, % K~k. Hofbibliothck "Wien ':&\ ^14. V Gorici, 4. aprila 1884. Tecaj^ „Soea" izhaja v?p.k potefc in velja pn posti prejpmnna ».ii v Gorici na flotn jjoJ'l.i«na: f. 1.40 V«*> Se (»«»! lei Pri ojumnihlt in iik,. tudi t,tinicah" se plaeuju za ii«tva«lnw 8 kr. L<> sp tiskn 1 krat SOČA Posamezne Stevilke oe dotivajo po 8 kr. t tohakanilcah y goBposki ulici !>IizH „trrh Vv< nn starem trgu i» v mmslri nlici ter v Trettt, via Ca-se'fjim, '6, Dopisi naj so WagovoJjno pdSHjajo iiredniStvu .,So5e" v Gorici na Travniku J6,1., iiuvociuuft pa of ravniStvu ,,8086" Via della Croce fit. 4, II. Rokopisi se ne vraflajo; dnpisi naj se blagovoljiio fraiikiijcjo, —• Delalnera in drugim nepremognim se nacocuina zniia, akoae oglase pri opiavniutvu, Slovani na steno ? Teiko se dobi poiitiluo uacelo, ki bi bilo tako jalovo in tnko brez dobrega sadu, kakor je liberal!-tm\ naSib ustavovercev. PeSCico dobrih mislij, katere so iraeii, so ie davno razprodali in pomcsaii jib z nafleli, ''i kazejo svojo pogubonosno raoft v vsoh ozi-rih javnega zlvjjenja. Uatavoverci so mnogo razdrli, zidali so pa prav malo, kar bi bilo dobro, a veliko, kar ljudstva modno tezi, Edina misel, katera u.stavo-veree se veie, je misel po iniuisturskik stolih ; vse drugo jim je tgrafo, nevredna resnega premisleku. &c toliko stvarivne moci si mm ohranili, da hi izmislili novo obliko, pod katero bi prisli do vlade: negacija (zauikanjc) jim je vac orozje, katero imajo. V tej revS&ni zahtuvaju, naj bi jim priSla vlada na popioS in naj bi jili posedla na stole, katerih si iiIho zuati obdrzati, ko so sedrli na iijili, ker nisi) poznali nafiel, p> katerih naj se narodi vladajo. Zdaj uckako zahtevajo, naj /acne vlada boj proti Slova-noin, naj jib piiti?ka na /.id holje m'go se je kodaj godiio. Puvud svojcmu zahtoanju nasli so v tern, da ae je nemski c«'sar spnja/nil /. suskim carom. Ker Sivita zdaj Avstnja in S'emfija v prijazuosti z Husijo, zato naj se avrtiij »ki Slovani pritiskajo na steno, kakor so tvetovali u.stuvoverui veljaki od nekdaj. U^tavovena mozje se i;e sramujcjo tukiti nasvc-tov. Kcr km tKimt hnz ui'jci, da In t>e pov/di^nilt 1S0 veljavi*. naj bi vlada /.a nje delala ia/.por med avstiij-Kkinii nani'li. Tako bi bilo nifgoa-, da hi prisli na dr^avno krmilo inozje, ki so h\ pokazali, kaj so. Tern vrocekrvim ustavovi-rcem naj In pomagala vlada zatirati Slovane. Neverjotno je, da si upajo u.-^ta-voveiui hsti kaj takega zagovarjati; drugod bi se jim poisvi'tdo, da bt si stalno zapoinnili. Pruski list BNtuo Preussi.sche Ziiitung" moras je naae ustavoverce po-duCiti, da sedanja vlada nima takega nameaa, ampak da hoie izvtsevati pregram miru in sprave, ki si ga je stavila. Sramotno mora but za nase napibnene ustavake, da jib mora pruski list podufiovati o nalogi avstrijske vlade in 0 tern, kar je Avstnji v sscdanjih razmeiah potrebno. Cstavaski listi so zi». sanjali 0 ministeistvu Widmannovem in celo Pretisovem, od katerih priCakttjejo reSerje po zgure oznaeeni poti. btranka, ki si ne mote pridobiti veljave drugaie nego z zattraujetn na>p:otnikov, nt vrtuthi, da se sU-je med politiCae sttanke. NaCeLi in dejanj.t po U-h nadulih morajo stranki pridobiti rnoC. Ako je politifina stranka siljena iikati psmoOi za svoj obstanek v zatiranji ua-sprotnih sil, ni vet hbfraina stranka, ampak stranka nasilatva, vredna da se stavi v eno vrsto s triuogi USTEK. Velika beseda 30. marca. V Gorici, 2. aprila 1884. V zadnji Stevilki svojega Hsta naznanili smo gospodom citateljem, da goriSka Citalnica priredi 30. marca veliko besedo, ter smo vabili vse druStvenike, domorodee in Castite goste, katerim dojde vabilo, naj bi se udeleftli v obilnem Stevilu te produkcija Citai-niikih pevcev in igralcev% ki so se vestno pripravlja-li, da bi svojo nalogo castno reSili. Pri besedi so se na§e nade popolnoma izpolnile; slavno obdnstvo je pokazalo svoje zaupauje do fiital-niCnih priprav z mnogostevilno udelezitvijo domaCih in zunanjih udov ter vabljenih gostov, posebno iz go-ri§ke okolice. Po svojih posluSalcih bila je Citalnica tisti veCer nekako sredi§Ce in zbiraliSce goriSkih SIo-veneev, kjer so si meSCani in dcielaoi bratovsko roko podajali. Vsa bliznja okolica goriska bila je pri besedi zastopana po svojih uajboljih nioZeh: zupanih, po-sestntkib, poslandh, duhovutkih, uCiteljih in drugih veljakih. Mestno odli5no obCinstvo razuovrstnih stauov bilo je navzoce kot priCa slovenske zavednosti, slo-yepskega uma is dele. nekdanjih iasov. Po nazorih naSega stoletja se mo- [ rajo bojevati politifina uafie'a z orozjem, ki njira prija, a ne z brutalno silo, ki je ofiivldno zmmenje, da stran- \ ka ne dobo, katero nam je, ViteziC narisul, nismo pri konci onih ne/^'jd, katere zadevajo slwnski narod pod 8e-danjo nstavo. Dlizu enako zaloshu so narodnostni od-nafiaji Sloventev na iStajerskem. 0 tell je govoril v drzavnem zborn poslanec j,dr. VoSnjak, katerega bi-vf lt> gk'de nradovanja politic nib gosposk se tako le glasijo: „Visoka zbornical Dovolim si nekoliko opomb o dezelnej upravi v ^tajerskej in sicer vsled |spome-nice, ki se je pred nekoliko dnevi po BSlovenskem uruStvu" v Manboru predlozila visokej vladi. Ta spo-menica tifie se treh toCk, v njej stavijo se ip\ pro§-nje, prva zadeva jezikpvno znanje uradni-k o v n a S p o d n j e m & t a j evr s k e m. (Je vzame-mo statisticno prirocno knjigo Stajerske v roko, na-hajaiuo na Dolenjem Stirskem zdr^ema blizu 400.000 sloveuskib prebivnlccv, poleg katerih je po raestih u-pisanih 40.000 Neincev." „Ako pa prt'gledamo jezikovno znanje uraduikov, nahajanio 2alibo2e, da v e C i n a p o I i t i 6 n i h u-r a d n i k o v n i z ni o z n a s 1 o v o n § i i n e, jezika ptebivalstva4*. flV spomeuici, ki se je predloftla vzviSeoemu gospodu ministru notranjih zadev, se izrefrio navaja, da je v rnznib okrajnih glavarstvih uastavljenih 42 politicuih uraduikov, izmed katerih je samo Sestorica Omenili smo ie zadnjiS, da je imela goriSka Ci-talnica za leto§nji post drugacen program, ali prej neznane ovire, namrefi bolezen, bi bile kmalu vse po-drle. Hvala Bogu, da je bila ta zapreka odstranjena ali mnogo zmanjSana; tedaj 80 zaCeii pevci pod svo-jim neutrudljivim pevovodjo in igralci s svojim vrlim re2iseriem (pripravljavcetu) delovati s podvojeno mocjo. Posamezne tofike so se nataufino naucili m 5tev«lo to-6ek bilo je nazadnje skoro preveliko. Pri srednji izvr§itvi obSirnega' programma se posluSalci naveliCajo in ieiijo, da b; pri^el kmalu ko-uec. DrugaCe je bilo pri tej citalnifrii besedi. Mar-sikdo je sicer 2elel, da bi ne bilo toliko blaga na enkrat, pa ne kakor bi mu bilo preve6 dela ali ne-prijeten trud, poslusati do konea, ampak ker si je mislil: Skoda, da moram zau^iti na enkrat, kar bi mi zadostovalo za dvakrat. Ali tako isvrtttev posameznih tofik, kakorSna je bila ona, o kateri govorimo, poslu-§a vsakdo rad in z veseljem do zadnje pi6ice. Predolg bi bil, ako bi hotel tofiko za tofiko na-tanko preresetovati; zato noj zadostujejo o izvrSitvi le kratke Crtice. „Pesem lovfieva" po Nedvedovem na-pevu, katero je pel mozKi zbor krepko in precizno, bila je kot vvodna pesera na svojem mestu in je na-redila na poslnsalce jako prijeten vtis. SploSaa po-hvala bila je temu prifia. — n8olski uadzorniktt, ve-sela igra v enein dejanji, se je izvrstuo igrala, Ni ss zmoztia BlovonS5ine v govoru in v pisavi, 17 jih pa ima le toliko zmo^nosti, da se morejo za silo porazu-meti b Btrankami; 19 uradnikov giovenskega jezika prav nift no zna, akoravno — kakor refiena — imajo vecmoma s slovenskimi strankami posla, Ce si oglo-damo poBatnifina okrajna glavarstva, vidimo, da pri okrajuem glavai'Btvu Mariborskera, kjer je 75.000 Slo-veucev in 9000 Nemcev — me:,to Maribor no rafiu-njeno — med 15 uradniki uiti jeden ni zmoi^en slo-ven^ine v govoru in pisavi, 4 govore za ailo sloven-sko, ostali (11) pa niti besedice slovonaki no zuajo. Pri okrajuem glavarstvu v Celji je malo boljSe, tudi mora biti, ker izmed 123.000 dug pripadajili 120.000 Blovenskej uaroduosti." nOndukaj je paC izmcj 10 uradnikov Setvorica slovensciiu! v govoru in pisavi zmo^na, dva znata slu-venski govoriti, 4 pa prav nl5 slovonski no znajo. Jednake razmere so pri drugih okrajnih glavarstvih po duzoli. Vidimo tedaj, da, akoravno je 02 odBtot-kov spodnjeStajerskega prebivalstva slovenske narod-liosti, vender prevagujofia vedina uradnikov ne zna jezika prebivalstva. Slovensko druStvo smatralo je za svojo dolznost, te oduoSaje ob-javiti vidokej vladi, in ce se od kake straui omenja, da se je b tern namoravala denuncijacija (ovadba) proti uradnikoro, je to jako gudno. Co se tu o urad-nikih govori, dauimajopotrebnegajezikovnega znaujas to ni nikaka ovadba, saj iahko aluibujejo v drugih krajih dczele in veLtua uradnikov bode, kakor mislim, vcscla, 2e se jim nakaze slu^bovanje v tacih krajih, kjer znanje druzega de2elnega jezika ni potrebno, kajti ti uradniki fritijo sami svoje neugodno stanje, kadar se odpo^ijejo na komisijo, kjer imajo opraviti samo s slovenskimi strankami in niti zapisnika se-staviti ne raogd. Blizu Maribora n. pr. — ta sluCaj je tudi v spomenici omenjen — dogodilo se je, da je bil odredjen komisar v zadevi vode, da sta obe stran-ki bila Slovenca, ki nista znala niti besedice nemski, in da komisar s straukama ni mogel napraviti zapisnika, ker ni razumel, kaj ati stranki povedali. Jedno stranko zastopal jenotar in komisar obrnil seje nanj, uaj bi tudi za drugo, tedaj nasprotno stranko, nare* koval zapisnik, kar pa notar sev6da ni hotel, ker je-zikovnej nezmo2no3ti uradnikovej na ljubo ni hotel zastopati nasprotne stranke." nA nasledki jezikovnega nezaanja so vfiasih veliko 2alostneji, da tragifini, in tu se moram ozreti na zares lalosten sluCaj, ki se je lansko ieto v Bre2i-flkem okraji dogodil. Kakor znano, dokazala se je pred tremi leti v tem okraji trtna us. Vsled tega uvele so se vse po postavi zapovedane naredbe, tudi Cuditi, kajti bila je v rdkah mofiem, ki smejo nasto-piti, tie je treba, tudi pred cesarjem. Solski nadzor-nik je svojo nalogo prav dobro izvrSil; selski uCitelj bil je tak, kakorSnega je hotel imeti pisatelj. Njego-va im& in h5i sti mu delali vso Cast. Hcer je imela ve5 prilike za svojo umetoost nego mati, a izvrstni bili sti obe. S takimi mocmi sme se goriSka Citaluica ponasati. Stanko bo prav dobra mo6; v tej igri bil je prviC na deskah in je re&serja jako razveselil. Pt-sarjeva naloga bila je v rokah reiiserjevih; s tem je vse refteno. Po konfiani igri raorali so igralci zopct na oder, ker obfinstvo ni hotelo nehati s ploskanjem. Pokazal; so se z Jelico v sredi, ki je 2ela pohvalo od vseh strani. BKitico jugoslovanskih pesemK iz Kuhaeeve zbir-ke pel je zenski zbor, a na glasoviru spremljal jo je gospod pevovodja. Obfiudovati moramo pridnost in vztrajnost gospodicm pevkinj, ki so se nau&ie v pri-meroma kratkem 5asu dolgo kitico ali dolg venec lepih jugoslovanskih pesem, ki 2e same po sebi segajo do srea; pa tudi natancnost in preSinjenost, s katero so popevale v obeo zadovoljnost in pohvalo duSevne plo-dove na§ih dedov in naSih ju^nih bratov. Tak zbor navdusenih in izurjenih pevkinj, kakorSen ima Cital-nica, je 2iv venee narodnih pesem in Cast vsakega narodnega dru§tva. Naj jim bo za to javiia hvala v imenu Evale2ue|a obCiostvaj ki do dovrsenem veucu viuogrodi so se pusto§ili. Na podlagi postave storjene naredbe bile so ni&ve, ker se je kakor zuano trtua , u§ kljubu vsem teni naredbam ' dno da^je razprosti- i rala. A k ureLi menda trtoa us ondi ni napravila to-liko Skode, kakor n. pr. na Francoskem, ker vinogradi j Se vedno dobro rodS, le da jih treba nekoliko bolje j oskrbovati in gnojiti. Navzllc triletnemu obstanku , trtne u§i, kazali so vinogradi lansko leto jako dobro j branje. Trte bile so bogato 2 grozdjem oblof eoe. KIju- j bn tenia se je trtnouSnej komisiji potrebuo zdelo, j zaCetLz izruvanjeni posamicuih trsov in celih vino- | grado pra? ob takem &tsu, ko se je 2e najleple groz- 1 dje kazalo. V3led tega bil© je prebivalstvo, kakor lahko ; umljivo, razbnrjeno in zgodilo se jef da se je v 13, dan jnlija vefi stotia kmetov pred vinogradi nabraio, 1 ko so iuli, da pride kotaiaija, preiskavat njih vino* j grade in morda tudi uniCcvat trte. Komisar vzel je j iandarje in se podal k onira vinogradom; a ko je ta komisar, ki niti besedice slovenki ne z n a, videl, da je vec sto Ijndij zbranih in se nekako pretilno drJ6, iel je pro€ in pnstil iandarje s tuliko mnozino kmetov same, ne da bi bil kmete opo-lorrl na nepoatavno postopanje, ne da bi jih bil nagcvoril, naj gredd nara-z e n* .Emetje so se zaJeli prepirati z zaodarji, in pn tem je baje proti zandarjem priletel kamen., ne da bi koga rami, Landaraki vodja dal je povelje streljati, Sri toe? je bil jeden kraet ubit, trije ali stirje tei-0 ranjeni, drugi so se pn razkropili na vse strani, ker itak niso imeli naraena napasti oblasti. Namest* nistvo v Gradci je to smatralo takoj za pout, poslalo je tja vojake in mnogo kmetov bilo je uklenenih in k okro^nemu sodiSdu v Gelje odpeljanih, kjer so jih ve5 mesecev driali v preiskovalnem zaporu in Se le proSnja za milost pri cesarji je dosegla, da so jih iz-pustili iz preiskovalnega zapora. In te nesrefie of bilnikdo drugi krtv, nego polttifcna oblast, ki je poslala tja komissrja, ki se ni mogel razgovarjati z ljudmi in jint razloziti, kakega proti-postavnega dejanja bi se zakrivili. Daljna posledica je bila, da se je proti tem nesrecnezem zaf.cla Kri-miualoa preiskava. Naraesto, da bi jih postavili pred porotno sodiice, kar se je sploh zelelo, kajti potem bi bili oproSCeni, je okrolno iodi§ce spoznalo, da se proti njim more postopati samo po §. 81 in pri obrav-navi 19. decembra bili so kmetje obsojeni in siccr jedea na jedno leto, jeden na devet, trije na osem, pet na sedem, in dva na Seat mesecev tezke jece. Razen tega bila je cela vrsta kmetov, kakih 80, ob-sojenih na manjse kazni. S tem je cela 0b5in a nnidena. Jaz mi slim, da vladi ne more biti prijetno, da se pridelavajoSi del prebivalstva vsled napak politifinih oblastij natak nacin podkoplje, da Se nemore plaCati davkov". 8Vsled teh dogodkov interpelovali so sloveuski poslanci v Stirskem dezelnem zborn namestnika in ga vpraSali mej drugim, ali je vlada pripravljena, v bo-doee zato skrbeti, da se v slovenskih delih dezcle nastavljajo samo nradniki, ki so tudi zmozni tega je-zika. Cesarski namestnik je v odgovoru opomnil, da nima takih uradnikov, ker se premalo slovenskib pravDikov oglaSa za drzavao §luzbo. K terau se mora opomniti, da bi se ze oglasali morda siovenski prav-niki, ko ne bi vedeli, kako se ravna pri na-mestnigtvu s slovenskimi pravniki, da morajo jedno ali dve leti sluziti brez adjuta (podpore), kar je pa pri krogih, iz kateiih prihajajo taki pravniki jrko te^avoo. Zato tudi prosi slovensko draStvo v spomenici, naj namestnik od adjntov (podpor), ki so odloCeni za pravnike, namree od 7500 gld., odloci pet podpoi za slovenske pravni- ke, tedaj svoto 2500 gld. ali 500 gld. za vsakega posamic'ofega, in izraza. upanje, da potem ne bode manj-! kalo uradnikov, slGven§5ine zmozuib.* ni jenjalo z rokami pritrjevati, dokler niso vrle pev-kioje ponovile nekaterih pesem. „Enezov sin* pokazal je goriSk: Jitalnici novo moc, ki ni le spretna pevkinja, ampak, kakor se je pokazalo pri tej piiliki, tudi izvrstna deklamovatka. Priprosto, neprisiljeno pa po vsem prikladno in sa-mosvesto kretanje, polno ienske milobe in vendar tudi neke posebne resnosti, naredilc je na obclnstvo jako prijeten vtis. Besede so tekle bn»z ovire, brez najraa-nje te2ave pa tako, da ni jezik meril casa, ampafc notranji obCutek. GospodiLoa deklamovalka je jemala v se popolnoma in naravno obfiutke pripovedovalca ali onih oseb, katerih govor je pooavljala. Clovek bi bil mislil, da sli§i govoriti plakajoSo kneginjo pc zgubljenem sinu, 2alujo5ega kneza alt na grobu mo-lefie dubovne. Ti 2tvo v srce vtisnjeni obCutki bili so deklamovalki merilo v izgovarjanji, naglaSanji, hi-trosti, prenehanji, v vseh znameajih, s katerimi je izra2ala notranji cut. Beseda jej je tekla gladko, prijetno; izgovarjanje pravilno in dopadljivo. Po kondani deklamaciji morala je gospodicna zopet na oder, ker ploskauja ni bilo konec. Oestitamo gospodiCui deklamovalki za lepe darove in fitalnici za spretno novo moC. Vilharjevo skladbo „Ustaj rodett opisali smo :iza pri drugi priliki. Be5i moramo, da, ako nam je kra-sna skladba za meSani zbor takrat dopadla, nas je adaj, ko je bila ponovljena, se bolj razveselila, V tem |6 gDozna, d^ ima peaeaa Dr&yo umetuijsko vr^nost, Dopisi. V GoriCi, 21. matca. — DanaSnjega dne je pri Slovcncih spIoSna navada, spodtikati se pri vsa-kein dopisu, ki pride iz njih kraja. Naraest© da bt vsakilo premislil iu pretehtal, Maj je v tem ali onem j sestavku resnicaega, ter se samega popraSeval, ii se « je tudi on v in all oni stvuri pregresil, wled «csar bi skrbel po lastni imoitiosti napako orfstraniti, — se vefiina navaduo jezi, slika po dopisniku ter ga ovaja naSerau nasprotniku, ak»> ve\ da ima ta mat in pri-lolnost, moraiiino oniciti takeg,a dopi&ntka. Kratko-viduost ia preSirnost naSih rlomafiiuot pospesuje de-lovanje na§ih nasprotnikov v |»okoncevanji onih mofiij, ki delujpjo narodu in dr^a«t v korist. Dasi nekateri rmmpf da Slover.ci napredujemo, vidi se vendar na drngi straw, da ta naprecfek je ne-znateo. Nasa naloga je n^mred dvojaa: dotefii, kar smo zamudili, ter priskrbeti si trdno podlago proii vsakeiuu napadw, ki nam preti. O teh ^adefah hofteni le nekaj pregovoriti, ker nidrobno razpravliaoje bi koristilo le ua§im nasprotoikom, kt it tako poznajo na§e napake in jih znajo porab»ti o svojem iasu. To je golovo, da fe katereiau don»aCem« feloveku stopi§ na prste, te pojde tofit k nasprolnika, ki ti more Skodovati. Prvi paragraf mirne domaCe politike bi bil ta: bvali vsakega Joniatipa, odobrui njegova na&Ia, priporofej ga v obfiinski zastop ter ne gtedaj, kako si je pridobil prenv Lenje ali cast. V Goric*. smo Siovenci gled6 javnega zivljenja zaosfali. SlovaoScina je popolpo izkijufieoa iz javnih zavodov; le tarn, vkjcr nikakor ne morejo biti brez nje, je se ostala. Ce pride dete v Soto, je domaSi jezik le sredstvo, da se privadi ttyscioi, na katt're podlagi mn je Se le dana priloziiost, da se izobrazuje. Posebno 2enskeinu spolu ni bila do sedaj dana prili-ka, da bi se seznani! ?, notraryo rnofijo nasega ntilega jezika. In prav 2ena ima najlepSo priloznost, vdihniti svojemu detetu liubezpn do svoje krvi; To ve prav dobro na§ uasprottiik. §e zdaj se spominjam zupana-i-^ocgata v tuzni nam sosednji dezeli, ki j» hodil od hi§e do hi§e ter nasyetoval tnateram in pesteruam, naj z uialimi govote le o italijanaki, dasi so same ta jezik ie lomile. V tej zadevi treba, dasi Siovenci kako pomagamo.__________ Iz goriSkega okraja, 1. apriia. — Z;uhijic sem Vam poroCal, kako slabe nastedke v gmotnem oziru ima za muoge dru^iue in kraje potovanje nasih zen in dekiet v Aleksandrijo. Dovolite, da spregovo-riin par besedij 0 moralni*m alt tiravuem propadu rta-Sega ljudstva, ki v veliki meri izvira iz omeujeuega potovanja. Ncki Ianaki dopisnik iz renSke okolice se je hti-doval, ker je „Soca" svariia pred aleksandrovaojem, in je hotel nekako trditi, da v o»da§njein okraji ni poznati slabih uravnih uuslcdkov, ki bi izvtralt iz sluzbovanja v Aleksatidriji. Kad upam, da pot v Aleksandrijo ne pomeui za vsuko ^etto in deklico pot v pregrebo, alt smeto trdim, da v Aleksandriji se vec nedol^nosti zgubi nego pndobi in da kar dobivam:) iz Aleksandt'tje ni ve<5 to, kar smo poslali tie. Ko je bilo pri§lo predlansko poletje, ko so Anglezi streljali na Aleksandrijo, mnogo naSih sla_abuio ia dojenk domov, quo dajale po nekaterih krujih 1116 kaj iepega izgle- ker kar je v resnici lepo, ostane vedno lepo ia do-pade zarad notranje vrednosti, ne pa zarad novosti. — Schub^rtova skladba „Advokatatt je mtiogim naSira &\~ tateljem znana; 0 nji velja, kar smo rekli 0 prej§nji tofiki, ali kdor je ni sliSal, ne moremo mu je staviti pred ofii. Gospodn pevovodji presr^na zahvala za mnogostranski trad, ki si ga je nalo2il v prospeh ti~ talnice in posebej ie v lepo izvrSitev zadnje vtlike besede. — Na to je pel meSani zbor Vilharjevo lepo kompozieijo „Domovini,tt katero je obcinstvo pazljivo in rado poslu§alo ter obilno pohvalilo. — sKroja6a Fipsa* ali „Nevarnega ^soseda* so igrale iste osebe, Ui so imele vloge pri BSoIskem nadzorniku". Krojad to njegova varovanka imela sta najzavitejSe vloge, pa sta jih znala tako dobro razdreStti, da je bilo ob&*i-stvo i ujima in z ostalimi igralci popolao zadovoljno. -— aBr2e junaci," Stoosova skladba za moSki zbor se spremljevanjeat na glasoviru, sklenila je castoo in vreduo obSirnt program. Skoro §koda, da je bilo toliko dobrega en vefier; marsikonm bi bilo ustre2eno, ako bi s« bil program razdelil na dva veCera. Vemo, da iz za^etka omenjeae ovire so to zapre(5ile; a nadejamo se, da po praznikih aazveseli Cifcalnica svoje ode §e s kako besedo. H kon-cu uajsrfiaejSa zahvala g. pevovodji, gg.nam pevki-njam ia gg. pevcem ter igralcem iu igralkam za po-2rtovalni trud f odboru pa srcno vogfiilo, da bi se mu jsQsre&lq tudi df !je, nrirejati takih bescd. da, pad pa so se mtiogi po§teni doraaCir* nad njimi, njih rodom iu njih Sivljeujem pohujSevali. NoCem raz-pravljati na dolgo in §iroko oaprcdka v slabem, ki ¦ii: vidi ali sli§i vsak dan oCitaejSe pri na§ih doma-cinkah, ki si pod pekoCim egiptovskim solncem slu-iijo pogubljive rumenjake in mnozijo Stevilo obzalova-njavrednih Ijudij. Kaj opiiem na kratkem, kaj dclajootroci doma, med ttm ko mati v Egiptu slu2i debele deuarje. U-boge zapu§Lene sirote; smiliti se morate kameno, a kaj ne Cloveku? Razcapani, bosi, umazani, bolehai, laini, razdivjani, neuCeni vlafiijo se po vasi od hi§e do hiSe, prospfii ko§6ek kruha, ali pa dovoljetja, da bi se smeli ogreti, kajti biSa je zaprta, ode morda dela, drugi so pa okolo. AH nij to ^alostno? Nedol-ini otrok pogresa v najneinejSej mladosti materine skrbi, Li§Cenja, nauka, svarjenjaf opomiojevanja! Ali bi ne bilo boljie za tacega nesre^neza, da bi se ne bil rodil ali pa da bi koj po rojstvu umrl? Kje so materini aauki ? Oce, ki je po ves ljubi dan za po-slom, mora zve&r iskati znancev, prijateljev, da se razvedri — otroci spavat. Kedo jih zaziblje, kedo prekri^a kedo naj moli i, njimi, kedo naj jih ogroe? Ako oiroku Ceca pomanjkuje, kedo naj mu da zaie-Ijeuo btvar, — oikogar ni. NcsnaZni so pa tudi tako§-ni otroci, da je joj. Saj nij iudo, o5e ne zna prati, druga perica ne peie brez denara, zadostuje tedaj, da he opere in preoblece vsak mesec po enkrat — dobro da je vsaj tuko. — Takosni otroci ^iv6 uavadno Ie 0 krulm, kuha se malokrat v tednu. VcCkrat se dogodi, da pride oie pijan domu, tedaj prekliujevanja nij ne konca ne kraja. Otroci se u&6 mesto moliti grde be-scde in kletvtne, Ali niso to zalostni posledki, ker zapu§cajo dom domaLc ^cnske? Posebno greSe matere. Povdarjam, da se nahnjajo tudi v tem obziru castue izjeme — pa tudi Bog obvaruj, ako bi se povsod tako godilo. Vendar naha jamo pa tudi Se It u j § e slucaje. Obcinam prinese to gotovo 2alostt»ih posledic. B»lni§ni6ni stroSki tako narastejo, da jih obCine ne b«do moglc poravnovati. To je prav naravno. Lahko-2iven Clovek ne misli mnogo na bndocucst, zadovoljen je, dajlivi dobro od dne do due. V sturosti se stisni! v kak^no bolnifinico; ker niina svojega prcnutfonja, plaCati mora druzina; ako pa tudi ta ntma nic, naj trpi obdtiui. — Nanje potnih listov in pot v Aleksan* drijo je prcpredenA. Tudi v tern bi trcbalo strogostl in para.'jfrafov. Duhovtika in deziiKska gosposka naj bi sktipno delali, da se odvrne velika tievarnost, katera preti nekaterim naSim ob&nnm iz Aleksandrijo v gmotnem in nravnem oziru. Dokler je Cas, naj m zbudijo in naj imajo odprte ofii naSi Cuvarji, drugaie bodo obcine trpele iu pla^evale, da bo gorje. Iz renskega okraja, 31. matca. — Pazijivo setn bral dopis iz goriSk^gaokraja v 13. Ibtu „Soceu, ki popisiij<» slabe gtttotne ttasledke, ki prihajejo U veduo mnogoSteviluejSega izseljevanja naSih zeti in dekiet v Ateksundrijo. Tako daleC je priSla ta stvar, da marsikateri mladenifi in marsikatera mladenka se vzamejo s tem pogojem v zakon, da pojdu ^ena (zdaj Se deklina) o svojem casu v Aleksandrijo. Lahko si in;.-lite, kak-i je druzinsko iivljunje takih porotieucev, ki us to fiikata, da ne ostaneta vkup. Jako blab upliv ima ta razvada in sploh slui-bovaitje v Ahksandriji na marsikatero deklino, ki bi se sleet* poStetia obranita, ki pa se prilizuenim be-sedam muogo »e u.stavlja, ker si mish : pot v Aleksandrijo mi je vvuitio odprta; te toe bodo dotnafii preganjali, pa tje pojdem. Gmotna in nravna Skoda, ki nam ptihaja iz Aleksandrije, je velika in bo vedno vecja. Slavno okraioo glavarstvo, ki pazi, da se lju-dem ne prodaja okuzeno meso v hrano, naj bi blay:o-volilo skebeti, da bi naSe zene ne hodile po ku^ijtv zrak v Egipet. Pa tudi slavna iupaustva bi morala nekoliko bolj paziti, ko iznui&ajo IjuJi iz svoje 2upa-nije, drugaCe nam bolntSoiCai stroiki tako narastejo, d«i nam ne bo mognfie plaCcvati jih in da zabredemo v doigove, Cesar nam gotovo ni treba. Iz Rifemberga, 10, marctja. (Izv. dop.) Sprej-mit draga „SoLaB, v tvoje predale par vrstic ter naz-nani jih svAu. V ponedeljek sem Sel iz Gorice na Lokve po opravilu. Ker pa uiseni nii opravil, vrnem se <5ez Tr-novo proti domu v Rsfemberg. Po poti vtdel setn mnogo vozuikov, kateri so vtizili laznovrsteu les. Xekt-gj, vozuika, ki mi je bil znan t popraSam, katn Ii pelje te Soke ? Rekel mi je *. BV Cikavec (Vitovlje) na ^ago*. Kod pa vozite, ga praSem radovedno dalje ? wO, dragi Tone", odgovori mi s tozuim glasora, ffkaj ce§, da ti povem, kod vo- zirao, saj mi ne mores nic" pomagati. Glej, ui le to tezavno, skozi Trnovo, po start poti na Lake, na Li- jak in potem k. Sv. Luciji in od tu v Cikavec? Pa kaj pomaga, saj ve§, Boga tmoramo zahvaliti, da je saj ta zasluzek, saj ui po nobeui strani oiL.tt Pogo- varjala sva se Se o muogih reCeh in nazadnje se po- f slovim od njega. Dalje potovaje mislil sem, ali cestui j odbor in gozdna oblastnija neskrbita ni5 za te revne 1 ljudi? ne bi li bilo prav, speljati cesto, ka tera bi vezala, " Trnovo. Trpinov§Ce, Vitovlje in drzavno cesto ? Imele J bi potem vse te obcine svojo potrebno cesto iz gozda, kateia bi bila najkrajsa in tudi po zavetji. Bog jim pomagajl_____________ Breuicar. Iz Ltanjela; l. apr. — Tezavnega stanja, pra-ve bede, ne euti Ik ubogi kmetovalec, mali posestnik; efcoro enake tezave eutijo tudi vecji posestuiki, ki iEf»]o pridelajo iu so zraven Se moralicuo prisiljeui nosojevati velikokrat denar brez upanja, dn se jim itedaj povrne. Knufikeinu stanu poinofii spoznala je ; vlada ze davno kot potrebno; sedanji minister kme-| tijstva se res hvalevredno trudi kinetijstvo povzdiguiti, ? odlocil je za kmetiistvu odmenjene podpore 121.000 gld. vet nego je bilo pry. Pa od vsega tega imajo prebivalci na Krasu le malo all pa oifikoiisti. Kesje, | Ua smo inesto ucltelja, ki nasega jezika ui until, do-bili veScaka Slovenes Pa tudi od tega si ne nmemo obetatj, Bog ve, kaeega dobicka. Na§ kmet je siloo ;: konservativen. Pred vsako novo recjo iraa nekak strah I I in uobenega pravega zaupanja do uje, dokler se mu ! v djanji ne pokale, da so nauki, ktere je slisal, ko- I ristni, doklcr ne vidi uspeha, kateri se mu je obetal. Z mo besedo, ne zadostuje kmetu le gov?nti, treba rou je tudi pokazati. Iz tega uzroka sprevideli so ze davno razunini jioaestniki potrebo vinogradskega dru-Stva. Iz rariicnih uzrokov se je ta stvar zavlekla. Prctekli ponedeljek bil je tu novo'menovani kmctijski ucitelj, govorilo se je zopet o tej zadevi in sklemlo, da mi'seca maja se sklicejo posestuiki vec obein k pnivetovanju, kako bi bilo niogoCe ustano-viti viuogtadsko drustvo. Kikakor ni moj uamen go-voriti o korihti tacega druStva, dokazovati, kak tlobi-iek b» imel vsak posestnik, Ce bi sadit zlalitue trte, ce bi jib pumetno obdeloval in trgal grezdje o pra-vem casu. Nocein razpravljati, da bi imel ves okraj dobiei'k, tT:e bi imel veejo zalogo ia bi vino lehko iz-vaieval, da bi okraj dobiCek za se oluauil, ne pa ga prekupcem prepu&fcil f ves okraj imel bi veejo veljavo in bolje inu;, ker bi ne bilo mogoce vina ponarejati in paciti. Ne bi $1o toliko vina v nic" zarad slabo po-sudr. Posebno manj&i posestuiki bi ne bili prisiljeni piav taktat vino prodati, kojihkupec nrasa, k ceinur bo &edaj prfoiljuni bodisi zarad pomaujkanja denarja, ali Riabc kleti^ v kattrej uq vino ne more olirauiti. Moj namen je le opozoritt \'ae tihte, ki imajo glavo in .sree na pravcm mestu, da je njih dol^nost Jjudi k temu spodbujati, nikakor pa ne rcCi: u tega ne bo niC. Kes vsak zuCetek je te^ak, toda glej „hrast ko-gat, hrastiC ocetu je bil; zakon natore j« ta, da z malega zrase veliko*. Upanje imamo, da tako pocetje bi tudi visoka vlada gniotuo podpirala, ker srefia ua-rodov je drzavi v korist. iz neke kotarske vasi, 9. marca. — (Dajte nam poSto, za katero m\o ze davno prosili.) Kar je povedal dopisnik v 7. stevilki nSofie", je 2a-lostna istioa. Fisma dobime aii prepozno ali utkoli, ker pridejo ljudem v roke, ki jih ne oddajo dotifini-kom. Se celo denarja, kateri k nam od zunaj pride, ; ne moremo vsakrat o pravem fiasu upotrebiti. Dal le placaj kmet, in potem motel. Zalibog, da je tako, pa zakaj ? No, odkritosr^no ti povem zakaj. Zdi se mi, da ti, dopisnik, prevefi cika§ v gorenji Kot. Cuj! jaz ni-Bern v vrsti tistih domaCinov, kateri hofiejo kar Intro tozbo t. j. prepir zaieti; pri taki hraui se ne toastim. Jaz sem mireu Ciovek, se tifiu ne zmotim vode \ ko-zarci. Toliko soli pa nemam v glavi, kakor ti. Pa le po doraace ti povem: Ne vBrginji, ne v Sedlu, ne v Borjaui, ne v Kredu ne more biti poStna postaja. Marsikedo mi bo oporekal ter porect;; Vi§ ga, Ko-taija, le dva hibta eoe misli. Prijateij, pyslu§aj, da ti odgovorim. AU pojdejo Staroseki v Brginj po pisma, ali | Krejci, ah Borjanci? Ali pojdejo nasprotno Lozani, l Brginci, Sedlani, StanoviSCani iu Belaui v Kred ali if Staroselo po pisma? Po kotarsko ti odgovorim: Ti in oni rajsi napravijo 8ro2s (punt), da nofiejo tega, kakor da se udajo. "Vi, gospod urednik, poretcte: Recite no enkrat I va§e mnenje? Ja, mi mozje zbraai inenimo tako, da | bi morala biti v vsaki glavni vasi truzjea (Briefka-I sten) za pisma, in da naj se v taki sm prodajejo pi-j semske marke in vladni sel (obhodnik) naj nabira ta r\ pisma. Za to in za recepise v6 it vlada, kako je v \ svetti. Mi ne znamo povedati natanko, pa vemo, kako I je po vaseh v svetu, kjer smo gradili ^elezao cesto. I In §e euo: Gospod urednik, va§a opazka na 1 konei dopisa v 7. Stevilki sSoeett je lelika, pa vi ni > ste tega uzrok. Po navodu nekega 2upaua so napra-1 vili vsi kotarski Supaui ze leta 1876. (Ce se ne mo-tim) pro§njo za poSto in potem so jo ponavljali; ali d.o zdaj se vse spi. Zdaj gremo v svet, po§to potre-bujemo, dajte nam jo 1 Tudi Kotar. Iz Trsta, 30. aprila. Kakor ste 2e v svojem tadnjem listu porofiali, umrl je 26. t. m. nag pesaik ivanVesel, ki je pod imenom Koseski ob fiasu na-Lega preporoda z niogocuo besedo budil ia aavduie- val svoj zaspani narod. S tern si je pridobil zasluge, : katerih mu tudi najostrejgi presojevalec ne krati, in i Slovenci v Trstu so spet o tej priliki pokazali, kako ' vedo ceniti in Castiti rodoljubnega pesuika. Pretekli j petek popoludne so bile dice Ghega, v katerih je pokojnik stanoval natlaCcne izbranega obCinstva, kije privrelo od blizu in od daieC, da ska^e pokojniku zadnjo Cast. Zastopaua so bila vsa slovenska dm§tva trza§ka in tudi uekatera iz bliSnjc okolice. Italijane so bodli v oii sosebno lepi trobojai trakovi na pre-krasnih vencih. Veselilo naS je vse, da je bila Gorica tako castno zastopaua, krasue vence so poslali t poi. dru§tvo wSlogatt, uredni^tvo „SoceH in pa „Citalnica*, veselilo nas je temveC, ker so se ljubljanska drustva uekako mlaCuo dr^ala. Jedina „s!ovenska matica1* je poslala prelepi venec, celo stare „Noviceu riso se zmislile svojega odiifinega, nekdaj v zvezde kovanega sodeiavca. Ugajalo nam je tudi, da so slovenski gira-uazijalci v poluuj tneri storili svojo dol^aost, UHce, po katerih se je sprevod pomikal, bile so uatlafiene gledalcev in velika cerkev sv. Antona se je napolnila do siadnjega proatorcka. Po konfianem cerkvenem o-bredu, zapeii so muogobrojni pevci v sree segajofio; I Blagor mu. Velicastno so se razlegali domafii glasovi po posveCenih prostorih, katere je obfiinstvo zapuifia-lo viduo giineiio. Krfeto ki je bila vsa pokrita % venci, spremljala I je nepregledna vrsta koeij do pokopaliifia, kjer je gospod Cegnar govoril kratek primeren govor, ki je slo-vcuskiui pos>lusa!ccm 5el do srea. Sin pokojnikov za-hvalil se je v imenn rodovine govorniku. Ko bo pevci se odpeli 9Molitev", razfilo se je obSinstvo s6 zave-stjo, da je dostojno cast skazalo starini slovenskih pesnikov. N. v m. p. Politidni pregled. Prosvitli ccsar tmidil se je zadnje dni v Budapesti, kjer si je ogledal razstavo zlatarjov; od§el je na to v Oiidolo, kjer ostane najbr^o uckaj Casa. i Na Dunaji poslujeti obe zbornici, gosposka iu poslanika. V gosposki zbornici sprejel se je vladtn predlog m vzdtiovanjo Franc - Jozcfovc, ltudolfuvc in predarlskc ^eleznice, isto tako je I bil sprcjet zakon o pobiranji davkov za mesec april 1884. ter so sc rofiile §e druge manj va^» ne zadevc. V zadnjern casu zaCcla je razprava o prcracunu za Jeto 1884. Odsek za kolke in fiasnike sprejel je kljub nasprotovanju vladnih zastopnikov Franderlikov nasvet, naj se kolek na easnike s 1. januarjem 1885. odpravi. Vladin zastopnik je izjavil, da vlada ne more odrefii se dohodkom, izvirajoSim iz kolkov na easnike. V zbornici resil se je zakon o drzavnein racunskem dvoru in obravnuje se sedaj zakon o obdaeenji zganja. Pri prvem zakonu dobil je minister Dunajevski malo zausnico, ker je vefiina dr^avnega zbora zavrgla njegov predlog, da vlada inia pravico odstraniti predsednika ra^un-skega dvora, docim je vocina dolocila, da ne more in ne sme vlada vpokojiti ali odstraniti predsednika, kakor ne sodnikov. Od tod izvira menda vest, katero je prvi objavil „Pester Lloyd", da ima grof Coronini nalogo, sestaviti novo ministerstvo. Sieer pa tuhta leviea vedno, da bi sedanje ministerstvo vrgla. Tako sklicuje sedaj na tihem vse svoje privrlence, da bi zavrgla zakon o obdaeenji zganja, ce§ da je mnogo poslaneev z desnice %e od§lo na velikono6ne pocitnice. To je menda tudi uzrok, da je bil na§ poslanec dr. Tonkli vLeraj telegrafidno na Dunaj pokliean. V Budapesti napadla sta dva sodclalca nekega easnika poslanca Hermanna, ko je zbornico zapustil. Hotela sta ga s palico pretepsti, a Hermann se je branil. Nazadnje je jeden napa-dalcev hotel na poslanca streljati, vendar se je zadnji umaknil. Uzrok temu je razlicnost poli-tienega in verskega prepricanja; ujeta sodelo-valca sta antisemita ali nasprotnika zidov. V Belemgradu zasegla je policija mnogo puntarskih razglasov, ki prihajajo od zunaj v Srbijo. Na Srbskem vlada sicer navidezuo mir, I a med ljudstvom vrl in prej ali slej dobi vlada plaeilo za Kristicevo postopanje. Ako se dodamo, da namerava Bismark iz-stopiti iz pruskega ministerstva ter obdiiati le ministerstvo zunanjih zadev, smo vaznejse za-deve zunanje politike v zadnjern teduu nasteli, Domafie in razne vesti P. n. gg. narodnike, katerim je naroCnina potekla, prosimo, naj jo blagovoljno kmalu obnovijo. Stare pnjatelje, katerih plafievanje se ne ujema z na-sim tirjanjera, prosimo, naj se spomnijo ua 6as po-kore in spreobrnenja ter naj poravnajo stare dolgove. Novi naroeniki se vedno sprejemajo ia se jim naroC-mna primeino dolocuje. Imenovanje. ViSjt gozdnar pri vodstvUTGo-rici je imenoven g. Leoa Tic. — Franc Manzano je imejiovan,goziInarski nadzoruiSki adjunkt m Primor-sko. — C. g. Jak. Gomilfiak, sloveuski pisatelj in nern^ki govoinik pri sv. Antonu novem v Trstu, jo imeiiovan zacosni u5itelj veronauka na c, k. realki v Trstu. Veteraasko druStvo goriiko je imelo 23. marca svoj letui obCai zbor, ki je bil dobro obiskan. NatanSneje poroCilo prinesemo drugikrat. VzviSeni gospod Franc grof Coronini, dezelni glavar goriSki in dr^avni poslanec, daje zopet nekatcrim Hstom mnogo opraviti, ker bi ga hotel! imeti ministra. Morebiti se tudi to zgodi; toliko je pa gotovo, da zdaj je imenovan predsednik one ko-misije, ki bo imcla skrbeti vsled postave, lansko leto v dc2elucm zboru sprejete, za pogozdovauje Erasa na Goriskcm. Menimo, da za to mesto bi vlada ne bila mogla dobiti boljega moiSa. Baron Winkler, c. k. de^elni predsednik kranj-ski, sel je bil ta ted en se svojo soprogo v Tolmiu, kjer ima zadnja lepo posestvo. Napicj in naza) grod6 pomudi). se je visoki gospod v Gorici, da se je od-pocil ter sprejel in povrnil pozdravljenja svoj ih gorl-fikih prijutcljev. Da bi bilo to potovunjo v zvezl s premembami glede devalue uprave na Primorskcm, kakor je kdo menil, nam ni znauo; bolj verjetno bi m zdelo, da ima potovunjo v nrvi vrsti zasebea zna* caj iu da je veljalo Tolminu s. ,d baronicinega po* sestva. Visoka gosta in domorodca imela sta na vsein potovanji piav lupo vreme in sta Le zapustila na§e mesto. Razpisano je mesto voditelja na dopolnilni o-brtnijski Soli v Gorici. Mesto so odda zuCasno. Vo-ditelj bo predaval okolo U ut* na tedeu posebno v obitiiijskein risanji in bo oskrboval uradne spise. Letui dohodki zua^ajo 1200 gl, Pro si lei morajo doka",ati, da so avstrijski ddavljani, svoje studije iusposobnost za poduCevanjii v taki soli, torej tehui6oo omiko, ka-kotSno imajo in^euirji ali aihitekti. Ucni jezik bu i-talijanski. Prednost imajo oni prosilex, ki znajo slo-veusko in nemsko. Prosuje se moiajo podati kura-toriju omenjene Sole t. j. zacasno goriskemu iupaastvu. To je naznanil kuratorij tudi v goriskih listih — italijanskib, ua slovenski list se ni spomnil, kakor bi ne bila ona Sola tudi za Slovence ali kakor b: ne i bilo treba naznauiti tudi Sloveucem izprazneno mesto. Avstrijsko-italijanska komisija za vravnanje ribarenja v jadrauskem morji se suide 15. t. m. v Gorici. Mesto jej prepusti novo mestno dvorano v po-rabo in pripravi njej na cast neke svefianosti. „Cor-riere" izraza svoje upanje, da komisija bo humanno (clovekoljubuo) mislila ua Ujozote (Italjanc), o Kri^a-nih (pri Trstu, torej Avstrijcih) pa mold, kakor bi ne imeli prenasati nik^ke trdobe. Konjske dirke priredijo nekateri Goricani ve-likonocui ponedeljek na Rojicah. Prej so mislili, da bi imeli to zabavo ob cesti, ki dr2i iz inesta do 2e-leznicue postaje. St. Aadre^ka obfiina se je pa udala ponovljenim proSnjam in tako bo ta ljudska veselica ua dokaj leplem prostoru. Zmaguvalci s konji dobijo darila. Kdor se hoce udele^iti dirke z vozom ali s koujem, naj se oglasi pri odboru in poMiti vars6ino 10 gl., ki mu.zapade, ako m potem dirke ue udelezi. Duhovske plade misli dr^avni zbor v resuici urediti, ali ministerstvo se Se vedno piotivi, fie§ da ninia denara. Po novem nacrtu M znaSala placa na Primorskcm: v Trstu samostalnim duhovnikom 1200 gld., pomoCoim duhovaom 400 gld., — v okolici 2 milji od Trsta, v rnestih ia trgih zjvec.koSOOO prebivalci, potem v vecjih'zdravilnih krajih |samostalnim duhovnom 700, pomoCnim duhovnom 350 gl., v drugih krajih samostalnim 600, pomocnim 300 gl.— Novi nacrt se ozira posebno na pokojnine onih duhovnikov, ki so nesposobni za slugbo. PomoCnim duhovnom je odmerjena ta le pokojuiua: 125 gl. do 10., 250 gl. do 20., 275 gl. do I 30., 300 gl. do 40. sluzbenega leta. Samostalni du-hovniki bi pa prejemali: ako so sluzili manj ko 10 let, 300 gl. — ako so sluftli manj ko 20 let, 345 do 400 gl. — ako so sluzili manj ko 30 let, 390 do 500 j gi, — ako so sluzili manj ko 40 let, 415 do 550 gl. — ako manj ko 40 let, od 440 do 600 gl. — Raziika v posameznih razredih (n. p. v zadnjern med 440 in 600) bi se ne de'ala z oziroin na leta, ampak z ozirom I na to, ali je imel doticnik prej manjso ali veejo pla-Co. Visoka plafo bi iuielu visoko nokojoino, nizka na I aj3j9, Neki dopisnik iz Primorja ˇ 74. St. „SIo-veuca* je cutit v sebi iiotrebo, pomagati slavni trza-§ki vladi pri name§cenji bcdocega pore§kega skofa. Da bi urn bill istrsfci Hnrati, katere stvar sadeva, za to bvaleini, dvoinimo. Vsekako pa bi dopisoik moral navcsU v svoj oamen boljih dokazov io razlogov od wiih, katere je v resold aavedaU Zbo^Saaje politidnili razmer ˇ Trsta. „Politikia se z Daoaja piSe, da se v merodajuih kro-gih peeajo ozbiljno s tern, kako bi se zboljSale poli-tifine razmere v Tratu. Prisli so v teh krngih vendar le do spoznanja, da se mora konec storiti neonwjeuej oblasti trzsikega magislata in avesti take adnunhtra-tiwe naredbe, ki jez postavija rastofiej poHUfinej spri-deaosti. — Priaodnjifi bomo o tern ireL govorili, „Ed. A. Komel pi. SoSetwanski, c k. stotnik Y Kromeriii na Mora?skem, goriski rojak iz Solkana, po s?ojih knjigah wjaSkega zadrlaja alavno znani sloveaski pisatelj, hM je novo knjigo % naslovom : „Rratek pouk o zemljiSci ces. kr. sloven-skim vojakom v uporabo po vpraiaojm in odgovorih* ? slavenskem in nem§kem jeziku. Knjiz ea obsega te dele: Cvod. Saris zera!ji§6a. Narisovanje naramih tai Merita. Posebno iztikauje ali ©pnleanje posaraeznib predinetovnazemljevidih. O fiitanji zeraljevida. Obzor, glavne atrani neba. PomoCki za razvedovanja. Kroki-ranje. 0 zemljisfi. Popis gorl. Popis voda, Popis krajev. Sloditi 2 podobi. h\tm knjizica. natisnena v tiskarni druzbe sv. Mohora ? Celovei, Steje dvakrat 23 strantj in stane 20 kr. Slovenskim vojakom in onim, katere stvar nnima, bodi knjiga toplo priporoeena. Prijateljem domafie giasbe naznanjam, da I. zvczka „Avgusta Lebana Skladeb" ncmam nobenega iztisa vefi, pa5 pa §e nmogo iztisov II. zvez-ka, katere prodajem po 40 kr.; dijakom rad narofini-no znilam, ako se narofie v vefiem Stevilu. Naj bi prijatclji domace giasbe pridno sezali po preostalih mi iztisib II. zvezka, ker uze pripravljam in skoro izdam III, zvezek, v kateri uvrstim tudi najobSl rni§o posvetno sk'adbo pokojnikovo: aDomovino". Po III. zvezku pricnems cerkvenirai skladbami, akopram vae niso v ncecilijanskemK duhn nego delajo uekako sredino mej modern© in strogo cerkveno glasbo, ka-iera pot m mi vidi najpruneruejSa. Janko Leban, ucltelj v Lokvi (pii Divaci). V GORICI obilna in mnogovrstna zaloga ti Li ;$x iia debelo in na drobno. HajveSi izb«r blaga za raznosCcke (bavzi- rarje), kramaije, drevljarje in krojaee, potem molkov, svetih podob ltd. dtSav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA najodlit-iu'jsih pieman. I'RODAJALNICA: liotica, via Itit-tt-Uo St. 7 t.a-f-prott <¦. k. lutcrtjitt kot"kturi. Sejm Y Tomina za zivino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-tijsko orodje stacunsko blago itd. bode na Sv. Jnrja dan 23. aprilja in na Sv. Matevia dan 21. septembra vsako leto. Zupanstvo v Tominn, ai. marca 1884. Kar ne pristuje. radi zamenimo. X^m%^0i!!^diS^M)^StiSzXSi' «SiigS *% Si -.....-w-u —r----- » k4 zdravnik-ranocelBik^porodnicar » yd stannic v tillel sv. \ntonx ^ stfanuje v nllel m* Anton* b. St. 1. prvo nadstropje y|J SAMO pri Igiiaciji Steinerjl v (Jorici, uasproti nadikofijgkt pala^i» mored m priskcbeti po ceni trdno'in lepo oble-ko naiTJeno ali po meri. Za jfomladanski Cas dobiva se tarn : 1000 celih oblek z volne po gl. 8 do 30 750 {jovrhnih sukeuj z volue „ gl. 8 „ 22 2000 volnenih blaC „ gl. 2.75 n 8 1500 volnenih jop „ gl. 5 n 15 800 oblt»kz volne za dcfike in otroku „ gl. 2.50 „ 8 Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri. Blago mt ogled dobi na de2elo, kdor h« oglasi, brezplaCno in pnStnine prosto. Imasvojokrojacnico. ki smo ga bili zad- BSlovenski vinorejec% ki smo ga oui zaa-njid oznanili, ne bo izhtjal. Oglasilo se je premalo naroCnikov, zato se izdajanje odlo^i do ugodnt'jsih casov. Listnica uredni§tva. G. dopisniku iz Dorberga: danes ni bilo mogo&j, ker «mo dobili pre-pozno. &. 163. Kaxpis slu/Jic. Pri tukajsnji e. k. kapcijski in obrtnijski zbor-niei se more castopiti s 1. jalijem 1.1. tajnikova slu-iba, s katero je zdruzena letna placa 1500 gl., ki se plaCuje v mese6nib zneskih naprej, in pravica do po-kojuine v smislu dotitnega vodila. potrjenega od vi-sokega c. k. miuisterstva. Tajnik se bo stalno imenoval po preteku enega leta za poskusnjo, katera mora zbornico popoluei:i zadovoliti. Prosilci morajo biti avstrijski dr^avljani, morajo znati popolnoma italijanski in nemski in po mogococ- j sti slovenski jezik. j FroSnje se spriCevali, ki dokaznjejo sposobnost I prosilcev za rszpisano mesto in njih znanstveno izve- ! denost v tej stroki (§ 14. postave 29. jnnija 1868. drzavnega zakonika zvezek XXXIV. §t. 85), naj se poSljejo predsednigtvn tnkajSnje knpeijske in obrtmj-ske zbornice do konec apnla t. 1. Knpdijska in obrtnijsk? zbornica v Gorici, 1. marca 1884. Pred^ednik VILJEM pi. BITTER. Pri knjigarji Seitz-i v Gorici je na pro-daj po zniLani ceni ^ za 1 gl. 30 kr. VELIKI TEDEN in Velika No6, spisal profesor Andrcj Marasic. Knjiga se posilja tudi po posti na povze-tje. Kdor pa denar nze z narocilom vred po-§lje, naj pridene se 10 kr. za vozni list F JAAnff. -.neuzrokujenikakilttezav Q Z1310 V Mm L mmi u fofr Gt r g n k i n(^ela bo^ usPe§B0' ko ¦ dmge grenke vode." Studenec m» mbbp u m Zahteva naj se vedno in razlocno: FRANC-JOZEFOV GRENK1 STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekarja gg. Cristofclett* in Pontoni ter A. Seppenhofer. Razposilja se iz BudapeSta Cudovite kapljice 8v. Antona Padovanskcga. To priprosro in naravno zdravilo .jo pmva (iobrodi'jna porum" in ni twb.\ nitic-gih lie»eiii, da Ho dolit'/t.' rjihova i':udi>v,ta ihoc. CV> ft- li- rahijo iscknEi'co pro t glistam, pri zi-ifkih nj'.'aei-nib nadlo/uu^tih, zopor beli tok, boia.ii, zopi-r b:tji» srcater (iistijo pi'kvarjunu kri. One no pregiujajo samo onu»:jjenih bolezai, ampak na-* obvarujejo tadi prod vsako boleznijo. Prodajojo se v vseh gluvaiii Iekarntcab na eveCii; 2A narocba in posii'atve pa edino v lekacnici Cristofoletti V Gorici, v Trsta t lekarni C. Zanetti in Cx. B. Kovis in t lekarni Alia Madonna t Kormino. Ena steklenica staue 30 novceT. Kar ne pristuje, radi zamenimo. cm /.in1 mi mum po dr. Malitti jo odlw'-no iiftjboljie zdravilo zopor protiu tor rcvm:iti/i'int terganje poudih, boleclne v kri-r\ tur zivrili, oteklino, otrpuelo ude in kite itd., tiiah) imn tie no iabi, pa nunc po polnftm tr-ganji', kar dukazujo obilno zubval. Zahtova naj so namo „cvet zoper trganje i>o dr. aiall^u" h zraven stojefilm znanu'jijtin. J atukleuica 50kr. _____ HF" Zahvala. TW SfatwArU. Oo9!>od(1 pI# xrnkdczy-Jii, lekorju v I.jublj«ni. Moja matt w na |irotin§kt*j bolczni na noj,'i silno trpeli in rozna aomafca xdravila brozvspesno rabili. Ko jo pa bolozen tiodaljo hujSa pritiajala in ui.e ved dnij niso mogli stopitt am tio-o, sponmim su na Va3 dr. ^laliieV protinski cvet po 50 kr. t«r »i ga numudoma naroeim. In ro* iuiei jo fudovit vspeh, da so no po kratkty rabi oprostili mufnlll fioleLin. s popolnim prepricanjom priznavant torej dr. Malifev protinski cvet Lot ixvrstno zdravilo in ga wa-komu bolniku v jednakoj bolezni priporo&im. Vaiej blago« rodnoitt pa izrekara nujpfisrciicjso zuhvalo, z vaaia spoato-Tanjem udani Fran Jug, pnsostnik v Snsarji p. 3(§r* Flauiuski zi'Hicui sirup Urajn^ki, i/.bisr.-ri i*i.per I'*i5id;, hripavoit. vra'.olol. prsno b;il. c'ln-: I ^i-!.:>'!i*.'.v :.': kr. Korjitm^i t:*^o v* . Colji. Uil! .i;..i-: s,.ki in -:rjpi. Kri i'iitllae kro^lico. t*. kr. priv., ipodsnj^tvu po^roiiati pljudna trgoTini III SO 86 ¦-• pri ?aua-:uiji clovcikega telesa, tilth, ^k..i(!ii'jKi 2> loduu, jctrnih s« obi^ttiili bole<:riih. v &ka;ui;uh a Jl kr.: .jediTi zavuj s C ak.uuljarni 1 gold. 5 l:r. K.«*poJiIj.i ¦io lo j don zavoj. >'aroi'rila se jzvrse: uajhitreje s poStnim povzetjem v lekarni pri nsamorogua Id C IKCST-ji u tea Ursa i 1^/bL QJo^ef PallichJ IJ prodajalec c. k. Solskih in vsakovrstnib dtn v{ || gib knjig ter pisuih pott\-bsCin v Gorici, na f| ', U Travnku h. St. 0, pripurpfa svojo bogato za- «J ; WL iago za pisanje, risanje in solo potrcbnib- r^ ; I I priprov ter sprejema naroCita na knjige, Ru- | | ! *• stiovane liste in casopise vsake stroke in v W '¦ itovilom natanCoe pos- t i Veliko zalogo cerkventb - - vsakem jeziku z zagotovilom tre2be in nizke cene. Veliko zaiug-j tnitvcmu ^ tiskovin in raolitvenib bukev iz Ljubljane »¦* priporofia posebno fiastiti duUov§Lini. I 1 aXZX=3CDOOOCXZ3C=)C 3W Gotov pomocek. Vsadko dobi placilo bitro uazaj, ako bi Oital moj ROBORANTIUM vpomocek, da brada raste,) brez uspeha. Ima tudi gotov u^peh pro* tipicdi, izpadanju iaa, luski-na-itiglarj iaosirljenjtt las. U«poh jc gotov po nekaier«m drgnenji. IDetujuuiiro. Izvirne stekionico razposi* ja po 1 gl. oO kr., stekU-nUjo za posku--ai'J i'J 1 g«- I- <-' i-° l i v » v Brnu. Zaloge: v Uorici: Cristofoletti, lekar; v frstu: Pavel Rocoa, Iekar v mtstni palaci; v L j u b I j a n i : Ed. Malve j v ^^____ S a d r u : X. Andrcvieh. Koborantinm rabi se pogosto z uspohom tudi prod s 1 a b os f. i gpominn in b o 1 o s t i v g 1 a v i, kar si? labko dokaze se spricovali in zalivalami. XI>. V irr.euovamh zalogah dobi se tudi ustna k a r p a s k a v o d a Grolickova, g o t o v a poraoc -oper vaakoriso boicnje zob, neobhodno potrebua, da se obrani njih lepota. izvrstno sredatvo, da so obranijo in ci-stijo zobie, asta in lesna, sestavljena iz zdravilnili korenik moravskih Karpat; p r a r e ateklenice po 60 kr.