602
Listek.
o nje knjižnici, dohodkih in troških in imenik vseh matičnjakov, katerih število se je od lani do letos pomnožilo za 93 (lani 1617, letos 1710). Imetka ima »Matica« letos vsega skupaj 52.196 gld. 80 kr., to je za 2114 gld. 53 kr., več nego lani. Za knjige prihodnjega leta je odmenjenih 3300 gld. —- Knjige, katere letos »Matica« poklanja narodu slovenskemu, so v vsakem oziru lepe, zanimive in hvale vredne. Želeti bi bilo le še to, da bi »Matica Slovenska« od razumništva našega dobivala več podpore; kajti število matičnjakov še ni v nobeni pravi razmeri s številom odličnih narodnjakov, ki bi mogli in tudi morali podpirati prvi književni naš zaVod,
V proslavo štiridesetletnega vladanja Našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. izdalo je »Cecilijansko društvo« v Miličevi tiskarni v Ljubljani tri slavnostne zbore, namreč: I. »Oj živi Bog cesarja!« besede Ivana Zamika, napev p. Angelika Hribarja; 2. »Na slavo Avstriji«, besede Funtkove, napev Antona Forsterja; 3. »O Avstrija, ti dom krasan«, besede Jos. Pintarja, napev p. Hugolina Sattnerja. Cena vsem trem zborom, namenjenim za patriotične slovesnosti, znaša samo   10 kr.
»Bog ohrani!« Pod tem naslovom je znani založnik F. Tempskv na Dunaji in v Pragi dal na svetlo ilustrovano narodno himno v vseh v Avstriji navadnih jezikih, tedaj tudi v slovenskem jeziku. Besede himni pojasnuje deset krasnih podob v največjem po-lovskem formatu. Opozarjamo zlasti krajne in okrajne šolske svete na to izborno patri-otično  delo,  kateremu je cena  (80 kr.) izredno nizka.
Družba sv. Mohorja, ki ima zdaj 41.552 družabnikov, izdala je letos šestero njig. Prva je »Koledar za navadno leto 1889.« Poleg kalendarija, imenika in dr ssžbinega glasnika objavlja knjiga te spise: »Naš cesar Franc Jožef L« (spisal Ignacij Žitnik) s podobo; izvirno dr. Vošnjakovo povest »Obsojen«, katero je slikar Jtirij Subic v Parizu olepšal s krasnimi podobami; »Zlatomašnik J. J. Strossmaver« spisal Jos. Stare, z dvema podobama. „Borovlje in puškarija v Borovljah", opisal Janez Sajnik, z dvema podobama; dalje životopise pokojnih domoljubov dekana Lamberta Ferčnika in dr. Valentina Zamika s podobama. G. Janko Kersnik nam podaje v resnici kratkočasilo povest: „Kako je stari Molek tatii iskal." Dr. Ivan Križanič opisuje zlatomašnika Leona XIII. in slovensko romanje v Rim in g. Ignacij Žitnik ,,Razgled po svetu"; g. M. Cilenšek pripoveduje, ,,Kako je ravnati s travniki", gospa R. Kosova razlaga nekaj skrivnostij „Iz kuhinje", g. J. Lampe nam podaje nekaj zdravniških in drugih izkušenj in g. J. Tisovec nam opisuje ,,Sleparijo s skrivnimi zdravili". Vrhu tega obseza knjiga, ki je kaj spretno urejena, še nekoliko manjših spisov in pesemc. Druga knjiga je V. (konečni) snopič dr. Ivan Tavčarjevega ,,Slovenskega Pravdnika", ki je s to knjigo ndrodu podal dobrega in zanesljivega svetovalca v pravnih stvareh. — G. Jos. Stari nadaljuje v tretji knjigi svojo ,,Občno zgodovino" za slovensko ljudstvo, v kateri je dospel do začetka francoskega velikega prevrata. — Kakor prve tri ugaja nam tudi četrta knjiga, polna lepega poučnega in zabavnega berila, ,,Slovenskih Večernic" 42. zvezek. V njih nam g. dr. Fr. Lampe najprej opisuje preblagega bivšega profesorja, korarja in imenovanega škofa ljubljanskega dr. Janeza Gogala. Beročim ta krasni životopis krči se nam od žalosti srce, ker znova čutimo, kaj smo izgubili s tem vrlim možem. Le škoda, da se ni posrečila pridejana Gogalova podoba, ki blagemu pokojniku ni dosti podobna. Dalje nahajamo v knjigi potopis ,,Spomini na Italijo" in tri povesti: ,,Na krivem poti (A. Koder) in „Moje sanje na Veliko noč (J. Brbuč1, ,,Sreča je opoteča" (J. Steklasa\ poučno razpravo ,,Strela in strelovod', (J. Brbuč), narodne pripovedke (M. Križnik) in še nekoliko drobnejših spisov in pesmij, izmed katerih se posebno odlikujeta Gorazdovi baladi ,,Vinska bajka" in „Mejnik", ponatisnem iz našega lista. Prijateljem cerkvenega slovstva je družba ustregla z lepo knjigo ,,Iiodi za Kristusom!" katero je po Tomaži Kempenčanu   izvrstno  preložil  Andrej  Kalan,   trnovski   kapelan v