'č. g. Rudolf K r e n e r, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, je pa postal župnik v Keblju na Pohorju. Naši poslanci za vinorejce. V državnem zboru je načelnik naše S. L. S. glavar dr. Šusteršič minuli teden najodločnejše nastopil zoper misel, ki so je sprožila od n.emško-libcralno strani, naj bi se na vino naložil enak davek, kakor na žganje in pivo. Dr. šusteršič jc izjavil, da kot zastopnik vi-norejske dežele protestuje najodločnejše zoper tako namero in da bodo poslanci vinorejskih dežel vedeli vsak tak poizkus preprečiti. Svaril je vlado, naj nikari ne poizkuša kaj takega, kajti zadela bi ob najhujši odpor. Ilrvatsko-slovcnski klub bode stal v prvi vrsti, če bo treba braniti našo vinorejo. Nobenega dvoma ni, da se namera novega vinskega davka ne bo zvršila! Vinogradniki, ki želijo dobiti trtne škropilnice »Avstrija«, »IIydrolina«, »Automata« itd., ali pa razne priporočljive žveplalnike po znižani t o v a r-1 n i š k i ceni, zglasijo naj se v s a j do 25. marca po županstvu ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nad-z o r s t , u v K a n d i j i pri R u d o 1 -f o v e m. Cenik teh strojev je pri županstvu na razpolago, oziroma se vsakemu, ki sc zanj zanima, dopošljc po pošti. Nesreča s smrtnimi nasledki. 52 let stari oženjeni posestnik Snoj France iz Brinja, občina Dol, jo peljal te dni s par konji z listjem naloženi voz od Sv. Agate v Bcričevo. Kor je bil pa nekoliko vinjen, padel je na okrajni cesti nad Dolskim in Senožeti pod zadnje kolo tako nesrečno, na mu je šlo čez vrat. Po preteku eno ure je izdihnil. Trije požari. Dne 26. februarja jo pričelo ob 11. uri goreti pri Antonu Pipanu na Lukovici. Pogorel jc blev do tal, a ogenj na hiši je pogasila lukov-ška požarna bramba. Pipan ima okolu 1700 K škode, zavarovan pa je bil za 1600 K. Par dni pozneje je pričelo ob 11. uri zvečer goreti v Gradišču pri Lukovici. Gorelo jc pri starem Predovič-ku na severni strani vasi. Kakor sumijo. je zažgala zlobna roka, ker v hiši ni bilo nikogar. Čez nekaj ur jc pričelo zjutraj goreti na južni strani vasi pri posestniku po domače Jernejec. Ogenj jc bil tako velik, da je bila nevarnost, da se vžge cela. vas. Požarna bramba jo bila takoj na licu mesta. Ognjegasci so dobili iz gorečega hleva vso žival. Uboj ali nesreča na Gorjancih. V petek, 8. t. m., so našli na Gorjancih v jarku mrtvega nekega Vidmarja iz Sto-pič. Ne ve se še, ali je v pijanosti ponesrečil ali ga jo kdo ubil. Nevarna igrača. 141etni deček Valentin Klemen na Savi pri Jesenicah jc našel dinamiini patronček. Deček je zbijal po dinamitu, ki je eksplodiral in puhnil dečku v oči in na prsa. Nevarno ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Ženska zgorela. V Ivanjševcih pri Radgoni jc zgorela hiša in v njej ena ženska. Vsi domači so bili pri mlinu, kjer so delali olje. Pri hiši je ostala le ena ženska, ki je med tem pekla kruh. Ko pa se jc ozrla vun, je prestrašena opazila, da gori. Naglo je začela hišo prazniti in reševati blago. Ko je bila hiša že vsa v ognju, je še smuknila v gorečo hišo nekaj rešit, a je ni bilo več iz goreče hiše. Smrtni padec v pijanosti. V nedeljo, dne 3. t. m., zvečer je padel mizarski mojster Anton Ravnjak v Vitanju na Štajerskem po stopnicah iz prvega nadstropja na tlakovana tla v gostilni Martina Kužaja. Pri tem je vsled vinjenosti zgubil ravnotežje in se prevr-gel po stopnicah. Nesrečnež si je stri lobanjo in je ob 4. uri zjutraj podlegel svojim bolečinam. Pri podiranju hiše našel smrt. Pred par dnevi je bil zaposlen zidarski pomočnik Jernej Mertvož pri podiranju neke stare hiše v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Ko je Mertvož izpod-kopaval nek dva metra visok zid, se je isti prevrnil nenadoma in pokopal pod seboj na tleh sedečega Mertvoža. Prepeljali so težko ranjenega v slove-njegraško bolnišnico, kjer je dan nato umrl. Emrino ponesrečeni rudar. Prod par dnevi se je peljal kot zadnji iz rudniške jame v dvigalu 191etni rudar Em. Zelenico. Med vožnjo se je dvigalo začelo gugati in Zelenko se je hotel prijeti z roko na držalo v steni in se pri tem nagnil čez rob. Pri tem pa so se pripeljali drugi od zgoraj in drugo dvigalo jo udarilo Zelenka s tako močjo po glavi, da je padel čez rob in obležal 50 metrov globoko z razbitim telesom. Spravili so mrtvega iz jamo. Požar. V nedeljo, dne 3. t. m., zvečer proti 8. uri je izbruhnil ogenj v Bu-kovemžlaku na Teharjih pri Celju ter uničil hišo in tri gospodarska poslopja, last posestnika in peka Štefana Kroma v Gaberju pri Celju. Živino in nekaj hišnega orodja so mogli rešiti, drugo pa je vse ogenj uničil. — Naslednji dan ponoči je nastal požar v hotelu Bauer v Rogaški Slatini. Pogorela je popolnoma jedilna dvorana ter več sob s pohištvom. — Iste dni se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Dreva v Migojnicah. Pogorelo je celo poslopje z vsemi spravljenimi pridelki popolnoma. Ponesrečeni vojaki. V torek, 5. t. m., popoldne se jo pri soškem mostu v Gorici pripetila štirim vojakom planincem večja nesreča. Peljali so so na vrhu obloženega voza. Pri mostu se zlomi pri vozu eno kolo. Vsled toga so vojaki popadali po tleh s tako silo, da je eden obležal težko ranjen na glavi, dva 5< pa lahko ranjena. Vse tri so odnesli v vojaško bolnišnico. Dvigalo jo je ubilo. Pri neki stavbi v Pulju v Istri je ubilo dvigalo na par delavčevo ženo Katarino Segovič, staro okolu 60 lot. Ponesrečenka je prinesla opoldan svojemu možu kosilo in po neprevidnosti prišla pod dvigalo. Strojnik je dvigalo sicer takoj ustavil, toda bilo je že prepozno. Žena je na poškodbah umrla, šc predno so jo prinesli v bolnišnico. Nov polk v Trstu. Mesto domačega 97. pešpolka je prišlo v Trst moštvo 32. pešpolka z Dunaja. Električni tok ga je ubil. V tržaški tehnični delavnici je prišel delavcc Jožef Viezzoli vsled neprevidnosti v dotik z močnim električnim tokom, ki ga jc na mestu ubil. Radi klofute se je zastrupila. V Trstu sc jc 151etna Viktorija Pirelli sprla s svojo sestro, ki ji je med prepirom priložila zaušnico. To je 151etno deklico (ako žalostilo, da sc je zastrupila. Žalosten pevratek v domovino. S parnikom »Oceania« sc je pripeljalo v Trst osem blaznih. Vseh osem jc zblaznelo med vožnjo iz Amerike v Evropo. Cerkveni vlomilci v Soški dolini. V noči od ponedeljka na torek, dne 4. t. m., so vlomili neznani roparji v cer-kov sv. Lovrcnca na libušcnj. pokopališču, kjer počiva Simon Gregorčič. Razbili so zakristijska vrata. V zakristiji so odprli omaro, pregledali vse, kelih, ki je bil v omari, ven vzeli, in ker so našli, da nima vrednosti, položili so ga na omaro. V cerkvi so vlomili skrinjico za milodarc, v kateri pa ni bilo niti vinarja. Slovenske poroke v Ameriki. V La Salle, III., so j<' poročilo šest parov, in sicer: M. Gorišek z Vinc. Zupančič, gostilničar v Poru III.; Ivana Spicmiler z .T. Stcin, živeči sedaj v Michigan, vsi doma od Brežic; vdova Lavtar z g. Udovč; vdova J. Pavlin s F. Krulc; vdova M. Hepsel z g. Omcrza. V Calumclu se jc poročil Janez Mukavec z Vrha nad Kolpo in Katarina Bahor, rojena na Calumetu. V Lorain, O., so jc poročil rojak Maksimilijan Misolj, doma iz Vipavo na Notranjskem, in Ana Kernič, doma iz Viške vasi pri Ljubljani. Ponesrečili so se v Ameriki. Mih. Stublar iz vasi Dvorišče. Stri ga jo železniški stroj v Stcclton, Pa. -- Ivan Pcrušck z Vel. Vrha pri Rakeku je v Ncwburgu, O., padel in se ubil. — V South Range, Mich., jo kamenje zasulo Jos. Paverja iz Tiliovcga. V Ameriki umrli rojaki. V Forcst City, Pa., je umrl Janez Cerovšič iz Browndala, star 50 let. V Ameriko je prišel pred kakimi 17 loti. — v La Salle., 111., jc umrl gostilničar Valentin Po-tisek, rodom iz Gradišča, fara Šmartno pri Litiji. Umrl je v starosti 36 let. — V Stccltonu, Pa., so umrli Marija Stc-fanič, rojena Slobodnik, stara 24 lot. — Marko Kambič. — Matija Mihclič, po domače Gračan. — Pet let stari sinko Miko Matjašiča. Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, to je 6> že mnogim dekliškim in ženskim srcem povzročilo preglavice in otožne uro. Že pred stoletji jc nežni spol mislil o tem, in je tedaj čestokrat poskušal. pridobili si ljubimca s čarovno pijačo in s prikupljivimi pomočki. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj povo se jim nezmotljivo siguren recept, ki jc tisočkrat preizkušen »Uči sc dobro kuhati, dete moje, zakaj ljubezen moža gre skoz želo-dcc,« jim svetujejo izkušene matere, »in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Kathreinerjevo Kneippo-vo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna »Ka-throinerjeva« jc v svoji nedosežni iz-bomosti vedno enaka, in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.« ž utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko ccnijo gospodinjske lastnosti. Slov. katol. akad. tehnično društvo »Zarja« v Gradcu si jo izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru za letošnje leto 1912 dne 8. t. m. sledeči odbor: iur. Jakob Ilodžar, predsednik; iur. Alojzij Remec, podpredsednik; med. Zoran Jošt, tajnik; med. Jakob Rebornik, blagajnik; pliil. Ivo Sivcc, knjižničar; pliil. Josip Gombotz, gospodar; mod. Ludovik Kramberger, odbor-niški namestnik. Enodneven cepilni tečaj za vinogradnike priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky začetkom meseca aprila pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mostu. — Poučeval bode o novem cepljenju in siljenju ameriških trt (ključev), s pomočjo katerega sc da vinograd najhitreje in najceneje obnoviti. — /glasiti se jc do 25. marca pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem. Državna trtnica v Bršlinu oddaja ključe in sajonke prave, sive vipavsko h e k o , katera daje prav fine, mehke šibico, ki so posebno pripravno za vožnjo trt. Ključi se oddajajo po en vinar, sajonke po dva vinarja. Kdor jih želi dobiti, sporoči naj to takoj c. kr. vinarskemu nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem in naj naznani, ali se mu naj pošljejo beke po pošti na dom, ali jih pa misli prevzeti pri odda ji trt. Pri poštnih pošiljatvah jo najbolje denar za beke in 40 vinarjev za ovoj in spremnico do 100 bek in 20 vin. za vsakih nadaljnih bek več. Pojasnilo in poziv vsem razstav-ljalcem perutnine in kuncev. Razstava sc vrši dno 30. in 31. marca ter 1. aprila v botelu »Union«, kamor jc poslati vso, odboru naznanjene skupine, katerih jc priglašenih nad 100. Pošljejo sc pod naslovom: »Perutninarska razstava v Ljubljani, hotel Union«. Vsak naj na svoj kurnik zapiše: ime, kroj in postajo, da no bo zmešnjav in da sc olajša delo odboru. Transportne stroške sem in nazaj plača odbor, zato ni treba plačati za železnico. Vsakdo naj priloženo »Potrdilo« c. kr. kmetijsko družbo priloži voznemu listu na železnični postaji da imamo znižano ceno na železnici Vse pošiljatve po železnici morajo doi speti dne 29. marca v Ljubljano. Oko' ličani, ki pripeljejo na vozoli, morajo" oddati živali v soboto zjutraj, t. j. cl,„. 30. marca najkasneje do 9. ure. Vsak naj skrbi kolikor mogoče za ličen kur-nik, ki naj bo nastlan. Živali naj so prejšnji dan umijejo in očedijo. Snaž. nost jo velike važnosti na razstavah Kdor ima razstavljene živali na prodaj' naj pritrdi listek h kurniku z napisom »Na prodaj«. Vsakdo naj po možnosti priloži par jajc od razstavljenega plemena. Za krmo in krmljenje skrbi odbor. Ta razstava bo velikega pomena za razvoj perutninarstva in male živinoreje na Kranjskem. Agitirajte pridno za mnogobrojni obink pri znancih iu ljubiteljih rejo. Pošljite prav gotovo obljubljeno! Na svidenje na razstavil Odbor. DMnems^ hjJJu .futaoi/ Aax^mru/ M a Atlko- lufim&a/ I bstu .rcr^ou aCmy /uzcumLa H AW vj h n -iiaotn/ Kjs^tuv.tmv. | t Najboljša in najsiguriiejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka Uradne ure od o. M do i. popoldne. Glej inserat! Detomor. Na Vogerskem na Vipavskem je začetkom marca posestnikova hči 231etna Jožefa Terčič povila v noči g. t. m. nezakonsko dete. Najbrže s pomočjo matere pa je dete zadušila, mu polomila ude in ga skrila. Oblastvom Je jilinlla smrtnonevarno bolezen in je bilja neki celo previdena za smrt. aaaaappoaonaannan o\ gorenjske novice 1 □____D gaaaaaaaociaananaa g Ribno pri Bleda. Nesreča ne popiva. V mesecu januarju je mladenič iValentin Dežman padel tako nesrečno r, voza, da je za poškodbami umrl že drugi dan. Dno 1. marca t. 1. pa se je 'Jernej Poljanec, posestnik s Sela ponesrečil v Ilovici. Padajoče drevo ga je zadelo tako nesrečno, da je takoj izdihani. Bi) je občinski svetovalcc, odločen mož naše stranke ter vzoren gospodar. Naj počivata v miru! g Z Bleda. Hotel pri »Mallnerju« otvori g. Dolničar dne 1. junija. Ilotel se bo imenoval »Park-Hotel preje Mall-ner«. Oprava v hotelu bo vsa nova, lad--jišče se napravi novo drugo leto Kakor jse vidi, bo to hotel prve vrste. — Govori se, da se hočejo nekateri pritožiti »la okrajno glavarstvo, ker sc ne podere razpadajoča hiša Bulovčcva v Gradu, sedaj Zvegljeva last. Hiša sloji ob resti in so bo vsak čas razsula sama. Ker vodno hodijo ljudje mimo, je nevarnost za njihovo življenje resna. — Menda je bil »Slovenski Dom«, ki je še pred volitvami prinesel grozno novico: »čo zmagajo pri volitvah klerikalci, se bode zopet moralo samo plačevati, in kdo bo plačeval drugi, kakor »naprednjaki, kor klerikalci blejski itak nič nimajo«. Ko so naši liberalci to brali, so se namuznili in mislili: ta nas je pa uščipnil. Na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani je bilo z Bleda IG posestnikov, liberalni »Dan« jim je rekel, da so »ovce in telički«. Tako liberalci psujejo naše zavedne kmete, kadar so pa volitve, si pa tudi blejski liberalni gospodje zbrusijo vse pete, da vjamejo nekaj glasov, Bevež, kdor gre ž njimi, ki danes no pomenijo nikjer nič več. — Hotelir Finžgar je najbolj vnet liberalni agitator. Čujo se, da bo naša stranka na Bledu poslala na vsa naša društva po Slovenskem okrožnice, kjer so bodo navedla imona vseh gostiln in hotelov, kateri sc priporočajo somišljenikom S. L. S. g Iz Itovorja pri Tržiču. Pozor! Z veliko napetostjo se pričakuje, kak bo izid zopetnih občinskih volitev; dela so povsod prav tiho in skrito, kakor v vojaki, kjer hoče vojskovodja svojemu nasprotniku prikriti do odločilnega tre-notka svoje dobre in slabo stvari. Volil ci, bodite previdni in dajte se učiti od vseh drugih krajev, da nam lahko Mino škoduje, ako no bode zmagala napredna Slovenska Ljudska Stranka, katera na sedanji trdni podlagi le edina more res kaj doseči in storiti za bla- gor ljudstva. Na naši strani je deželni odbor, deželna vlada, deželni šolski svet ln večina poslancev I Lažejo tudi nekateri možje, da je sedanji občinski odbor kriv, da se šola v Kovorju zida; to je naravnost laž. gola bi se imela že pred dvemi leti zidati, pa smo se zini-rom upirali in sedaj smo bili primora-ni od višje oblasti. To govore tisti možje, ki se malo zavedajo in ljudi sleparijo samo z lažmi za pooblastila. Ne verjemite Jim in bodite pametni! g Iz brdske okolice. Na Selu pri Lukovici je ogenj uničil gospodarska poslopja posestniku, vsem članom »Družbe sv. Mohorja« iz knjige »Slovenski fantje« znanemu »slugi Pipcu«, ki je potem, ko je odložil vojaško suknjo, prav zadovoljno gospodaril na svoji kmetiji. Škode ima več kot 1500 kron. Kdo je zažgal, so ne ve. Tudi v Gradišču je gorelo kar na dveh krajih, na enem koncu vasi prazna hiša, na drugem koncu pa posestniku Jernejev-cu vsa mrva, slama, listje, drva in škampa. Ima veliko škodo, zavarovan pa je bil za čisto majhno vsoto. Najbrž zažiga kak hudobnež. g Iz Črnega grabna. Učitelj Grmek teden za tednom pobira razne čenče in opravljanja po celem Grabnu, da zalaga svoj »SI. Dom«. V zadnji številki napada kot ponavadi župnika blagovške-ga, zakaj ne preskrbi stalnega učitelja Blagovici. No drugod nastavljajo, kaj ne Grmek, učitelje deželni oziroma okr. šolski sveti, v Blagovici jih pa kar župnik nastavlja. — Kaj vso Grmek skupaj ne zveriži, samo da bi ljudem peska nasul, češ, župnik jo kriv, da jo imela gdč. učiteljica pol leta dopust«. On jc kriv, da dva incseca ni bilo pouka. Kdo je pa v št. Gothardu kriv, da je nadučitelj bolan in da ni pouka? Grmek jo žo davno zaslužil, da bi tudi ne imel več poduka. Pro-vizorično učiteljico, ki jo nadomeslo-vala obolelo, je nahujskal, da je šla en mesec prej proč, kakor je potekel dopust bolni; torej je Grmek kriv, da ni bilo celi mesec poduka. Sedaj pa ta človek zvrača to na župnika. Zadira so nadalje v župnika, (la je agitiral za trgovsko zbornico. No v Ivrašnjo ni šel nobenkrat, Grmek je pa z Finažarjem še ponoči lazil za glasovnicami po Blagovici, torej Grmek primi sebe za svoj jezik. g Cerklje pri Kranju. Dne 3. marca Je imela liberalna kaša nekak zbor, na katerem so sklenili liberalci, ki gorijo za »osvoboditev in osamosvojitev kmeta, za gospodarsko in kulturno povzdigo občine«, da se s kancem leta raz-druži. Da bi pa obrnili pozornost ljudi od tega slavnega dejanja, so preskrbeli kar tri dopise v »svinjskem domu«, v katerih podtikajo ti »najboljši in naj-razumnejši možje cclo občine«, kakor se liberalci samega sebe hvalijo, »vsem goljufom in lažnikom«, kakor nazivlje-jo v vsakem oziru poštene naše izvoljeno občinsko odbornike, vsakovrstne lumparije. Zares čudno, da niso že vsi ti šmentani klerikalci zaprti po ječah, ali da jih niso vsaj že spravile oblasti v kako preiskavo. Toda mi vprašamo rajše preko takih premišljevanj liberalce: kaj je s strojno zadrugo, kaj Je s pašniško zadrugo in vsem, kar jo ž njo v zvezi, kje leži še drevo, katero »naj bi dobilo drugo farbo in se v Vodice poslalo«? Tudi bi liberalci dosti bolje storili, da bi svojim »zavednim, naprednim, samostojnim kmetom« pravili o vzglednem občinskem gospodarstvu svojega malika bivšega ljubljanskega župana Hribarja, da bi o polomu liberalne »Glavne«, o »Agro-Merkurju« in pa o kočevski posojilnici kaj poročali svojim backom, kakor da v »svinjskem domu« izlivate gnojnico na poštene može, ki dosedaj zavoljo bran niso bili še nikoli v preiskavi, in se jim tudi še ni bilo treba skrivati za vratmi stranišč v tujih hišah. Presneto malo smo se mi kmetje vas liberalcev takrat bali, ko ste imeli kje še kaj zaslombe, pa bi se mi sedaj te peščice liberalnih smeti j v cerkljanski občini?! Vašo onemoglo jezico in psovke nad novoizvoljenim odborom prav dobro razumemo, ker vemo, da nimate prav nič vpogleda in vpliva več na županstvo. Časi, ko ste ga žehtali v kaki občinski pisarni in ste komandirali občino, so minuli. Le obračajte se liberalci na svoje odbornike, kateri so bili voljeni s tako sijajnimi manjšinami nasproti našim možem. Morebiti se vas ti »izvenodbor-,niki« kako usmilijo. Pri naših možeh boste pa našli že gluha ušesa, ker kazen za laži in psovke »stranke stranišča« ne bode izostala. g Moravče. Liberalna olika. Kakor povsod, razlikujemo tudi pri nas dva tabora, naj bo med fanti ali med ljudmi, ki imajo volilno pravico. Eni so za našo stranko, drugi zoper nas. Eni dobri in pošteni, drugi nič vredni, pa naj bodo kajžarji ali bodoči morav-ški posestniki. Vsem tem pa bomo posvetili ob svojem času. — Liberalna posojilnica je res posojilnica, ki Je že mnogo storila za kmeta. Toda, kaj? Zahtevala je, da ji kmet, ki tako komaj svoje davke plačuje, plača od dolga obresti po šest in še več. Zato, le te se držite, pa bote srečni. — Deleži pri liberalni posojilnici. Kdor Je odpovedal svoj delež pri liberalni posojilnici do konca novembra, naj se oglasi na uradni dan in bo dobil izplačanega. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja. onin^E^anoaaaannnaa n nacicar^aaaaanaciaaaa nauice d Razveljavljene občinsko volitve v Krškem. Zadnje občinske volitve so dale zadnjič liberalcem priliko, da so pokazali svojo sleparsko nasilje. Policaji so morali poleg glasovnic razna-šati celo skladovnico liberalnih plakatov, pa vso je bilo zastonj. Leskovški konjoderec Fr. Znideršič in Fr. Arh sta dobila od občine izkaznice in glasovnice, da bi jih dostavljala po polju. Pa 7« kaj sta storila? Imela sta s sabo štam-piljo in sta kar sproti pritiskala liberalne kandidate na glasovnice, in sicer brez vednosti volilcev! Tako sta storila pri kovaču Jožefu Simončiču, pri cestarju Martinu Mlakarju v Leskovcu in še v mnogih drugih slučajih. Če sta pa slutila, da je volilec S. L. S., mu nista hotela izročiti izkaznic in glasovnic, tako Jožefi Robaves iz Leskovca, večini posestnikov iz Vel. Podloga itd. Pa ni čuda. Saj še župan sam ni hotel dati volilnih listin Janezu Arhu iz Ko-bil, ki jih je zahteval, na postavno izpolnjeno pooblastilo za vas Kobile! Zupan se je bahato odrezal: »Za vasi voliti je moja stara pravica!« In res jc brez vsakega pooblastila volil za trinajst vasi na volišču v šoli. lstotako je delal Svetoduški paša Lojze Morene. Zato bode pa tudi dobil plačilo v »špebkambri!« Z oziroin na tolike nc-postavnosti od strani župana in njegovih odbornikov, zlasti pa z ozirom na to, da se županstvo prav nič ne zmeni za vladni odlok glede novih volitev, odločno zahtevamo, d a vlada pošlje g e r e n t a ali pa sama izvede nOvc volitve! To jo odločna in soglasna zahteva vseh tistih volilcev, ki so že prvič sijajno porazili magnatsko klik o! Za nove občinske volitve v Krškem liberalci nimajo druge pomoči kakor laži. Zdaj lažejo in begajo ljudi, da smo se zedinili in da bomo to pot vsi skupaj volili ene in iste može. Smo prvič kmetje sami zmagali, bomo drugič še sijajnejše. In tega sc liberalci silno boje. d V Toplicah sc jc 20. sušca 1911 ustanovilo kmetijsko društvo za občino Toplice. Društvo pod spretnim vodstvom naj redujo, ker deluje v korist občine z naročanjem umetnih gnojil, semen in drugih gospodarskih potrebščin po znižani ceni. Danes ima društvo veselo dolžnost, da se vdano zahvali za znatno podporo, katero jo naklonil društvu slavni deželni odbor po prizadevanju našega marljivega posl. g. Jarca. d V Gabru sc nekateri jezo nad zadnjim dopisom, drugim je pa všeč. Je žc tako na svetu, tla vsem sc ne more v,-treči. Ce hočemo v Gabru kaj koristnega storiti, le stopimo na noge in sc postavimo, pa brez liberalnih bergelj, naj jili ponuja oni komi iz Škofje Loke ali pa kak domačin. Da bi nas, ki šc nekaj držimo na svojo vero in svojo možatost, imelo pod komando onih par liberalnih mandcljcev, bi pa vendar bilo sramotno. — Silno smo sc čudili v Gabru, ko smo zvedeli, da liberalci lažejo v svojem časopisju o gostilničarju Grmu, nekaj tudi o Jeraju. Saj sta vendar oba, posebno pa Jcraj, znana kot verna pristaša liberalne stranke. No, naj se le sami zagovarjajo, mi jih nc bomo. d št. Vid na Dolenjskem. Akadc-mični slikar Vesel obžaluje svoj napad na bivšo šo ltviško pošto, kot se je baje pisalo v »Slovenskem Domu«. Kaj pa, ko bi le res kaj bilo na tem, kar je pisal?! Ljudje pričakujejo od nove 81 poštne uradnice veliko več prijaznosti, kot od prejšnje. Morebiti ludi nc bo več videti v uradu toliko »napredne« gospode kot poprej; naj sc lc pri Škrab-cu zbira. d Popotnik iz mirnske doline. Lepo je videti na Mirni premogarski vlak, ki vozi iz premogokopa na postajo. Kako hitro gre! Da bi le podjetje cvetelo; ampak to-lc rečem, ljudje božji, če sc bo v nedeljo delalo, bo kmalu vse zmrznilo! Bog sc nc pusti zasramovati! — Župan so na Mirni zopet Strahov stric; priporočani mu, naj skrbi bolj za cc-ste! Človek bi kmalu utonil! — Pogrebi na Mirni bodo kmalu drugačni. Nek stric ima bukvice in uči ljudi, koliko jc od pogreba plačati. Mirnski liberalci bi najraje kar sami pokopavali. Saj so pustni torek napravili pravi pogreb, se norčevali iz vsega. Na vozu so imeli slamnatega moža, eden je jokal, drugi pel libero, na. Rojih so slamnatega mrliča sežgali. Na to rečem le to-le: Dosti sem hodil po svetu, ampak take surovosti šc nisem videl. Pogrebci — pustne šemc — to si zapišite za uho: Kaj pa čo Bog udari iu šalo spremeni v resnico; leto je dolgo?! — V Št. Ru-pertu pa lazijo liberalci kakor poparjeni psi. Sove, mislili so, da so v Aziji, delali za volitev kakor so hoteli, pa ti poseže vmes oblast. Jojmene, to jc pa hudo! — Mokronog zgubi nadučitelja; bo šel v Ribnico svojo srečo poizkusit. Dal Bog vernega naslednika, saj šola je lepa, kar sc da. Učiteljica Randl, vrla Slomškarica, jc nastopila tukaj službo. Dobrodošla! Letos bo mokronoška drevesnica dajala lepo drevje, lansko ni bilo dosti vredno; več pazljivosti! — Zelo se mi je dopadel v Mokronogu pogreb. Pokopali so staro mamico, za pogrebom sta šla dva sina, oba ugledna Dunajčana, eden v uniformi. Bridko sta jokala, ni jih bilo sram stare, pri-prosto kmečke matere. Vse ljudstvo je bilo ginjeno! Čast jima, blagor takim starišem! A koliko jc otrok, ki pozabijo na stariše, da celo sramujejo se jih. Tam nc bo sreče! Pri Sv. Trojici so je na Malkovcu obesil 501otci hlapec Fr. Marolt; bolehen revež je bil brez službo in v obupu si je vzel življenje. V trtnici jc zmanjkalo trt, komaj polovico so jih ljudje dobili. Županu v Tržišču bi svetoval, naj sproži misel, da se naprosi za postajališče v Tržišču. Nc bo dosti stalo, ljudem bi bilo pa silno ustreženo, čc bi sc tam vlak ustavljal. d št. Rupert. Dopisniku »Sloven. Doma« povemo na uho to-lc: Nikar nc zmerjajte naših poštenih mož in žena, fant ov in deklet, nikar izlivati svojega žolča nad gospodoma župnikom in kaplanom. Tudi ti, dopisnik, ješ kruh, ki ti ga dajejo ti ljudje, čez katere zabavljaš in pišeš. Ali veš, kaj jc rekel lani tvoj liberalni tovariš? »Čez deset let bomo v št. ruperski cerkvi plesali!« Ali veš, kaj je govoril te dni en tvoj liberalec? Če bi mi zmagali in šc drugod, pognali bi vse duhovne, cerkve zaprli, iz šole v r g 1 i križ, sami bi pokopavali!! Liberalec, zavijaj oči, delaj sc po- božnega in dobrega, ljudje tc poznajo in tc bodo šc bolj.! Ljudje žc dobro vedo da liberalec ni za drugo na svetu, da laže in skrbi pri tem za svojo malho Vprašam samo, zakaj pa liberalci in ravno liberalci nočejo pogrebov plačati! O teh grdobah piši, da dobi potem orga-nist svoj zasluženi denar! Tudi pri nas mora biti konec strupenega liberalizma, za to bodo žc poskrbeli volivci in vi> livke. Kaplanu in župniku pa vsa va, ša lažnjivost nič nc škoduje! d Iz Dobrniča. Tudi veselih novic želite, gospod urednik, iz Dobrniča? Prav radi prebiramo »Domoljubove« dopise, ker so res lepi, samo nekateri, ne zamerite gospod urednik, so pa res predolgi, da ne pridemo drugi novičarjj na vrsto. Za danes prav nekaj kratkega: Koncem svečana smo imeli tridnevni kmetijski tečaj. Prav vsi smo pi bili veseli, ker smo slišali toliko naukov za umno kmetijstvo, da imamo za enkrat dovolj, da vse pretuhtamo. Uspeli tečaja: kmetijska podružnica znova oživela. V kratkem času prične delovati Kmetijsko društvo, katerega komaj čakamo, da pristopimo, ker vemo, da bode to društvo za nas kakor voda za ribo. Mislimo tudi žc na večjo domačo drevesnico, katero nam v kratkem uredi g. sadjarski nadzornik Ihi-mck. Naši možje nam pa pripravljajo še nekaj drugega, o čemer pa danes šn ne zinem, povem pa vendar, da bode važno ne lc za dolino Dobrničko, ampak za ves naš okraj. Bog daj obilo sreče, in korajže našim možem, katerim zaupamo, ker vemo, da imajo glavo na. pravem koncu in srce za skupni blagor. d št. Janž. Repovžcv »ata« so obljubili nekemu fantu pol litra vina za vsak obisk, čc pristopi k »Sokolu«. Fant je sicer še mlad, pa vendar se ni dal zapeljati za kozarec liberalnega vina. Sc pač vidi, da dotični mož vkljub svoji starosti šc vedno tava po temi liberalizma. — Podoben je tudi naš Vinko, samo toliko je razlike, da vozi prav počasi in previdno v zaprtem vozu liberalizem. Dokaz liberalno časopisje, v katerem so priobčeni šentjanški članki z njegovimi ogovori na različnih sestankih. Ljudstvo ni več zaspano, zato smo pri zadnjih občinskih volitvah pokazali svoje mnenje. — Le edino na pritisk Anžcta je bil Vinko za pni' tednov v odbor izvoljen. Ker jc pa iz-previdol, cla se nc bo več delalo po njegovem kopitu, je prostovoljno odstopil, pa lo radi tega, da bi so pred občani opral. Pa nc boš Vinko! »Vsak vrč se prej ali slej ubije«, dobro si zapomni { ta pregovor! □□□□□□□nnGaanoot.| g| notranjske novice g aaaaDaaaDnadaapgB n Vrhniške novice. Naša r a j f -a j z n o v k a, ki posluje v kaplaniji, bo v kratkem podala račun za svoje 11. Poslovno leto. Žc sedaj lahko povemo, da jc bil promet v naši zadrugi v pretek- Icm letu prav živahen. Znašal jc nekaj nianj nego milijon kron. Stanje hranilnih vlog je ugodno; jih je do par sto-tjsoč kron. Kljub temu, da je že dve leti kmetovalca in obrtnika trla slaba letina, so se vendar hranilne vloge v letu 1911 precej zvišale v primeri z vlogami leta 1910. Jasno znamenje: rajf-njznovka je pri ljudeh priljubljena. Saj vc naše ljudstvo dobro, kako požrtvovalno delujejo njeni odborniki, ki ne dobe za svoj trud niti vinarja plače ali nagrade. Ni velik njen dobiček, pa le rada daruje v dobrodelne domače namene. Dočim je lansko leto obrnila v take koristne namene nad 400 kron, vemo, da bo tudi letos istotako imela pred očmi ljudske koristi. Vsi prijatelji naše hranilnice in posojilnice pa naj pomnijo, da je naš denarni zavod član »Zadružne zveze« ter kot tak tudi pod deželnim nadzorstvom in pod deželnim varstvom! — Volitve v »Trgovsko i n o b r t n o z 1) o r n i c o« so nam prav prišle. Spet smo so nekoliko bolj spoznali. Z za našo stranko oddanimi glasovi smo zadovoljni. Povemo le toliko. da nas jc pustilo na ccdilu nekaj nnož«, ki so obljubili glasovnice nam in se tudi štejejo za našo pristaše, med tem ko so sc hvalevredno oklenili nas nekateri, na katero nismo prav zanesljivo upali. Tem zadnjim vsa čast, za prve pa nimamo besede, ki bi ne bila trpka! Naj vedo, da jih poznamo! Poskrbeti hočemo, da jih spoznajo tudi drugi. K tem volitvam se še povrnemo. — Zapustil nas je minole dni gospod učitelj Ziegler, ki jo deset let deloval med nami. Ljudstvo mu ohrani hvaležen spomin. Njegov naslednik jc gospod Maks Jovan. Upamo, da nam bo prijatelj in pomočnik! — O d v o j a k o v so je povrnil bivši načelnik našega »Orla« — br. Fric Jeršinovec, katerega m1 zlasti fantje vesele. Da je bilo našemu Fricu treba nositi vojaško suknjo samo 17 mesecev, jc prccojšnja zasluga poslanca Gostinčarja. — Gospodinjska š o 1 a zaključi šolsko leto 14. t. m. S 15. marcem sc prične za domače in okoličanske gojenke novo šolsko leto. Dekleta, no zamudite ugodnega časa! 1"). aprila se prične polletni tečaj za internistinje. — Ž i v i n o z d r a v n i -š k i t e č a j je po zaslugi Ribnikarjevih bratcev za enkrat prenehal. Čujemo, da otvori deželni odbor ta prepotrebni tečaj znova v jeseni. Kmetje pa naj vedo, da nimajo od liberalcev nikdar ničesar drugega pričakovati, kakor škodoželjno nagajivost! n Planina pri Rakeku. Slovenska Ljudska Stranka je pri občinskih volitvah zmagala z 11 odborniki proti liberalni, ki jih ima 7. Naši liberalci seveda vedno pišejo, da so priborili deset ^dbornikov. Pa no bo šlo! Ta pobožna želja so jim ne izpolni! Pride čas, ko bodejo spoznali, da so v manjšini za 4 glasove. Naši odborniki, vsi pristaši S- L. S. jim bodo dali krepak odgovor »ia surove napade na našega župnika in na ono, ki so agitirali za S. I,. S. Po trije, štirje agitatorji so vedno nadlegovali volilce. Ko bi bili naši možje- volilci toliko nadlegovali ljudi, kot liberalci, bi na celi črti zmagala S. L. S. Cemu vpijejo o sijajni zmagi liberalne stranke, ko imajo v prvem razredu komaj 6 glasov večine, Kiauta pa je z 1 borim glasom večine zmagal. Pa še ta ni gotov! Gostilničarko Ziherl so premotili liberalni nadležneži, da jim je dala prostore za shod, ker so ji obljubili, da ne bodo napadali duhovščine. Seveda, brez farovža, bisage, mežnarja itd. Ga*igl ali Triller nc moreta govoriti. Hinavsko-pobožno je trdil dr. Ravnihar v Planini, da je treba ohraniti vero čisto; v državnem zboru pa je glasoval za razporoko, to so pravi, zakon naj ne bo več zakrament. Gangl je pobožno zavijal oči v Planini, v Idriji pa je Gangl svobodomislec. Toliko našim Planinccm, da bodo vedeli, kakim hinavcem in »kmetskim prijateljem« pritrjujejo »napredni kmetje«. Na osebne napade in psovke pa bo odgovorilo 11 občinskih odbornikov, pristašev Slov. Ljudske Stranke! Izjava. Pri občinskih volitvah v Planini, dne 14. februarja t. 1. smo bili podpisani izvoljeni v občinski odbor kot kandidatje Slovenske Ljudske Stranko. Ker pa jo pisal nekdo iz Planine v »Narodu« in »SI. Domu« neresnico, da ima liberalna stranka v novem občinskem odboru deset pristašev, naša pa le 8, medtem, ko ima v resnici naša stranka 11 o d b o r n i k o v, liberalna pa samo 7, je očivid-no, da nekatere izmed nas liberalci hočejo šteti za svoje. Zato s tem odločno izjavljamo, da smo vsi zvesti pristaši S. L. S. in taki tudi v prihodnje liočomo ostati. Prepo-vemo pa si, da bi nas liberalci snubili, bodisi v časopisju, bodisi v osebnem nadlegovanju. — V Planini pri Rakeku, 27. februarja 1912. — Anton Jakopin 1. r. — Martin Petrič 1. r. — f Janez Skvarca, podpisal L. Erzin in priča pod križanja. — Janez Klemene 1. r. — Franc Žigon 1. r. — Janez Nemgar 1. r. — Andrej Milavec 1. r. — Jernej Ben-čan 1. r. — Jožo Kranjc 1. r. — Franc" Krmavnar 1. r. — Anton Kušlan 1. r. n Vipava. Po vipavski dolini so travniki že vsi zeleni, mandeljnovo drevje jc v polnem razcvetju in drugo drevje že tudi brsti. Tudi breskve že cveto. n Vipava. V petek, dne 1. marca so prišli vojaki v Vipavo, namenjeni za trško posadko. Vsa Vipava je bila v zastavah. K sprejemu jc prišla goriška vojaška godba. Ob zvokih Radeckijeve koračnico, spremljani od veliko množico ljudstva, so vojaki primarširali in prihajali pred vipavsko graščino, kjer jih jc g. župan pozdravil v imenu občine v slovenskem in nemškem jeziku. Seboj so vojaki pripeljali štiri težke topove, od prej pa smo imeli žc štiri in v kratkem dobimo še štiri, tako da bomo Vipavci imenitno zavarovani. Na čast došlim častnikom je občina priredila v hotelu »Adria« banket, katerega se je udeležila številna odlična družba, zvečer pa jc bilo pogoščeno moštvo. Vojaki so izveČine Poljaki, precej jc tudi Slo- vencev in drugih. Tudi častniki so po večini Slovani. Posadki, ki šteje nekaj nad sto mož in se bo čez pol leta znatno povečala, poveljuje major Werner. Vojašnica še ni dodelana, zato je moštvo nastanjeno večinoma še po privatnih hišah in v nekdanjem špitalu, ki se bo preuredil v vojašnico. n Živinorejska zadruga v Vipavi vabi kmetovalce, kateri nameravajo oddati čez poletje svojo živino na pašo na planino Orlovše, da jo že sedaj priglasijo, ker na poznejšo priglasitve se bo le v toliko ozir jemalo, da se število spopolni. Obenem se išče pridnega in vestnega pastirja. Plača po dogovoru. n Žiri. Kmetovalci pozor! Kmetij-: ska družba bo priredila dne 24. in 25. marca (v nedeljo in na praznik Marijinega Oznancnja) v Žireli kmetijski tečaj. Predavanja bodo ob 7. po jutranji sveti maši in ob 3. popoldne po nauku v prostorih žirovske šole. Ker bodo prišli predavat možje, ki so vsak za svojo stvar strokovnjaki, naj pač pohiti, kdor količkaj more in žrtvuje nekaj časa za ta tako potrebna predavanja. Kdo pač ne čuti sempatja potrebe, slišati ali se pomeniti o stvareh, ki so zanj in za njegovo gospodarstvo največjega pomena? Sedaj vam je dana prilika. n Cerknica. Velika nesreča se je pripetila dne 9. t. m. ob obali Cirkni-škega jezera. Nakladali so na voz hrle. Ko so pa prvega naložili, padel je z voza na posestnikovo 18 let staro hčer Jurija Kelc iz vasi Jezero; stri ji jo ledja. n Iz Idrije. Naša Vincencijeva družba napravi dne 19. t. m. vesclico z igro »Divji lovec« na korist onemoglih in revežev, katere ona podpira. Živila so so podražila, meso in vino, katero se daje bolnikom, tvori precejšnjo svolo, sladkor, kava in moka so tudi v ceni poskočili. Badi tega jo še več potrebnih. Tako Vincencijeva družba dvakrat občuti draginjo. Prvič radi tega, ker so ceno višje postale in drugič radi tega, ker je več siromakov radi tega. Zato je vedno v zadregi in vsako leto skonča z zgubo. Par sto kron vedno primanjkuje i.n odbor sc vselej zanaša na do-brotljivost prijateljev, da čez svoje moči podpore deli. Tak dobrotnik sc je ravno te dni odzval. Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji je darovala 100 kron družbi. Na svojem občnem zboru sc je predlagalo in enoglasno odobrilo. Rada bi bila šc več dala. A zavod je še mlad, dobrih devet let obstoji, ima sicer že nad pol milijona vlog in blizu pol milijona posojil, vendar mora misliti tudi nase. Skrbeti mu je za rezervni zaklad, ima sicer tudi tega že 12.000 kron, a vsak tak zavod mora imeti dobro denarno podlago, da vživa splošno zaupanje in neovirano samostojno lahko dela. Zato smo ljudski hranilnici prav hvaležni, da nam je 100 K naklonila, osobito še, ko vemo, da je dandanes denarni trg precej slab in drobiža manjka vsepovsod. Hvaležni smo pa tudi dramatičnemu odseku kat. del. družbe, ki bo omislil na sv. Jožefa 8? dan veselico. Saj vsako leto se je še dobro obnesla veselica na korist Vin-rencijeve družbe. Par sto kron naj letos pride, pa bo družba iz denarne stiske, ko bode s tem lanski svoj dolg poplačala. n Županstvo Žilče pri Št. Vidu nad Cerknico naznanja v splošno vednost, da je c. kr. okrajno glavarstvo radi prestale kužne bolezni na gobcu in park-ljih zopet dovolilo vse živinske sejme pri Sv. Vidu nad Cerknico. Vsled tega sc vrši prvi veliki semenj Sv. Gregorja prihodnji pondeljek, t. j. 18. sušca t. 1. Ker obeta biti primerno živahna kupčija, se vabijo kupci in živinorejci v obilnem številu. — Župan: Makovcc. Lo2. Da je zadnji dopis v »Domoljubu« precej učinkoval na možgane nekaterih naših liberalcev, pričata njihova dva puhla dopisa v »Dnevu«. Zadnji dopis z dne 8. t. m. je po stari navadi zopet poln osebnih napadov; tedaj zopet nič stvarnega, zato ni vredno odgovora. Nekaj odgovora pa na prvi d opis, kjer se je potrebno zdelo oglasiti so nekemu domišljavemu, plitvemu in pravemu polit, revčku v »Danu«, kjer se predstavlja kot nekaka nevtralna nepristranska politična prikazen, dasi je od pet do glave pristen čistokrven liberalec. Dopis je siccr popolnoma brca jedra, vendar pa ne umetno, kaj mu je dalo povod, da je našil liberalcem ]K)vcdal par resničnih grehov. Najbrž so mu je zareklo. Dopisnik trdi namreč, da tako zanemarjenega mesla kot je Lož, menda ni na Kranjskem in na edem svetu nc. Dasi je od nekdaj v rokah napredne stranke, katera pa nc ukrene nič za napredek mesta. Dalje poživlja občinski odbor, naj vendar kaj ukrene v olepšavo mesta, češ, saj je Lož od nekdaj napreden. Tedaj enkrat zanemarjen, drugič napreden. Kako se to ujema? Takoj po tem pa se raduje propada bivšega občinskega odbornika-klerikalca. Tedaj če ste nepristranski mož. bi vendar privoščili Lož za enkrat klerikalcem v roke. Ce vam dosedanja obč. uprava, ki je liberalna, ni spravila Loža do one stopinje napredka, kot bi ga bila lahko, bi sc mogoče posrečilo to klerikalcem. To bridko resnico ču-.timo vsi, da se namreč za napredek Loža ni od onih časov, kar je odšel toliko zaslužni mož Ogrinc, tega bo že kmalu 50 let, ni storilo prav nič ali vsaj malo. •Res je, da se jc zadnji čas nekaj slorilo oziroma moglo storiti, a poglejmo, kaj Številke govore. Za občinsko hišo, katera sc ravnokar gradi, treba je bilo izposoji! a 40 tisoč kron. Ta dolg bo gotovo še našim mlajšim visel na grbi. Res je siccr, da so se dohodki, katere bo baje donašala občinska hiša in s katerimi se bo dolg amortizoval, nekako umetnim polom skombinirali, je pa ..vendar vprašanje, če ne bo račun vne-Bel. No ne mislite pa, da smo proti te- mu, da se zida hiša. Ne, mi se veselimo vsakega napredka, a žal oni dolg na« tare, zlasti, ker bi se bila potrebna hiša lahko z umnim gospodarstvom postavila z manjšim trudom, ter bi se sedaj dohodki, katere bo donašala hiša, vpo-rabili za kak drug napredek. Občinski odbor vodi prazne občinske blagajne, trdi daljo dopisnik. Umevno, sicer bi ne bilo treba izposojila. Kam je izginil občinski denar, no vemo. Ml ne očitamo nikomur goljufije, dasi imamo v občini moža, kateri nam jo neštetokrat dokazoval, kako bogat je bil občinski inventar, koliko tisoč imetja je izkazoval občinski račun ona leta, ko jo še on podpisoval občinske račune. Kje so danes tisočaki, ne znamo. Najbrž so jih zamorci popili. No, mi sicer ne trdimo, so li eksistirali tisočaki ali ne. Nadejali smo sc pa, da bo imenovani mož sedaj, ko ga je edino naša stranka spravila zopet do veljave, kaj zašnofal, kje je občinsko premoženje, a čakamo zaman. Mož nam je dan pred občinsko volitvijo pobegnil v Istro in sedaj imenitno siin-patizira z onimi možmi, kateri so bili vzrok, da se občinska ulica poleg njegove hiše, ki jo bila skrajno zanemarjena, kljub opetovanim njegovim pritožbam ni popravila, ter se je to zgodilo šele sedaj, ko je bila neobhodno potrebna odpeljava mokrote iz novozgrajenega vodnjaka. Simpatizira dalje z onimi možmi, kateri so po njegovem zatrjevanju zakrivili, da imamo danes obč. blagajne prazne. To seveda, ker se mu je ulica popravila. Zdaj pa le pazite, da se mu zopet kaj ne zamerite, sicer bo kmalu poiskal zopet drugo stranko. Veste kaj, ravno ta bi »pasal« za Križno goro. Pri nas pa potrebuje vsaka stranka zanesljivih značajnili mož, pa no takih koristolovcev. Trži«. V nedeljo priredi dekliška Marllin. družba ob 5. url popoldne v društvu ev Jože vesolico t petjem, šalolgro »Potujoča' torta alegorično igro s petjom ln Živo sliko »Ziina tri pomlad«. 0 Iz Mekinj. Lepa, slikovita Igra »v tn. menju križa« dne 10. t. m. Je kaj dobro uspela! Nastopilo je na odru 51 oseb. Nastop Je bil si guron. Scenerija Je bila krasna, kostumi iz borni. »Dom« Jo bil napolnjen gostov iz Kam" nika in okolico; mnogo jih je priSlo tudi S« 0(j dalefi. Pozorno so sledili gledalci protresljivjm prizorom in slikam. Globoko Je učinkovali sklepna živa slika »Mark in Mercia na križu«, Igra se bo ponovila prihodnjo nedeljo, 17. i mes., ob pol url popoldne. Naj vsak, ki i« moro, pohiti isti dan v mekinjskl »I)om« pri. sostvovat krasni, v srce segajoči igri. Žiri. Dekliška Marijina družba v Jiireh priredi dvakrat predstavo v »Društvenem do. mu« na Dobračevi. Spored: 1. Nagovor. 2. ipra »Fablola in sv. Neža«. 3. Deklamaelja. 4. 2iVa slika. 5. Deklamaelja. C. Živa slika. Prva pri. reditev bo 17. t. m., ob 3. uri popoldne. Druga prireditev bo na praznik sv. Jožefa ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišča 30 v, Čisti dohodek prve prireditve Je namenjen za družbene potrebe, dohodek druge prireditve pa je namenjen za novi veliki oltar v župni cer> kvl. — K obilni udeležbi vabi odbor. NAPOVEDANE PRIREDITVE: Vrhnika. Prihodnjo nedeljo, t. ]. 17. t. m., uprizori dekliška Marijina družba v »Društvenem domu« »Lurško pastirieo«. Kor jo čisti dobiček veselice namenjen za nabavo novo j družbine zastave, so vabi čislano občinstvo k niijobilnejši udeležbi. Katol. s'.ov. izobraževalno društvo v Vrli-polju pri Vipavi priredi v nedeljo, 17. marca 1012, ob 3. url popoldne v povečani dvorani g. Marije I.nvreni-ič žt. 2G žaloigro »Mlinar in njegova« hči. Vabijo so bratska društva, a bi so prireditve v obilnem številu udeležilal Prireditev so ponovi dno 19. marca. Katoliško slov. izobraževalno društvo v šmaret priredi na praznik sv. Jožefa popoldne ob štirih igro »Božja dekla«. Igra jo lepa in podučna, zato vabi k obilni udeležbi odbor. Moravče. Občni zbor moravškega Orla se vrši kot običajno vsnko leto na dan sv. Jožefa ob 3. url popoldne v kaplaniji. Vabljeni sto vsi prijatelji Orla. POROČILA O PRIREDITVAH: Loški potok. Računi, izdatki kot dohodki za »Društveni dom« so nabiti v dvorani ter vsakemu na razpolago in ogled. Enako so tudi pobotnice na prosto razpolago vsakomur. Po« gleda jih lahko tudi tak, ki nI ničesar prispe-val, zlasti pa tisti, ki jih jo toliko skrbelo, kdo bo vso veliko delo poravnal. Povabimo tiste, ki so vpili na vso pretege, koliko bo občina morala prispevati za »Dom«, ter tiste svetnike, ki so oznanjevali, da bo celo cerkveno premoženje so izdalo za poravnavo »Doma«. Javno ie tudi namreč nabit imenik vseh naših dobrot-I nikov vsak z najmanjšim doneskom. Med Mirni no najdemo ne občine, še manj Sv. Lenarta, pač pa prejšnjega gospoda župana Jos. Grego, riča in župnika g. Kihtaršiča s prelepim darom vsak po 100 K. To sta pa omenjena gospoda dala iz svojega žepa. To bodi jasen in močan odgovor vsem onim, ki so ob zidanju »Doma« videli v nevarnosti občino in cerkev. Zapisnik izdatkov nam pove svoto za v-ako posamno delo kot tudi material. Z lepim okvirjem okrašene tablo dobrotnikov nam pokažejo imena darovalcev ter posamno darovano f "te. Darovalei so v večini sami domačini, lo deset jih je izven fare. Doda so šo imenik onih. ki so darovali les ter pomagali z vožnjo in delom. Vse to ostano trajno v dvorani v spomin in zahvalo ter bodrilo zannmcem. Seveda bomo nove dobrotnike in doneske pridružili žb omenjenim, saj upamo, da se naš krog še razširi, za kar so toplo priporočamo. Zares veliko Jo bilo delo, ki smo ga izvršili, ker io bila velika tudi požrtvovalnost naših prijateljev in dobrotnikov. Veliko jo bilo tudi kričanje in vpitjo naših nasprotnikov, kor v kričanju in zabavljanju so oni veliki in vztrajni, drugje jih ni. Trzlške novice. Minolo nedeljo so Je vršil občni zbor nove kmetlisko podružnico za žup-j niji Tržič ln I.orn. Ciospod župnik Potokar ja j kot sklicatelj otvoril občni zbor, prebral pravila nove podružnice in odredil volitev odbora. Izvoljeni so bili: za načelnika gosp. Jožef Itožič, posestnik v Tržiču, podnačelnik Fran« MegliC, posestnik v Lomu, tajnik gosp. Jako« Ogrizek, župnik v Lomu. blagajnik gosp. Nik|> Ahačič, tovarnar v Tržiču, odbornik JnkoU Ahačlč, posestnik pri Sv. Ani. Po volitvl Jc l'rSIava nebeške Kraljice«. Cena partituri K 3'—, posamezni glasovi po K —'60. V vsaki starosti so lahko uporablja pri krčnern kašlju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo »Thy-ni o m e 1 S c i 11 a c «. Isto so dobi za ■i K 20 vin. skoro v vsaki lekarni, vendar naj se pazi strogo na imo Thymo-incl Scillae. Več v oglasu. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 6. marca: 50, 46, 63, 84, 76. Trst, 9. marca: 84, 29, 55, 19, 88. _Linc, 9. marca: 28, 45, 16, 11, 82. Mnenje gospoda dr. H. N. D c u -v 1 c 11 i a n a Konstantin op e 1. Gospod J. S e r r a v a 11 o T r s t. Pripisal sem večkrat Vaše Serra-vallovo Kina-vino z železom v svoji klijenteli in imel sem vedno čudovito uspehe. Vpliv tega izvrstnega izdelka je hiter in gotov. Konstantinopel, 3. decembra 1909. Dr. H. N. D e u v l e 11 i a n. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 12. marca 1912. Deželni pridelki: PSenlca R*...... Ajda...... Ječmen . . . . Oves..... Proso belo . , Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova . I.eCu . . . , , Grah..... Leneno seme . . GraSica . . . . , Domača detelja . , Gorenjska repa . Fižol Ribničan . Fižol 1'repeličor Fižol Mandulon Čebula .... Krenipir . . . Zellc svežo . . Zelje kislo brez sada .... Repa sveža . . Repa kisla brez sod i Brinje. . . . , Kanina . . . , Orehi..... Gobe sulic. ■ , Ježlce...... Želod..... Smrekovi storži Seno..... Slama . . . . , Stclja..... Cena 13 19 22 1« 20 (4 18 12 ti te 28 49 24 170 113 41 C0 40 — »7 | — 24|- Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala . , PraSICI .... KoStrunl . . . Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 200 — do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža(špch) Slanina prekajena . Mast svlniska . Loj...... Jajca 100 komadov 1'iSancl.....' Golobi.....I Raca..... Gos ..... Kolonljalno hlago na dobelo: Riž Ranqon od K 27 -'do . . . Kava Santos od K 280 — . . . . Sladkor..... Petrolej..... Cena 280 320 155 1S0 lor> 03 j V i 50 ' co 80 20'J I — 101 j 50 41 — Gostilna in trgovina v jako lepem kraju se da v najem. Pismene ponudbe sprejema uprava lista pod „štev. 300". Dwe leseni hiši. od katerih jo ena z opeko, druga s slamo krita, se prodasta za nizko ceno v Spodnjih »laniuljnih. Več so izve v Spodnjih Gameljnih Stev. 23. 703 Proda se posestvo oddaljeno V, ure od Ljubljane, obstoječo iz dobrih gospodarskih poslopij, 15—10 oralov zemljišča in siccr lepega sadnega vrta, 2 gozdov ter njivami in senožeti. Na hiši je koncesija za iztoč vina in piva čez ulico. Pojasnila daje: I.Zupančič, gostilničar, Martinova cesta 15 v Ljubljani. blizu Kranja se prav ceno proda eventuelno tudi zamenja. Obstoji iz enonadstropno hiše, gospodarskega poslopja, vse v najboljšem stanju; daljo iz treh gozdov in okrog 30 mernikov posetve. Vse je v bližini poslopja. Pri posestvu jo tudi strojarna z vsem orodjem, kar so lahko posebej odda v najem. Plačuje so lahko na malo obroke. Natančnejša pojasnila dajo L. Rebolj v Kranju. Jldolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL sinovi tvornica barv, lakov ln lirnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, ilrnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči Itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. Bolezni prehlajenja, kakor Kašelj, butar, ioltaco ublažuje in odstrani, vzbuja tek in ki ima dobro slast najboljše sredstvo zoper Učenca za sedlarsko obrt sprejme takoj Franc Jenko, sedi. mojster Preska, p. Medvode. Novo vodilo za dekliške družbe iz Bleivveisovegape-resa je predkratkim izšlo; pa so tako hitro prodaja, da bo treba takoj nove izdajo. Priporoča ga izredno nizka cena in pa nova vsebina. Nova so pravila, kakor jih jc vrhovni družbeni poglavar v Rimu za današnji čas priredil. Nove so tudi različne molitve za navadne, slovesne in zasebno shode. Samo nizka cena jo ostala stara. — Prodajajo vsi knjigotržci. 771 PuMi razproifi psi« obstoječega iz lepe skoro novo zidane hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in lepa zaraščenega gozda. Prodalo so bode skupaj ali posamezne parcele. Dražba se vrši dne 17. marca 1912. na licu mesta v Prevojah pri Lukovici. Več pove lastnik M. Ravnikar, Domžale. 710 Skrbne matere 1 ne čakajo, da se pri njihovih ljubljenčkih razvije iz navadnega kašlja resna bole- jsB zen, nmpik dajo otrokom v takih slučajih jSfl takoj zdravniško priporočeno, prijetno l§jS dišeče, kašelj olajšujočo sredstvo r Jh^momel Scillae. 1 Izdelovanje in glavna zaloga v .' .-i B. FRilGNER-ja lekarni || c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdiavnikalBj 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvl K 2*90. 3 steklenice proti naprej pofil- uB IJatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvI 20 K. Bi rozor na ime sredstva, izdolovatelja In varstveno znamko. 3118 'jf Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rlliard SuSnlk, dr. G. Plccoll, Jos. Clžmar. 62 Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške a> sx QJ >V) Qf o i O) s OJ co Občno naznanilo! Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši Ime v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5 in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine ,pri Škofu" in „pri Miklavžu1 m „r" ----- Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, fini perilni kambrik in cefir. Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, fini modni kamgarn. ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vso vrste hlačevine, Najokusnejši in vodno najnovejši vzorci svilenih in polsvilenih rut in šorp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo jo, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo. Ustanovno leto 1869. Ustanovno leto 18G9. O N O* 1 -C N • it3 r$ ro ! n. :! O) s W S .-3 « «*•»• a sr (D «/> ; <"S i Si) ! « S sr o< fD Jovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce BsSŽESa • i a»23!i2>sDCCBeasEBsai odcdisbeheksdg?^ i! ____''Vft M "" —* Moja | št. 410 nškel Roskopf | jako dobro idoča, samo K 410, § št.500zsekund.kazalcemK5-50 H t^sr Dve leti garancije. protokolirciria tovarna ur v Smel Vsak čitatelj toga časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko i i Priložnostni nakup! ya vsnlto gospodinjstvo In ib vsako perilo Izborilo porabno: fkos 23 m Wernerjevega ',„.„„ žilo fina kakovost, £ °ns? r|uh prva kakovost, u.liaost lWV2U0crn, vse sku-M le za 26 K. - Franko. po novzet|u na vsako postajo. |AN vverner, J Dobruška 520 (Češko), tkalnica za platno In bcrabnJevino. Nova pomladna In poletna Ostanki 30 m z« K 14'— nd različnega dobrega In modernega zimskega in letnega blaoaza obleke, bluze, pred-n isti k c itd. Ostanki so za-lanifeno 3-9m dolgi ln sveži. 1 Pošilja po povzetju. julij Kantor Babu pri Nacliodu (češko). Vzorei ostankov se ne razpošiljajo. 720 za valenje od čisto pleni, najvišje odlik, kokoši in raci Zahtevajte ceni« o najvišje odlik, perutnini, kuncih, golob.h, psih itd. 700 Gtfliigelhof „Edehvelss" VV.-il. /tlcscrllsch, ffiorava. Saciisen-Altenburg I Tecltnikum Altenburgl Oddelki n liiženeric, teli-1 I nike, delovodje. Oradhal I strojev.avtomobilov, etek-1 | trotehnika R laboratorij. I j^o^nun pi o.st. Milijon Jablano, fCO kosov od K 25 naproj, hruške, orohi. breskve, domači kostanj, češnjo, čcšpljo, marelico itd., komad od K 1'—naprej. 200.000 komadov lepotilnih In drevoredih h dreves, komad od 60 vin. naproj. 2 milijona različnih lepotilnih grmov, 100 komadov K 15-—. 20 milijonov akacij In gledlclj, ea 1000 U /•mu lov od K 12—70. — 15 /ilijonov gozdnih 8?dik: smn li. borov-cov hrastov itd., 1000 kom. oil K .1- 20. Pasmena perutnina in njo jajca, la/.ani in njih jiijca z ji valjonjo Nassahtevo, ilustrovani oonovnik zastonj Grofa Ž i e Battlpyja graščinska uprava Cssndlak pri RadgonL Iglast® Jiraaijg. Razpošiljanje se je začelo. Smieke 110-KO cm visoke komad po 30—120 vinarjev, Welmouth - borovci :o --foo cm visoki, komad po 5U-250 vinarjev, bdi Iu ernl borovci 3« 200 cm visoki komad po Tu :oo vinarjev, nucesni 30- :ioorravis. kom.TO-.ioov. Haniis-borovcl 3n_so cm visoki komad 7" 100 vinarjev. Ir.oz. msiio iglasto drev|e v 70 najlepših vrstah, komad 1-5 K, Zoirka: 100 kom. tulil inozemskih lgličastih dreves so 3110 cm vis. K 1C)-— 60 kom. K sv-.sr, komadov K 30,- 20,000,000 gozdnih sadik: smrek, črnih !n belih borove, v. Iirasličcv ild. -J-4ielne sadike 11100 komadov K3 - K M - .Dalje sadna, le-polilna, (Irevoredna in žolobna nrevesaplemena a perutnina, lazanl ter jajca zu va;jen|e. ulnvnl cenik na željo zaslon,. ()ro(a 2|„e Batthya-«y]a Erasf. uprava Csend-lak pri Radgoni. 639 ^aonr Friderik Op. tovarna pulk Sv. Marjeta v Rcžni dolini Kcrciko se priporoča zo dobavo \Verndl-inlaiiterijskih pušk, model 67,77, pre-narejenih za Lancasler-Slrot-pa'rone, Kalib. 28, 1 komad z zavojem samo K 14'-. M It o se vzame 10 komadov, dobi se 1 zastonj. Frazue patronc se vsaki puški doda zastonl. Zajamčeno Izboren strel. Ne zamudite tnkoj naroČiti. — (iospod Fride .Ogrls v Kožni dolini. Zadnjič sem prejel 01I Vas dve Wcrnd! puški in '10 na-basanih nalron in sem bil dokal zadovoljen. Dar.es naročim deset Wernril pušk ln tudi 1I1U nabasanih patron in j00 praznili s kapsljem. Prosim pošljite ml le same dobre puške. Ild. Spoštovanjem AMIiael Pe?ko, Brezno, Slajar. - Veleč. gnsp. Zahvaljujem sc Vam za Vaše puške, ki ste mi jih no-slall 3 komade model 67/77 in odgovarjam, da atreliajo prav dobro. — Sledi dnlnja naroCba. Ivan Serbed|a, Sesvete, Hrvatsko. eno Leno posestvo jo naprodaj v ljubljanski oko- ~vH„ puvJWi,,IU licl. hiša, hlev, pri obeh vodo, 'epo njive, travniki, gozdi, 1/2uro do farne ccrkve, luro do železn. postaje. Cena po dogovoru; po-E»ji ugodni. Kje, povo uprava lista pod St. 343. Na Javorniku št. 40 se dobiva najboljše vino kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj g ržena kave »tprobat". 1 poštni zavoj stane lamo K 3'70 poštnine prosto. ,,3'robat" da sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo. Trislno samo če je rrečlra zaprta z znamko ,,1'ROBAT". Bernsdorf. žitna pra-žarna: Bernsdorf 20 pri Trulnovu, Češko. Ifc^ST Le naravnost Itij od tovarniško razpo-šiljalnice ,fsyoEnn" Rrnov št?. 42 lavstr.Slezija) kupito 2632 blaco za moške in ženslib OhlBliB kakor tudi šlesko piatnino nailian&e kakovosti po najnižjih tovarniških ceiiab. Ostanki zelo poceni, on Zahtevajte vzorce. Krasne sezijske novosti Cene brez konkurence! Tovarna In ipe- cljalna trgovina kovčegov,torb'o ^ in usnjene robe I Josip Winkler f & sinovi. ^ Ustanovljeno 1878 | Dunal I., Hlmmel-plortgasse 7/1. VJinklcrjevl nizki Kovtegi od K 32 u. Le pri vporabl od leta I8S6 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonita zajamčen« V H*« nepremočnl, zelo trpežni, mehki In sposobni za leščenje. Izborna lutll za preproge za vozove, konjsko opravo, gonilni jermena ild. - Dobi se povsod v Sleatljah po 30 vin. In večjih posodili, kjer ne, pri samozastopstvu J. I.orenz & Co., Hcb na Češkem In Bohme k Lorenz, Chemnitz, Saško — Sodba se glasi: Pošljite mi zopet 1 Skotijo numitran masti za usnje, ker Je Ista izvrstna. Cena nizka. ? Pri nakupu oblačilnega blaga za ženske in moške, za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje 731 Ljubljana, LlDaarjevfl ulica Slrilorjova ulica P1'! odjemu 56 litrov po 52 vinarjev od _ lastnika Matija Savran. 457 1 I Solidna postrežba. ►0 o « o ET a o w N (D B O B) Za pel lel se da v najem lepo posestvo na katerem se redi 'i živine, In 6 prešičev. Leži vse ob državni cesti v Sp. Otoku. Več pri Franc Za-logar, organist v Mošnjah, poŠta Badovljica. Semenska trgovina Z S fll. Korslka MubUana. Blelwsisova cesta 1, Vrtača 1 priporoča svojo velikansko zalogo vseh poljskih, zelenjadnih in gnMMfM in Pro'iaia iste P° 10°/o cvetličnih aCIHwU ceneje, kakor je v ceniku, kateri je na zahtevanje brezplačno na razpolago. Posebno pa priporoča: bnr^MSo krmilno- Pravo vona gorenjska in IiUSfc>a8|Si gorenjsko, BB|I»I| angleška,dolga in okrogla, eSm^KlS kakor lucerna, domača več vrst ali štajerska I. dr. Potem litOSdl ruclcč0 'n rumeno, okroglo in krmilno PKjU» dolgo pravo severnonemško, tFSUif£0 7IM5S3 sestavljene po priporočilu tllilViisb CIlS^Sl, c. kr.kmetijske družbe, brez ali z deteljo, za suha in vlažna tla, katero sestavljam sam. Nadalje 16 vrst čistih travnih semen, katerih nima nobena druga tvrdka v Ljubljani, poljedelec sam lahko mesa, kakor priporoča c. kr, kmetijska družba. Vsa semena so pri c, kr. deželnem kemičnem pre-izkusevališču preizkušena. — Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem HI. Korsika. 731 J* Vsakemu, ki se sklicuje na ta list, pošljemo zastonj vzorec Nutrlgena in zanimivo knjigo, v kateri so pojasnjena vsa glavna načela primernega prehranjevanja. Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj hranil, združuje v sebi najdražje hranilne snovi, ki služijo za jačenje organizma, kar spričujejo poti/ene kemične preiskave. Dosedaj so se vsi, ki so rabiil to hranilo, pohvalno Izrazili o doseglem uspehu. Dopisnica zadostuje, da dobite zastonj vzorec In knjigo, 7ii Podjetje »Nutrf gen% Sudaoešla, ErzsM-k&rul 16, oriilie no. F" Rane ^rf vsake vrste na) skrbno varujemo pred vsakim I onesnaženjem, ker se tudi najmanjša rana spremeni I s tem v zelo navarno, težko zaceljlvo rano. ^ 2e 40 let se je Izkazalo mečilno vlaCno mazilo tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetla ln bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Itii" Bazpošllja se vsak dan. "Saj li 1 ptišlca 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pu-Hce, za K7-— pa to pušic poštnine prosto na vsnao poslalo avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. 3120 L Glavna zaloga B.FRAGNEB, c. lokr. dvorni floMelj lekarna »Pri črnem orlu« Praga, Mala strani vogal Nerudovs alice St. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. O. Piccoll, J03. Clžmaf, Riti. Sušnik. WY* w z vodovodom, gostilno, blizu cement- HlSa noffft loma 1'remogokopa so cono proda. Več pove lastnik Mihael Cestnik, Loke 29. pošta Trbovlje. 084 Inženerska akademija e ur" on n«i.a. Za strojne In e'ektr. inže- f Ju Wisniar, Ubisee. nerje, stavb. inženerje, ge- . J omctre In orhltokte. — Železobetnn>ka gradnja in • _ kulturna tehnik'. Novi laboratoriji. » ftta.lt H isnur Absolventi višjih obrtnih sol se sprejemajo. • • • Na jako lepem kraju se proda iz proste roko I s v pripravna za vsako obrt. Na željo niCil se dobi tudi gozd in nekaj njiv. Več pove Anton Kokalj, Pungart št. 1, pošta Škofjaloka. 700 ijaiii ii tri Hočije = napol pokrite. Cena jako nizka. \ eč pove Jakob Trobec, Kožarje 6. pošta Dobrova pri Ljubljani. in poldrug oral zemlje jiri Ljub-bljani na Ilovici se proda. Ponudbe sprejema upravništvo ..Domoljuba". 083 Nova hiša POPOFF najboljši 330« čaj na svetu. Naročila na vsakovrstne harmonije pošiljajte na naslov: IVAN MILAVEC, izdelovatclj orgel, LJubljana, Linhartova ulica. Zapomnite si, 3411 da Je slast po.llaca dobre prebave, slast do jedi torej naj-vah.ejši p i (jo j zdravega življenja. Vsak, ki mu jc na tem lež če, da ostane /e:odec zdrav in da dobro prebavlj.a, naj po;'„u.i ie več desetleti] preizkušene Brady-jeve želodine kapljice, prej MarlJacetjske želodčne kapljice imenovane, katere so /e cddavnaj priznane kot najzanesljivejše domače sredstvo preti vsem želodčnim težavam za otroke in od-lasle. Dobiva,o se po 90 vinarjev steklenica in po K 1'60 dvojna steklenica. Kjer se ne dobi, pošlje i.pe!ova)elJ C Brady. Dunaj I., Flelsohmarkt 2 462 poštnine prosto r,a dom ti steklenic za K o 80 ali 3 dvojn. steklen, za K 5 80. NnjlioliJft in nnjfono|šii postrežbo zn ilrng.Tija, k.mikuliju, nudicinnlim »elišč-n, tuill po Kneippu, ribjo ol|e, toaletne prcdineto, tolnifriifi.-no nP"',«,a in potrebščine, sredstva zn desintVkeijo. \ ciljen gnlogn najfinejšega konjaka in ruma. • '->'1 Oblastveno konceslrana oddaja strupov. Za živinorejce: liter, ceojon. kolmož. krmilno apno itd. N nnnja naročila so izvršujejo točno in šolnino. Drogerija Anton Kane, Ljubljana, Židovska ulica St, 1. Kupnjo po najvišji ceni rnznn zelišča (reze). evetje, korenino, seinenn, skorje itd. Ceniki zastonj. Odda so v najem s stanovanjem, zaradi smrti U i« V UlLIJa prav na dobrem glasu blizu farne cerkve. Nastop takoj. Prilika ugodna. — Izve so pri lastnici Neži Zakrajšek, Preserje pri Ljubljani. 083 13 — 14 let star, lepega vedenja in poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru. Marija Okorn, p. Tržišče, pri Mokronogu, Kranjsko. 631 loden ln modno blago zn gospodo, in dnino tovnrna snknft KAREL KOCIAN v Humpolcu, Češko. Vzorei franko. Tovarn, cene. em 118 616 I. Močan, poln in slasten okus. lepo, okusno barvo in nizko ceno v porabi: vse te lastnosti združuje v polni meri pravi zagrebški :Franck: zato ga tudi rado vporablja na tisoče gospodinj co Najcenejši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov cvilh« razne vrste odej in jirtov itd. si vsakdo iiuDavi kdor sc obrne no domačo manufakturno trgovino I. Kosfevc. Ljubljana, Sv. Fetra cesta 4, Vzorce pošljem poštnine prosto. 35-79 Najcenejša in najhitrejša vožnja == je s cesarskimi brzoparniki--, . Kronprln essin CScilia" ,,Kaiser Wilheim II." ..Kronprinz Wilh,clni" 10 ,,Kaiser W Ihelm der Crosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da v-.tko.nui EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica St. 35, nasproti stari TiSlerjevI gostilni. 003 popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dgigi ostanki za 20 K. in Mccr: l moderna obleka i/ rasevinc ali I i - ti a. I praktična obleka /a hišna opravila in 1 ktasna poletna obleka, Ostali ostanki «e lahko porabijo ?a jredpas-inke, blu?e itil popolnih srajc vsebujejo nt',i 40 metrov dolgi rmnbtirški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostank, >o ptipravni za nijboljšc opreme Riizpn&il|a se po povzetju. Prvovrstna tovarntika razpoSifjalnica Josip Franhenstein. Jaromer 91, Cesko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov v/otci na željo franko V/orci se morajo vrniti. Daje po ■Hnanamn 4Vlo ibssssasssu Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOHjjrfiSIli tffl 19 sprejema hran.lne vloge vsak delavnik od H3/ 0/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12 ure dopoludne m jih obrestuje - ** A /O vsakih vloženih 100 K čistil. 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo sanio Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih al. 390 tednih) v ledenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-niče in tnenj.ee. 1 ' Dr. Fr. Dolšak 1. r., prelat H. Kalan I. r idravnik v I.iubljanl, podpredsednik, predsednik. Kanonik I. SuSnlk 1. r, podpredsednik. J CLIMAX Najcenejši obrat. 8 Bachrlch & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX|6, ■tlllgeDitUterstru. IJ|j«, ■iJitirelSa Specialno tttvirri raoaarhlja za dvataklae motor)« n iumo ilje. Posestvo 676 pri sv. Mihaelu. HiSa zidana v dobrem stanu z gospodarskim poslopjem. Zraven spada 7 oralov dobre zemlje, vinograd, 4 njive, travnik s sadnim drevjem nasajen, lep gozd. Cena samo 5400 K. Kupci naj se oglasijo pismeno ali osebno pri posestniku mladeniču, Martinu Sternadu, pri sv. Mihaelu-Isladkagora, p. Šmarje pri JelSah, Štajersko. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skubljenega 2 K ; boljšega 2 K 40; frlma polbelcaa 2 K 80; be-ega 4 K; belega puha 5 K 10; i Ug Izredno finega, snežno-helega, skubljenega 6 K 40, H K ; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega piilin K) K ; najfinejši prsni puli 12 K. - Pri 6 kg --se pošljo franko. Dovršene napolnjene postelje iz 7c;o gostega rdečegn, modrega, belega ali rumenega umikLiifj-blaufi, ( pernica ii'0 cm dolgu, 120 cm Široko z 2 blazinama. vshku so cm dolgo, (f cm Široko, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem K , 3 polpuiiom 2 K ; s puhom -''I K; posamezne pernice lo K, 2 K, 14 K, 16 K; blazine 3 H, .5 K SO, 1 K; pernice 200 cm dolge, ii' cm Široke, K 13, II K 70, 17 K H', 21 K: blazine Wcm dolge, 70cm Široke, 4 K 50, 6 K 20, 5 K 70; »podnje pernico iz močnega, pasnstegn gradla Itocm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 K KO. Pošilja proti povzetju od K 12 viSie Iranko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar naza|. Cenik zastonj In franko. 2410 S. BENISCH, v Dešeiiici Stev. 71, Češko. Langen&lfifolf DUHA J X, Limburgersiim 53 L Zastopnik Gaftrle! Brinšek. Ljubljana, Bleiweisova c. 16 i« Jv na bencin, bOnzol, petrolin, surovo olje, sesalni plin. ali brezslralie Stroji za obdelavanje losa. Kompletna naprava za žago ln mizarsko delavnice. Naprava ledenic in hladilnic. Oblak inienlrlev. nabava proračunov, prospekti 626, fl. B. Z. brezplačno. "Kralj. Saško-1 Technlknm - Halnlchen jairoj. In .leltt. Ini. t.hn. p-j.lovudJ Zaslužek! J—4 K ni dan In stalno s pre-rzetlem lahke pletenine doma. Edino moj strol za hitro pletenje .Patenthebel" ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in Iportne Izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost ne Škoduje. Troški malt. Pism. garanc. t ajne slui-be. Neodvisna ekshtenca. Prospekt zastonj. Pod'etje za pospeševanje domačega dela. trgov, sodn protokol. Kari Wo1f, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengasse l/Oo. 1093 Naročajte ,Slovenca' Izjavljam 9 da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v Bvrho desinfeciranja ob bolniških posteljah ter preprečenja slabega duha ter potenja nog ja steklenica Lysoforma kot desinfekcljsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 8o v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 52—1 MOJA STARA lakušnjft mo uči. da moram za nogo kožo rabiti lo tteckenpferd liliioo mlečno mila Borgmanna & Co., Tpšin ob Labi. Komad po tJO vin. so dobiva povsod. 442/11/12 I. nadstropje se mora izprazniti radi prezidave do 30. aprila. Podpisana tvrdka so jo odločila, da izprazni velikansko ondi se nahajajočo zalogo, oddajati blago po naslednjih cenah: 600 kosov vojaškega platna prej 63 sedaj 45 v meter, 540 kosov močnega oksford prej 90 sedaj 58 v, 960 kosov krasne, le izbrane tiskane tkanino prej 95 sedaj 55 v, 325 kosov 5/< dvojno tisk. tkanine prej K 1*— sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robcev prej K 6-50 sedaj K 3 95, 980 kom. svilenih pokrivalk, prej K 4'50, sedaj K 2-30, 985 kom. spod. hlač iz gradla prej K 2*20 sedaj K 1-35, 961 kosov turist, srajc za gospode prej K 4-90 sedaj K 2-50, 1000 kom. dvoj. tisk. predpasnikov, Širokih, prej K 1-70 sedaj K l-—: 420 kosov krasnih pepita volnenega blaga 120 cm šir. prej K 1-98 sedaj K 1-20 za meter; 430 kosov perilnega voile blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter,-960 kosov izgot. brisač prej K 3-30 sedaj K 2-20; 480 kosov gorskega sukna, 150 cm šir., prej K 1-90, sedaj K 1-30 meter; 07 kosov preprog 95 cm širokih Manila, svitlo rujavih in rudečih, prej K 3-20, sedaj K 1-90; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni, in ena namizna preproga, bordo ali olivne barvo, prej K 14-50, secaj K 9-80; 950 kosov čijikastih zastorov, 100 cm šir., prej K 100, »edaj 85 v meter. Močno blago za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-00, sedaj K 390. Jaufhaus m r SMMn GRADEC, ANNENSTRASSE 68. Naročila nad K 20-— franko v hišo. Neprimerno so vzame nazaj. 664 S)omač sorski tkalec sem, In pošiljam razno blago <0 do 50 metrov za ceno K 18 do 22 po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib KANAFASA PLATNA KBISETA PEI.ENA TKAN. BARHENTA OKSFORDA BRISAČ FLANELE za krila CEFIRA za bluze 1 tacat težkih, čisto volnenih brisač, 110 cm dolg., 60 cm šir. K 7' , sedaj K C-50. Vse zc'o močno Izdelano, zelo krasno, trpežno, pošilja Fr.Marl, S Ces. terma BEfS Najcenejše In najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA H krogljice poslajene odvajalne _ __ Ai A ^».iiiiiuciu in,iuiu. iv.iui pvi- zaprije it'er °buke,'ih ,r?di n,*'y»jootroci. ovoj 8 škalljic, torej 180 krogljic, naprej K 2'45, sc pošlje franko 1 stane I . ovoj. (Neustefnove Ellzabetne krogljice) Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki Imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih prlmeal, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo m ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatliica s 15 krogljicami stane 80 vin. le 2 K. Če se pošlje S2S0 ocle in dam? sc sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoi. blag.i. Ponudbe pod: „Weltfirma 9 6" na anončno pisarno M, Dukes Nachf. Dunaj l/l. 2:181. Narav, nakup. Ustanovlj. ts70. za moške in volneno za ženske obleko zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna H. STERMECKI v Celju št. 305. Vzorci na zahtevo poštn. prosto. ] vUeiJno 1 Itg sivega skubljcnega IC 2 -, boljšega K 2 40, pol be-logii prima K 5-M) belega K 4'—, finega mehkega puha K o, prvovrstnega K 7-—, 8-— In ti-nu. Sivega puha K (i--, ?■-, belega finega K 10' — , prsnega puha K12 - od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudefega modrega ali belega inlet (nankina) blaga. 1 pernica 1»0 cm dolga, I2u cm'š roka, z 2 vzglavnlcama, vsaka cn. 80 cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K iti--, s pol puhom K 20 -,s puh porjem K 24 — Posamezne pernico K 1«—, m--, 11—, in-. Posamezne vzglavnico K 3—, 3-50, 4 -. Pernice 200 krat 1*1(1 cm velike K I3-, 15-—, 1H —, EU1-- Vzglavnlee U0..'70 cm velike K 47.0, r,--, S';,n. Spod. pornlce iz najbolj gradla za postelje iso -110 cm velike K 1:1- in 1.-, —, razpošilja proti povzetju ali naprej vplofltu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nikak riziko, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelncga blnga zastonj. Lin ob progi državno železnico Celje-Velenje, v Polzeli, s zazidanim površjem 3070 m> s pripadajočim zemljiščem 31.000 m a, ob stalni vodni moči 40111', tovarniško poslo|ijo z ravnateljovlm stanovanjem, dobro ohranjeno, primerno nizko plačo; tlnevnina za deklico 13 vinarjev na uro, zelo primerno za vsako tovarniško podjetje, se ceno proda. — Pojasnila dajo tvrdka WILLIAM PRYM, Dunaj I., Stoss im Ilimmcl t. Herbabny-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup T« Je ie 42 let uveden, zdravniško preizkušen In priporočen prani sirup. Odstran|u|e slez, pomiljule kašelj In vzbuja sla«t. Pospešuje prebavo iu redltev In je Izborao sredstvo za tvorite* krvi In kosti. Cena steklenici K S'50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. DOBI SE V VSEH LEKABNAH Varstveno zavarovan. PURJODAL. OpJellina lekarna „Zor Mrzigktr V zalofll I« H pri lekarnarjih < Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Jod sarsaparllla Izdelek {isti kri, pospešuje prebavo, lajši krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod lani, koder EC Jod ali sarsaparllla Izdelek predpisuje, se uporablja « najboljšim uspehom, teklenicl K 2 20, po pošti 40 vinarjev več z« zavitek. _-jBv naslednik). KaSJISL^ "s1-«. Sovodnju, Št, Vidu, Trbižu, Trstu, Velikomu in Volžperku, 3249 Izdaja konzorcij »Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni uredniki Ivan Rakovec.