PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 132 (6110)
TRST, sobota 5. junija 1965
PO PREDVČERAJŠNJEM USPELEM <VESOLJSKEM SPREHODU»
Kozmonavta na ladji Gemini* sta imela težave
pri zapiranju vratc odprtine na kabini
Zaradi tega nista mogla odvreči raznih predmetov, ki ju sedaj ovirajo Polet se redno nadaljuje - Kozmonavta se bosta vrnila na Zemljo v ponedeljek
CAPE KENNEDY, 4. — Po včerajšnjem «vesoljskem sprehodu« se kroženje vesoljske kabine ((Gemini« redno nadaljuje Drugi dan kozmonavtov se je začel ob 6.15, ko je White prevzel poveljstvo ladje, potem ko je spal tri ure in eno minuto to je eno uro manj, kakor so,
mu predpisali zdravniki. Pilot McDivitt pa je začel svojo drugo izmeno spanja. Oba pilota sta po včerajšnjem uspehu slabo spala. Zdravniki so ugotovili, da sta zelo razburjena. Pri spanju se menjavata vsake štiri ure. Astronavta sta zgubila tudi nekoliko teka. Zdravniki pa izjavljajo, da so njuni fizični pogoji izvrstni.
Danes se je zvedelo, da je astronavt White imel včeraj precej težav za povratek v ladjo in pri zapiranju vrat odprtine. Ko je zapustil ladjo, je bil podvržen razliki temperature 70 do 80 stopinj. Na strani, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom, je znašala temperatura 50 stopinj, na nasprotni strani, ki je bila v senci, pa je bila temperatura 20 stopinj pod ničlo.
šele nekaj ur po vesoljskem sprehodu in po ukazu Whitejii, naj se vrne v kabino, se je zvedelo, da sta imela kozmonavta velike težave z vratmi odprtine. Najprej sta imela težave pri odpiranju pozneje pa velike težave pri zapiranju. McDivitt je danes v pogovoru z Zemljo omenil nekatere me-hanične nerednosti pri napravah za hermetično zapiranje. Odprtina mora biti vsekakor hermetično zaprta, ker edino na ta način se pilota lahko obvarujeta pred izredno visoko temperaturo, ko se bo kabina vrnila v atmosfero. Ce bi pri spuščanju v atmosfero bila odprtina odprta, bi pilota našla strahotno smrt.
«Ne bomo je odprli, dokler ne pristanemo,« je izjavil McDivitt v razgovoru z Zemljo in pripomnil: «Imeli smo nekaj težav pri odpiranju, da je White lahko zapustil kabino. Zapreti vratca pa je bil velik problem. Ni nam uspelo, da bi jih dovolj približali, da bi se sprožile ključavnice. Vlekel sem
Po včerajšnjem vesoljskem sprehodu ameriškega astronavta se kroženje vesoljske kabine «Gemini» redno nadaljuje. Vendar sta oba pilota — McDivitt in VVhite — po četrtkovem uspehu slabo spala, ker sta bila razburjena. Pri spanju se menjavata vsake štiri ure. White je imel predvčerajšnjim precej težav pri odpiranju, zlasti pa pri zapiranju vratne odprtine, skozi katero je zapustil ladjo, tako da je McDivitt včeraj izjavil «Ne bomo je odprli, dokler ne pristanemo«. Ko je zapustil ladjo, je bil podvržen razliki temperature od 20 stopinj pod ničlo na senčni strani do 50 stopinj nad ničlo na strani, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom. Zaradi težav pri zapiranju vrat ni mogel VVhite odvreči nepotrebnega materiala, tako da je odvrgel samo rokavico, medtem ko bi moral odvreči kabel, s katerim je bil povezan s kabino, jeklenke kisika, ki so bile pritrjene na ((vesoljski pištoli« in rezervo kisika, ki ga je imel pri sebi. Ves ta nepotrebni material jima bo v kabini v napoto, zlasti ko bosta pristajala v ponedeljek ob 13. uri (po krajevnem času) na morju blizu Eta-hamskih otokov. Druga stopnja rakete «Titan», kateri bi se bil moral VVhite v četrtek približati, bo padla v atmosiero danes zjutraj in sc razkrojila. Televizijski gledalci predvčerajšnjim niso mogli videti VVhiteja, ko je bil izven kabine, ker ni bilo zaradi pomanjkanja prostora mogoče namestiti televizijskega aparata. č'e so sovjetskega kozmonavta Leonova lahko snemali za televizijo, se je to zgodilo, ker je kabina «Voshod 2» mnogo večja od kabine «Gemini».
Po predsinočnji razpoki, ki je nastala v vladni večini italijanske vlade zaradi člena 5 zakonskega predloga o kinematografiji, se je včeraj sestalo vodstvo PSI, ki zahteva obnovitev prvotnega, v ministrskem svetu odobrenega besedila člena 5. S PSI sta popolnoma solidarni PRI in PSDI in prav tako tudi s stališčem ministra Co-rone, ki je vodstvu stranke dal na razpolago svoj mandat. Z njim je solidaren ves filmski svet in so vsi trije sindikati filmskih delavcev -— med njimi tudi demokristjanski — napovedali enotno 24-urno stavko.
Ameriški predsednik Johnson je predsinočnjim izjavil, da «nima Amerika nobenega interesa biti v sporu s sovjetskim ljudstvom v nobenem delu sveta«, ker da «med velikimi državami Vzhoda in Zahoda ni nobenega spomina o spopadih na bojiščih v preteklosti in med narodi SZ in ljudstvom ZDA je poleg prijateljstva lahko še boljše razumevanje«. Toda ameriška letala so tudi včeraj bombardirala Severni Vietnam, v Južnem Vietnamu pa se ameriški vojaki skupno s sajgonsko vojsko borijo proti osvobodilni vojski, ki se je včeraj štirikrat spopadla s sovražnikom, šele včeraj so se v Sajgonu sporazumeli za konec krize v vladi. Predsednik države je «samo v sedanjem primeru« dovolil predsedniku vlade izredno oblast, da odstrani iz vlade dva ministra, ki sta odklonila ostavko.
V Beogradu se je včeraj začela važna mednarodna konferenca Vzhod—Zahod, pri kateri sodeluje 21 držav. Otvoritveni govor je imel bivil jugoslovanski tajnik za zunanja tadeve Koča Popovič.
in vlekel in v nekem trenutku se mi je zdelo, da se bo vse razpočilo. Prisegam, da ne bomo več poskusili odpreti jih.«
VVhite je v svojem razgovoru z astronavtom Grissomom na Zemlji izjavil, da je imel precejšnje težave pri provratku v kabino in je dal s tem razumeti, da je prav zaradi tega ostal več časa izven kabine kakor je bilo predvideno.
Ravnatelj načrta za vesoljski polet Kraft je sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da VVhite ni mogel zaradi težav pri odpiranju in zapiranju vratc odvreči nepotrebnega materiala, ki mu je služil izven kabine, kakor je bilo predvideno. Zaradi tega je kabina nekoliko prenapolnjena. VVhite je lahko odvrgel samo eno rokavico, medtem ko bi moral odvreči kabel, s katerim je bil povezan s kabino, jeklenke kisika, ki so bile pritrjene na vesoljsko pištolo, in rezervo kisika, ki ga je imel pri
sebi. Vesoljski skafander, v kate- Zemlji. Tedaj sta fotografirala
rega je bil oblečen VVhite, tehta 14 kilogramov na Zemlji, toda v vesolju nima teže. McDivitt se večkrat pritožuje, ker ga vsi predmeti, ki bi jih morali odvreči, sedaj ovirajo. Poleg tega bodo morali poskrbeti, da vse te predmete pritrdijo v kabini, ko se bo ta spuščala na Zemljo. Kabina se bo spuščala z veliko hitrostjo in bi bilo nevarno, da bi v njej bili predmeti, ki se lahko premikajo. Prepričani pa so, da bosta pilota na en ali drugi način to stvar uredila, preden se bosta začela spuščati v atmosfero.
Pilota bosta nadaljevala letenje do ponedeljka do 13. ure po krajevnem času. Tedaj je predviden njun pristanek na morju blizu Bahamskih otokov. Druga stopnja rakete «Titan», kateri ki se bil moral VVhite včeraj približati, bo padla v atmosfero jutri v prvih jutranjih urah in se bo razkrojila.
Danes zjutraj sta astronavta izvedla nekatere manevre in tako pridobila na višini, bodisi kar se tiče apogeja ali pa perigeja, ter sta obrnila kabino s kljunom proti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitnm
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Novi uspešni napadi osvobodilne vojske
Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama
SAJGON, 4. — Enote osvobodilne vojske so izvedle nov nenaden napad na kolono kamionov sajgonske vojske v pokrajini Dar-lac. Pri spopadu je bil ranjen en ameriški častnik, dve oklepni vozili sta bili uničeni, dva kamiona pa poškodovana. Dve uri pozneje sta se dve skupini sajgonske vojske na bližnjem področju spopadli z enotami osvobodilne vojske. Padlo je devet sajgonskih vojakov, 14 pa jih je bilo ranjenih. Sajgonski vojaki so zgubili tudi mnogo orožja V pokrajini Hau Ngia so enote osvobodilne vojske napadle preteklo noč neko postojanko 25 kilometrov zahodno od prestolnice. Padlo je šest sajgonskih vojakov, trije pa so bili ranjeni. Pri nadaljnjem spopadu včeraj popoldne v pokrajini Dinh Tuong 70 kilometrov od Sajgona je padlo po poročilih iz Sajgona 30 vojakov osvobodilne vojske in šest sajgonskih vojakov, ranjenih pa je
bilo 16 sajgonskih vojakov. Boji so se nadaljevali tudi danes.
Ameriško vojaško poveljstvo je javilo, da so tudi danes bombardirali razne kraje v Severnem fTiet. namu 140 Kilometrov od Hanoja, V ameriških uradnih krogih javljajo, da je bilo v zadnjih treh dneh sestreljenih nad Severnim Vietnamom šest ameriških letal. Do sedaj je ameriško poveljstvo trdilo, da so bila sestreljena samo tri letala.
Danes so v vojaških krogih javili, da znašajo dokončne zgube sajgonskih čet v bitki pri Quang Ngaju v prejšnjem tednu 104 mrtve, 122 ranjenih in 288 pogrešanih.
V Sajgonu so se danes sporazumeli za konec krize v vladi. Predsednik države je samo v sedanjem primeru dovolil __ predsedniku vlade izredno pooblastilo, da odstrani iz vlade dva ministra, ki sta odklonila ostavko.
Zemljo. Prav tako sta sprožila aparat za merjenje električnih nabojev okoli kabine in za merjenje žarče-nja. PPri današnjih manevrih sta začela astronavta uporabljati drugo polovico goriva, ki jima je včeraj ostala.
Ob 20.10 po srednjeevropskem času je kabina začela svoj 18. krog okoli Zemlje, ženi astronavtov sta se iz centra za nadzorstvo pogovarjali s svojima možema.
Strokovnjaki NASA Izjavljajo, da zaradi pomanjkanja prostora v kabini ni bilo mogoče namestiti televizijskega aparata. Zaradi tega niso mogli gledalci videti po televiziji Whiteja, ko je bil izven kabine. Pri tem pripominjajo, da če so sovjetskega kozmonavta Leonova lahko snemali po televiziji, se je to zgodilo, ker je sovjetska vesoljska kabina «Voshod 2» mnogo večja kakor kabina «Gemini». Po dosedanjih predvidevanjih ne bo nobena od osmih kabin «Gemlni», ki jih nameravajo izstreliti v prihodnjih mesecih, opremljena s televizijskimi aparati. Kabine vrste ((Apolon«, s katerimi bodo trije ameriški a-stronavti skušali priti na Luno, pa bodo opremljene s televizijskimi aparati. Prve kabine vrste «Apolon» bodo izstrelili leta 1967. Zaradi po-manjkanja prostora v kabini je White sporočil, da je prisiljen držati v naročju kabel iz nylona in zlata, s katerim je bil povezan s kabino.
Pregled dosedanjih vesoljskih poletov:
12. aprila 1961: Jurij Gagarin (SZ) je bil prvi astronavt, ki je letel okoli Zemlje (1 uro 48 minut — Vostok 1)
6. avgusta 1961: German Titov (SZ) 17 krogov okoli Zemlje. (25 ur 18 minut — Vostok 2)
20. februarja 1962: John Gleen (ZDA), trije krogi (4 ure 55 minut
—	Friendship)
24. maja 1962: M.S. Carpenter (ZDA) trije krogi (4 ure 6 minut —- Zarja 7)
11.	— 15. avgusta 1962: Adrijan Nikolajev (SZ) 64 krogov okuli Zemlje. ( 94 ur In 22 minut — Vostok 3)
12.	— 15. avgusta 1962: Pavel Popovič (SZ) krogov. (70 ur 57 minut — Vostok 4)
3. oktobra 1962: Walter Schirra (ZDA) šest krogov (9 ur 13 minut
—	Sigma 7)
15.	— 16. maja 1963: Gordon Cooper (ZDA) 22 krogov 34 ur 20 minut -— Faith 7)
14. — 19. junija 1963: Valerij Bikovski (SZ) 82 krogov (119 ur 6 minut — Vostok 5)
16.	— 19. junija 1963: Valentina Tereškova (SZ) 49 krogov (70 ur 50 minut — Vostok 6)
12. — 13. oktobra 1964: Vladimir Komarov, Kostantin Feoktistov in Boris Jegorov (SZ) 16 krogov (24
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIHIItllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
OD VČERAJ V BEOGRADU
Konferenca Vzhod-Zahod
Pozdravni govor Koče Popoviča - Nato sta govorila še sen. Rollin in pisatelj I. Ehrenburg
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — V dvorani In štituta za proučevanje mednarodnega delavskega gibanja se je pričela danes 10. mednarodna konferenca okrogle mize Vzhod-Zu-hod, na kateri sodeluje okrog sto javnih političnih delavcev iz dvajsetih evropskih držav in Kanade.
V imenu izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije je udeležence pozdravil Koča Popovič in zaželel konferenci uspeh. Koča Popovič je v svojem govoru med drugim poudaril, da je sedanje zasedanje prav v času, ko se ponovno vodijo krajevne vojne, ki se lahko spremenijo v svetovno vojno. Vzrok vseh teh tragičnih dogodkov in nevarnih položajev je vmešavanje v notranje zadeve drugih in poskus, da se s silo zadušijo stremljenja narodov, konkretno Vietnama. Koča Popovič je poudaril, da pri sedanji zaostritvi mednarodnih odnosov. ideološke razlike in razlike v družbeno-političnih sistemih niso imele bistvene vloge. Ugotovil je, da je zaostritev posledica politike sile ne glede na ideološke motive. Opozoril je na škodljiva delovanje plitkega realizma, prak-ticizma in pragmatizma v zunanji politiki, ki ga zastopajo mnogoštevilni politiki, ki teže za u spehi, ki jih nudijo razne prehodne konjunkture. Jugoslavija pa je mnenja, da se je vojni moč izogniti. Istočasno pa poudarja, da se mir ne more graditi na o-snovi ravnotežja terorja in strahu. Jugoslavija prav tako sodi, da je vprašanje razorožitve v prvi vrsti političen problem in da je, kolikor bo obstajala politična volja in pripravljenost vseh zainteresiranih, moč najti formulo za^ sporazum. Glede jedrskega o-rožja je_ Koča Popovič poudaril, da bo širjenje jedrskega orožja težko preprečiti, če sedanje vodilne jedrske sile ne pričnejo z jedrsko razorožitvijo. Kot je zna-
in sovjetski književnik lija Ehrenburg, ki sta med drugim izrazila zadovoljstvo, da je konferenca v Beogradu, glavnem mestu Jugoslavije, ki se je vedno borilo in se bori za ohranitev miru in za miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj.
Danes popoldne je konferenca začela za zaprtimi vrati razpravo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Od jugoslovanskih osebnosti sodelujejo na konferenci: A-leš Bebler, Josip Djerdja, Mladen Ivekovič, Erih Koš, Leo Mates, Milka Minič, Lazar Mojsnv, Ivan Supek, Joža Vilfan in Miroslav Vitorovič.
B. B.
V
Cuenlaj v Tanzaniji
Johnsonov govor v Chicagu
uo, je med točkami sedanjega zasedanja —■—— -------*—
sedanja ravno vprašanje jedrske oborožitve in njegove posledice za varnost Evrope.
Po govoru Koče Popoviča sta govorila belgijski senator Rollin
CHICAGO, 4. — Ameriški predsednik Johnson je govoril sinoči na večerji, ki jo je organizirala demokratična stranka v Chicagu. Med drugim je izjavil, da (Amerika nima nobenega interesa biti v sporu s sovjteskim ljudstvom na nobenem delu sveta.* Dodal je, da prebivalstvo obeh držav želi mir, in je pripomnil, da se v svojem pozivu na razumevanje in ameriško-sovjetsko sodelovanje obrača .neposredno na sovjetsko ljudstvo*. Dejal je: «Mi v ZDA smo vedno pripravljeni iti naprej z vami po poti miru, orati nove brazde, zasejati nova semena in negovati nove poganjke, zato da bomo mi in vse človeštvo nekega dne mogli skupno deliti novo in obilno žetev blaginje in upanja na tej Zemlji.*
Zatem je Johnson dejal, da «med velikimi državami Vzhoda in Zahoda ni nobenega spomina o spopadih na bojiščih v preteklo-
sti. Med narodi Sovjetske zveze
in ljudstvom ZDA je prijateljstvo I Toda na vsak način in lahko j« boljše razumevanje.* [ zmagala*
DAR ES SALAM, 4. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je prispel danes na štiridnevni uraden obisk v Tanzanijo. Predsednik Nje-rere ga Je sprejel na letališču. Na poti od letališča v mesto ga je pozdravljala velika množica.
Pred prihodom v Tanzanijo se je Cuenlaj ustavil dve uri na letališču v Kairu. V kratkem nagovoru je med drugim izjavil: «Pri vsakem svojih potovanj v Afriko moram potovati skozi Kairo. Z AR je postala trdnjava proti imperializmu in v službi miru. Pozdravljam egiptovsko ljudstvo in vse narode evropskega sveta.«
Med svojim kratkim pristankom se je Cuenlaj razgovarjal s predsednikom izvršnega sveta ZAR Sa-brijem. Ta je izjavil, da sta govorila o bližnjem afriškoazljskem vrhu, o položaju v Afriki in Aziji, predvsem pa o Vietnamu in Srednjem vzhodu, ter o gospodarskih odnosih med obema državama.
Predsednik Njerere je na banketu, ki ga je priredil Cuenlaju, izjavil, da imata Kitajska in Tanzanija številne skupne točke, kakor npr. želja po miru, svobodi in gospodarskem razvoju. Dalje je dejal, da se mora Tanzanija še mnogo naučiti od Kitajske, toda danes mora reševati na svoj način lastne probleme.
Tanzanija je pripravljena skleniti sporazume z vsemi prijateljskimi narodi in z vsemi deželami, toda ne sprejema vodstva od zunaj in prav tako odklanja nov kolonializem. Načela in svoboda Tanzanije nista naprodaj, je poudaril Njerere in pripomnil: ((Tanzanija ni Popolnoma svobodna, ker niti sama Afrika ni povsem svobodna.
bo Afrika
ur 17 minut — Voshod 1)
18. — 19. marca 1965: Aleksej Leonov in Pavel Beljajev (SZ) 17 krogov (26 ur 2 minuti — Voshod 2)
23. marca 1965: Virgil Grissom in John Young (ZDA) trije krogi. (4 ure 3 minute — Gemini III.)
Dan žalovanja za Delgadom
LIZBONA, 4. — V Lizboni so se danes pojavili letaki, ki pozivajo Portugalce, naj se 8. junija oblečejo v žalne obleke in naj en dan žalujejo zaradi smrti generala Delgada. Ta dan so izbrali, ker je sedma obletnica od dneva, ko je Delgado kandidiral na portugalskih predsedniških volitvah, pri katerih je na podlagi uradnih po datkov dobil samo tretjino glasov v primerjavi s svojim nasprotnikom. Letaki pozivajo prebivalstvo, naj demonstrira proti umoru Delgada.

PO RAZBITJU VLADNE VEČINE V POSLANSKI ZBORNICI
Vodstvo PSI bo izvajalo logiine posledice če se takoj ne obnovi vladni sporazum
Tudi PSDI in PRI zahtevata povratek k vladnemu načrtu - Popolna solidarnost «filmskega sveta» z ministrom Corono in napoved enotne stavke filmskih delavcev - Razprava o šolstvu
RIM, 5. — Izglasovanje demo kristjanskega popravka o petem členu zakona o kinematografiji v nasprotju z že sprejetim stališčem vlade je povsem razumljivo povzročilo ostra trenja med štirimi vladnimi strankami. Odločilno besedo ima PSI, ki se je za zadevo najbolj zavzemala, in zlasti, ker gre za njenega ministra Corono, ki so ga na tak način uradni ((zavezniki« postavili v manjšino.
Ves dan so trajali napeti raz-
govori, iz katerih pa ni mogoče še zaključiti, kako se bo trenutna kriza v vladni koaliciji zaključila. Kaže, da je prišlo do predlogov, da se celotno vprašanje ponovno rešuje v senatu, tako da bi senat zavrnil popravek petega člena in da bi sprejel med štirimi strankami (KD, PSI, PSDI in PRI) koordinirano in od vlade sprejeto prvotno besedilo, ki bi ga kasneje potrdila še poslanska zbornica.
V tej zvezi je zavzelo stališče tudi vodstvo PSI, ki se je sestalo ponoči in ki je zasedalo do 1,15. V uradnem sporočilu je rečeno: * Vodstvo PSI izjavlja, da bo moralo izvajati logične posledice nasprotij, do katerih je prišlo med večino, razen če se ne bo hitro obnovila enotnost s popolno obnovitvijo vladnega sporazuma.* U-radno sporočilo PSI je bilo soglasno odobreno.
Po zaključku sestanka vodstva PSI je minister Corona v razgovoru s časnikarji izjavil, da kot minister za predstave ne more sprejeti besedila petega člena, kot ga je odobrila poslanska zbornica. Zato je njegov mandat še vedno na razpolago, dokler ne bo sporazuma večine, ki bo obnovil bistvo predhodno dogovorjenega besedila zakona.
Dopoldne so se sestali tajniki PSI, PRI in PSDI, ki so razpravljali o nastalem položaju v zvezi z glasovanjem petega člena. Popoldne ob 16. uri so imeli uro in pol trajajoč razgovor s predsednikom vlade Morom.
glasni, da mora parlament sprejeti prvotno vladno besedilo. Sprejeli so vrsto pobud za enotno borbo in predvsem sklep o enodnevni vsedržavni stavki.
Predsednik AGIS Italo Gemini je poslal ministru za turizem in predstave Coroni brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost producentov zaradi negativnih posledic člena 5. V brzojavki se poudarja, da je ministrovo besedilo petega člena bilo v skladu s stališčem zainteresiranih kategorij. Minister je prejel številne solidarnostne brzojavke in med njimi: predsednika sindikata dramskih avtorjev' posl. Greppija, v imenu industrije za prevajanje filmov dr. Sba-rigija, ravnatelja »Piccolo teatro di Milano* Grassija ter številnih drugih.
Danes se je nadaljevalo zasedanje poslanske zbornice. Predhodno so se načelniki 'skupin spora-
vinmnl!	(Ir. L(\dr, rlnnnj.’ i —.
Po razgovoru je tajnik PSI De Martino dejal novinarjem, da so predsedniku vlade obrazložili nujnost, da se obnovi enotnost večine in da se obnovi stanje pred glasovanjem.
Predsednik republike Saragat pa je sprejel ministra za turizem in predstave Corono. Med temi uradnimi sestanki pa je bilo še več dvostranskih razgovorov med predstavniki strank in predstavniki poslanskih skupin, pri katerih so sodelovali tudi demokristjanski predstavniki.
Zelo ostro izjavo je dal predsednik skupine socialističnih senatorjev Tolloy, ki je dejal, da je treba najti način, da se napaka popravi, drugače pa je treba zaključiti, da zakon o filmih in »moralne skrbi* v resnici predstavljajo manever tistih, ki v vrstah KD nestrpno čakajo, da se konča poskus levega centra. Socialdemokratski tajnik stranke Tanassi pa je po razgovoru s predsednikom vlade izjavil, da PSDI ne more sprejeti nemogočih odnosov med strankami večine in da je nujno treba obnoviti solidarnost. Omenil je, da je možno najti rešitev na tak način, da se ministrskemu svetu poveri sestava novega besedila petega člena in se to novo besedilo predloži senatu, in če je potrebno, naj se zahteva tudi glasovanje o zaupnici.
Tajništva sindikatov filmskih delavcev FILS - CGIL, FULS - CI SL, UIL - spettacolo so danes proučila položaj v zvezi z glasovanjem o členu 5. Tajništva so ugo-'♦ovile, ds se »filmski delavei se-
ke o šolskih vprašanjih, nato pa bodo jutri govorili o ukrepih v korist kinematografije. Kolikor se razprava ne bi zaključila, jo bodo preložili na 15. junij.
Nadaljevala se je tudi razprava o predložitvi skupne resolucije KD, PSI, PSDI in PRI o šolskih vprašanjih, o kateri smo že včeraj podrobneje poročali. Poslanec La Malfa je obvestil sopodpisnike resolucije, da je še ni mogoče predložiti, dokler se ne sestane vodstvo stranke, ki jo mora dokončno odobriti.
ukrepe za olajšanje prometa v skladu s potrebami. O zakonskem načrtu še niso začeli razpravljati.
Položaj na obmejnih prehodih pa se stalno slabša. Tako poročajo s cestnega obmejnega prehoda pri Brenerju, da so začeli ustavljati težke tovornjake že v Innsbrucku.
Ob 9.30 se je nadaljevalo zasedanje CK KPI o vprašanjih enotnosti delavskega in socialističnega gibanja v Italiji. V ----------- J-
razpravo je posegel tajnik deželnega odbora Cappelloni, ki je dejal, da pred-Ministar za finance Tremelloni stavlja vprašanje enotne stranice
zuimeli, da bodo danes in jutri
zjutraj razpravljali o obrazložitvi resolucij, ki so jih predložile Stran-
je v zvezi s stavko carinskih u-službencev na osnovi raznih zahtev in zlasti zahteve ministra za kmetijstvo odredil, da se bodo lahko uvažali živa živina in drugi hitro pokvarljivi proizvodi. Vendar pa lahko minister le malo ukrene, saj lahko deluje samo v okviiru obstoječih zakonov in je že danes 1500 finančnih straž skrbelo za carinske operacije na raznih obmejnih prehodih.
Ministrski svet je na zadnjem zasedanju odobril zaposlitev 700 novih carinskih uradnikov. Vendar pa težave izvirajo predvsem iz carinskega pravilnika, ki je bil sestavljen leta 1896, zaradi česar 'je minister že lani predložil zakonski dekiret, ki naj bi pooblastil vlado, da sprejme potrebne

Tito v Bratislavi
BRATISLAVA, 4	— Predsed-
nik republike Jugoslavije in njegova soproga sta dopotovala danes na obisk v Bratislavo, glavno mesto Slovaške. V reprezentativni dvorani slovaškega narodnega sveta je predsednika Jugoslavije in njegovo soprogo pozdravil pred-sednik sveta in član predsedniš-tva CK KP Ceškosolvaške Mihal Hudek. Goste je ljudstvo povsod pri ogledu znamenitosti mesta, novih naselbin mesta in njegove okolice navdušeno pozdravljalo. Popoldne je Tito obiskal neko kmetijsko zadrugo v bližini Bratislave, nocoj pa sta gostom CK Kp Slovaške in slovaški nacionalni svet priredila večerjo. Jutri se predvideva obisk Leninovim zavodom v Plznu, ki jp znano kot središče češkoslovaške težke industrije in po izvrstnem pivu. Delavci Plzna bodo priredili v čast predsedniku Jugoslavije posebno zborovanje. Nato pa se bo Tito s spremstvom vrnil v Prago.
Včeraj so si gostje v spremstvu podpredsednika vlade Krajčika in zunanjega ministra Davida ogledali zgodovinske Hradčane, stalno galerijo umetniških slik, v kateri so glavna dela Tiziana, Rubensa. Tintoretta in drugih velikih mojstrov renesanse, hradčansko restavracijo, staro gotsko katedralo sv. Vaclava, zgodovinsko dvorano, v kateri so bili kronani češkoslovaški kralji in v kateri se sedaj volijo predsedniki češkoslovaške republike, in dom za otroke. Po obisku otroškega doma, kjer so mu otroci priredili prisrčen sprejem in ga zaprosili, naj pošlje na objsk jugoslovanske pionirje, je maršal Tito s svojim spremstvom odšel na 30 km dolgo pot po ulicah Prage. Na vsej poti je bil deležen toplih pozdravov Pražanov. Pred Staromjersko mestne zbornico se predsednika
pozdravila dekleta v narodnih nošah s kruhom in soljo in prima-tor mesta Prage Ludvik Cerni, ki je v imenu vseh Pražanov pozdravil predsednika Tita in mu zaželel dobrodošlico.
Johnson sprejel Erharda
WASHINGTON, 4. — Zahodno-nemškl kancler se je danes razgo-varpal s tajnikom za obrambo Mc Namaro, zatem pa z državnim tajnikom Deanom Ruskom, nakar je odšel na kosilo k predsedniku Johnsonu. Uradno sporočilo o razgovoru Erharda s predsednikom Johnsonom pravi, da je kancler zagotovil predsedniku svojo popolno podporo ZDA, kar se tiče vojne v Vietnamu. Poročilo dodaja, da je kancler spreje 1 z zadovoljstvom «napore ZDA, da pride do mirne rešitve vietnamskega spora«, In je omenil «željo nemške vlade, da sodeluje pri programih za pomoč jugovzhodni Aziji, vštevšl pri banki za ameriški razvoj«.
Erhard je med razgovorom poudaril zanimanje Zahodne Nemčije za uresničenje evropske enotnosti. Oba državnika sta mnenja, da morata njuni vladi sporazumno z vsemi vladami ostalih odgovornih držav še dalje iskati vsa sredstva da preneha razdeljenost Nemčije. Končno pravi sporočilo, da sta se Johnson in Erhard izrekla za skup. no zavezniško politiko za izboljšanje odnosov zahodnih držav z državami vzhodne Evrope.
logično posledico celotne strategije KPI od osvoboditve dalje, in da če se to negira, se postavi v razpravo celotna strategija partije. Na včerajšnjem zasedanju so med drugimi govorili: Pavolini, Perna, Pintor, Volpe. .Danes pa so posegli - v diskusijo: Trombadori, Triselli, Scoccimarro in Colajanni.
Fanfani zaključil obisk v Parizu
MOSKVA, 4. — Danes se je v Moskvi začelo 14. zasedanje kitajsko - sovjetske komisije za man-stveno sodelovanje.

PARIZ, 4. — Zunanji minister Fanfani je danes zaključil svoje razgovore v Parizu. Davi je obiskal v zunanjem ministrstvu zunanjega ministra de Murvilla. Najprej sta se ministra pogovarjala sama, zatem pa so bili navzoči tudi člani obeh delegacij.
Popoldne je Fanfani prišel v Elizejsko palačo na obisk k de Gaullu. Najprej sta imela sama kratek razgovor, nakar so se jima pridružili še ostali člani obeh delegacij. Popoldne so se nadaljevali razgovori v zunanjem ministrstvu, ki so se zaključili ob 17.30. Zvedelo se- je, da so govorili o glavnih perečih mednarodnih zadevah, kakor ng primer o Vietnamu, Dominikanski republiki in drugll), predvsem pa o zahodnoevropski gospodarski skupnosti.
Med današnjimi razgovori so še posebno obravnavali vprašanja, ki se tičejo skupnega kmetijskega tržišča in delovanje zahodnoevropskega parlamenta. Ugotovili so, da kaže Francija bolj pozitivno stališče do italijanskega predloga za sklicanje sestanka šestih zunanjih ministrov, na katerem naj bi govorili o politični enotnosti zahodne Evrope. Toda zaradi vladne krize v Belgiji in v pričakovanju volitev v Zahodni Nemčiji ni moč za sedaj določiti točnega datuma za tak sestanek.
General de Gaulle in de Murville bosta v Bonnu 11. in 12. junija. Saragat in Fanfani bosta 6. in 7. julija obiskala Bonn. Po mnenju opazovalcev ni izključeno, da bo tedaj moč določiti datum za sestanek, če bo do tedaj sestavljena nova belgijska vlada.
Predsednik Saragat in de Gaulle se bosta sestala 16. Julija, ko bodo izročili prometu predor pod Mont Blancom. Navzoča bosta tudi zunanja ministra de Murville in Fanfani. Ob tej priložnosti bodo nedvomno nadaljevali razgovore o tej zadevi.
Fanfani je pri obisku v Elizejski palači izročil de Gaullu izdajo Divine Commedie, ki jo je ob Dantejevi sedemstoletnici izda državni tiskarski zavod.
Fanfanijev obisk v Parizu se Jr zaključil zvečer s sprejemom m italijanskem poslaništvu.

!
Pomembno sodelovanje inštitutov za preučevanje delavskega gibanja
Danes ni nikakega dvoma več o
tem, da se odnosov v posameznih državah in v mednarodnem okviru ne more razumeti, ne da bi poznali pc"-k in probleme delavskega ter socialističnega gibanja. 2e ta zavest sama je povečala zanimanje za dogajanje v tem gibanju in za njegovo zgodovino, razvoj, težnje, ki Je v njem prevladujejo, ter sile, ki so mu na voljo. V številnih državah delajo tudi praktične ukrepe z namenom, proučiti bogato problematiko delavskega gibanja in socialistične družbene misli ter tako spoznati njun pomen in vpliv, ki ga imata na ekonomske, družbene in politične odnose v posameznih državah in na svetu.
To je bil tudi vzrok, da so bili ustanovljeni posebni znanstveni zavodi, ki so se posvetili izključno raziskovanjem na tem področju. Take inštitute imajo ne le v socialističnih državah, ampak tudi tamkaj, kjer delavski razred ni na oblasti. Lahko se trdi, da je delo takih ustanov, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, postalo bistven in neločljiv del znanstvene dejavnosti v velikem številu držav.
Takšno nalogo ima tudi Inštitut aa proučevanje delavskega gibanja v Beogradu (In podobni Inštituti v republikah). Njegova naloga je raziskovati zgodovino delavskega gibanja ln socialistične misli na območju Jugoslavije in v drugih državah, posebej pa da proučuje premike, pojave in tendence v sodobnem mednarodnem delavskem gibanju.
V ta namen je bilo že prav od začetka potrebno navezati kar najtesnejše zveze s sorodnimi ustanovami v drugih državah, doseči sodelovanje z njimi, izmenjavati znanstvena spoznanja, izkušnje, gradivo in publikacije ter prirejati sestanke njihovih sodelavcev, diskusije, simpozije in druge oblike znanstvenega sodelovanja.
Takšno usmerjenost je narekovala ne le splošna težnja po mednarodnem znanstvenem povezovanju ter želja po spoznavanju problematike delavskega gibanja, pač pa tudi to, da Je treba nujno izkoristili izkušnje tistih znanstvenih središč, ki imajo v proučevanju te problematike že daljšo tradicijo in so dosegli višjo stopnjo notranje organiziranosti. Inštitutu v Beogradu je bilo še zlasti potrebno, da si kolikor mogoče hitro in dobro zastavi dokumentacijsko podlago za delo. Poleg tega naloge znanstvene obdelave zgodovine Jugoslovanskega delavskega gibanja spričo tega, da je leto del mednarodnih gibanj, pa tudi zato, ker je Komunistična partija Jugoslavije, precej delovala tudi v emigraciji, navajajo k sodelovanju z večjim "številom podobnih ustanov v tujini.
že v prvih letih dela so bili navezani stiki z inštitutom za socialno zgodovino v Amsterdamu in z inštitutom Feltrinelli v Milanu.
Podobno so bili navezani stiki tudi s švedskim arhivom za delavsko gibanje v Stockholmu, z inštitutom Gramsci v Rimu, z inštitutoma Van der Velde in Solway v Bruslju, z mednarodnim inštitutom za učbenike v Braunschvveigu. Najsi do zdaj to sodelovanje ni preseglo okvirov zamenjave publikacij ln medsebojnih obiskov znanstvenih sodelavcev, se vendarle odpirajo široke možnosti za bogatitev in poglabljanje znanstvenega sodelovanja z njimi.
Zlasti živahne so postale v zadnjih letih zveze z inštituti za proučevanje delavskega gibanja v socialističnih državah. Te ustanove, ki so po svojih zamislih pretežno podobne beograjskemu in drugim jugoslovanskim inštitutom, v glavnem predelujejo zgodovino svojih delavskih gibanj, izdajajo dela klasikov marksizma-leninizma, nekatere izmed njih pa v zadnjem času proučujejo tudi problematiko mednarodnega delavskega gibanja. Najširše sodelovanje je bilo do zdaj navezavo z inštitutoma marksizma-leninizma v Moskvi in Berlinu ter zavodoma za zgodovino partije v Varšavi ln Pragi.
Zatrdno najpomembnejši znanstveni center te vrste na svetu, inštitut marksizma-leninizma v Moskvi, je hkrati tudi eden izmed dejavnikov v izmenjavi izkušenj in gradiva z inštitutom v Beogradu. Ta ustanova dela tudi veliko uslugi: zgodovinopisju jugoslovanskega
zma-leninizma je zlasti obljubil sistematično strokovno pomoč pri izdajanju del Marica in Engelsa (s tem se ukvarja center za izdajanje del Manca, Engelsa in Lenina pri beograjskem inštitutu) z mikrofilmi in fotokopijami rokopisov ter seznanjanjem z drugimi pripomočki za delo pri tej veliki znanstveni akciji.
Glede načrtnega sodelovanja se je še bolj napredovalo v dogovorih z Vzhodom za zgodovino pri centralnem komiteju Poljske združene delavske partije (PZDP) v Varšavi. Po prvotnem sporazumu o sodelovanju naj bi sistematično izmenjavali publikacije in strokovne pripomočke ter znanstvene sodelavce in imeli skupna posvetovanja o posameznih snoveh, ki zanimajo obe strani. Na razgovorih delegacij obeh inštitutov aprila 1965 v Varšavi so ta sporazum razširili tako, da so določili snovna področja za napovedane skupne sestanke in posvetovanja. Neposredne na-lcge so primerjalna raziskovanja o problemih zgodovine narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji In na Poljskem med drugo svetovno vojno; strategija ln taktika partij v boju za ustanovitev ljudske fronte med drugo svetovno vojno ter značaj in oblike narodnoosvobodilnega boja v letih okupacije.
Razen tega je bilo poudarjeno, da bi bila potrebna primerjalna raziskovanja v okviru nekih problemov povojne zgodovine socia-listinega gibanja v obeh državah, n. pr. nastajanje in krepitev ljudske države v obdobju 1944-46, agrarne reforme v letih 1946-47, boj z ilegalno opozicijo v povojnem času, problemi organizacijskega razvoja delavskih partij do leta 1948 itn. Ta tematika bo zahtevala raziskovanja na podlagi analognih znanstvenih in organizacijskih načel. Takisto bosta inštituta med seboj izmenjavala tudi normativne dokumente, ki določajo njuno sestavo, organizacijo in način dela.
Najnovejši je sporazum o sodelovanju z Zavodom za zgodovino partije pri centralnem komiteju komunistične partije Češkoslovaške v Pragi. Določa znanstveno sodelovanje pri proučevanju zgodovine mednarodnega delavskega gibanja in tradicije odnosov med gibanji obeh držav. K sporazumu so pritegnjeni tudi inštituti po republikah. Kot tematska področja prvorazrednega pomena so poudarjeni zgodovina druge internacionale in delavskega gibanja v Avstro-Ogrski konec 19. in v začetku 20. stoletja in razpad avstroogrske monarhije, problemi avstro-marksizma, mednarodni vpliv oktobrske revolucije in leninizma, nastanek mednarodnega komunističnega gibanja in in-temacionalističnih odnosov med jugoslovanskim in ■ češkoslovaškim delavskim gibanjem, -boj- jugoslovanskega in češkoslovaškega delavskega gibanja proti fašizmu, boj za narodno osvoboditev med drugo svetovno obeh držav v tem obdobju ter proučevanje razvoja političnih sistemov socializma po vojni.
Ta okvirni sporazum bodo nadalje obdelali ob napovedanem obisku delegacije inštituta za zgodovino KPC. Aprila 1965 je bil sklenjen sporazum o sodelovanju z novo ustanovljenim inštitutom za zgodovino evropskih socialističnih držav, ki zaobsega v glavnem zamenjavo publikacij, znanstvenih del in sodelavcev na podlagi recipročnosti. Ob pomoči Inštituta za zgodovino KPC v češkoslovaških arhivih že dlje časa odbirajo in mikrofilmsko snemajo gradivo, ki se nanaša na ilegalno delo KPJ v Češkoslovaški med drugo svetovno vojno.
Inštitut za zgodovino partije v Budimpešti je odstopil zgodovinskemu arhivu pokrajinskega komiteja ZK Srbije za Vojvodino bogato arhivsko gradivo, ki se nanaša na delavsko gibanje v tej pokrajini do leta 1918 in med drugo svetovno vojno, napovedana pa Je tudi zamenjava sodelavcev z inštitutoma v Beogradu. Koristno sodelovanje in izmenjavo publikacij ln eksponatov imamo tudi s komisijo za zgodovino komunistične partije Francije.
S pomočjo komisije za zgodovino komunistične partije Avstrije so bili popisani dokumenti o delavskem gibanju v jugoslovanskih državah do leta 1918 ter nekaj tega posneli za potrebe inštituta. To ze-
baze, odkupovanjem gradiva, odstopanjem dvojnikov, izmenjavo knjig, pa tudi občasnimi obiski in gostovanji predavateljev, sta jugoslovanskemu inštitutu omogočila, da v sorazmerno kratkem času o-bogati svoje znanstvene izkušnje ln razširi mednarodno sodelovanje.
Uspehi tega dela se čutijo čedalje bolj, za zdaj v glavnem v znanstvenih in zainteresiranih političnih krogih. Toda že dosedanji, začetni uspehi v tem razvejanem delu potrjujejo pomen in upravičenost vseh oblik sodelovanja pri raziskovanju problemov jugoslovanskega in mednarodnega delavskega gibanja in socializma. Vse to ni le spodbuda in sredstvo za napredek znanstvenega dela, Je tudi nujen pogoj za razvoj znanosti. Končno je to tudi del splošnih prizadevanj za tesnejše sodelovanje in boljše razumevanje med narodi in državami.
/z «Komunista»
Odbornik za prosveto Vlcario, član deželnega odbora avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina se mudi v teh dneh v Sloveniji, kjer bo obiskal razne šolske in kulturne ustanove. Na sliki: srečanje gosta s slovenskimi predstavniki
Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski
(Uprizoritev v ljubljanski Drami)
Na žalost mi je bolezen preprečila, da bil o tej novi in pogumni uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja pisal takoj po premieri. Med tem se je okrog nje razvnel pravi vihar mnenj in polemik Po časopisju in celo na televiziji.
Doslej sem bil videl precejšnje število uprizoritev Pohujšanja, začenši z režijo Milana Skrbinška leta 1919 v Trstu, ko mi je bilo IS let. Pozneje, zlasti v Ljubljani, sem se večkrat čudil, kako je mogla krstna predstava te farse leta 1907 tako razkačiti razne Govekarje, Terseglave, Lampete itd., da so bruhali o-gen j in žveplo na nesrečnega avtorja. Seveda, Cankar je umrl leta 191S, neverjetno hitro je bil (iz hvaležnosti?) kanoniziran in proglašen za klasika. Z realistično igro in režijo je farsa iz-
tlllllllllllllllllllllMIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iit||||||||l||MIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllt>ltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII|||||||||||||lHl||||||||||||||
TIHOTAPSKA AFERA V ALBANU
Tudi pater Milani v veletrijskih zaporih
Ko so ga aretirali, je gvardijan kapucinskega samostana dejal: «Naj se zgodi božja volja» - Danes ga bodo verjetno soočili s patrom Corsijem
RIM, 4. — Tihotapska afera v katero je zapleten znani poter Antonio Corsi, se še ni polegla. Prav včeraj je prišlo ponovno do senzacionalnih dogodkov. Okoli 16. u-re je	polkovnik	karabinjerjev
Grupi sporočil patru Antoniu Mi-laniju,	gvardijanu	kapucinskega
samostana v Albanu, zaporni nalog, ki ga je izdal državni prokurator v Vellet-riju dr. Badali.
Polkovnika Grupija so spremljali poveljnik karabinjerjev v Albanu in nekateri drugi podčastniki. Ko je častnik »poročil patru sodnijski ukaz, se ie ta nekoliko zmedel. Potem pa je dejal: «Naj se zgodi božja volja.»
Patra Milanija so takoj odpeljali v zapor v Velletriju ter ga priprli v celico št. 9 v drugem nadstropju.
Polkovnik Grupi je pozneje sporočil, da je pater Milani obtožen tihotapstva s cigaretami, ker ni plačal predpisanih carinskih pristojbin za 116 zabojev inozemskih cigaret v skupni teži 4640 kg. Pater-je. zagrešil; ta prekršek z večjim številom drugih oseb (več kot 5). Sodeloval je pri prevozu železniškega' vagona, ki je priha-jal-iž' Sirrgens-vNemčiji in ki je bil namenjen v Izrael. Na listinah se je lažno navajalo, da so v vagonu kmetijski stroji, ki bi morali potovati v Italiji na železniški progi od Chiassa do Genove. V resnici pa so tihotapci preusmerili vagon že v Milanu ter ga odposlali v Rim. Pri tem sta sodelovala dva železničarja.
V zapornem nalogu, ki so ga sporočili patru Milaniju, je rečeno da je v njegovem primeru pripor obvezen, ker gre za tihotapstvo z obtežilnimi okoliščinami za katerega zakon predvideva naj manj pet let zapora. Polkovnik Grupi je poudaril, da je aretacija patra Milanija potekla v skladu s predpisi konkordata med Italijo in Sveto stolico. Verjetno bo danes prišlo do soočenja med Mi-lanijem in Corsijem.
delavskega gibanja, saj sistema-, l0 važn0 delo še ni končano in se
tično odstopa arhivsko gradivo iz sekcije KPJ v arhivu Kominterne. Od leta 1957 do danes je odstopila več tisoč mikrofilmanih dokumentov o delovanju Komunistične partije Jugoslavije v obdobju 1919-1939. To je gradivo o drugem, tretjem in četrtem kongresu Komunistične partije Jugoslavije nadalje dokumenti o državnih konferencah, o plenarnih zasedanjih centralnega komiteja, o delu SKOJ, sindikatov. Rdeče pomoči ter korespondenca med centralnim komitejem KPJ in izvršnim komitejem kominteme itd. Čedalje bolj pa Je občutna potreba, da se znanstveni delavci natančneje spoznajo tudi z drugimi bogatimi in enkratnimi zbirkami te ustanove, zlasti kolikor gre za zapuščino Marxa, Engelsa in Lenina ter za arhiv Komunistične internacionale.
Z Inštitutom marksizma-leninizma v Berlinu se že od leta 1959 občasno zamenjava mlkrofilmano gradivo. Sporazum s tem inštitutom iz leta 1963, zlasti pa njegova dopolnitev iz oktobra 1964 predvidevata raznovrstno in vsestransko sodelovanje, ki že teče: stalna izmenjava strokovnih in znanstvenih sodelavcev; izmenjava vseh publikacij, ki zanimajo obe ustanovi — izdelane bibliografije, stvarna kazala in drugi Izdelki dokumentacijske službe, znanstvenih lnfor-
Gladovna stavka holandske princese
DUNAJ, 4. — Razširile so se vesti, da Je holandska princesa Bea-triks, ki je sedaj na obisku na Dunaju, baje napravila petdnevno gladovno stavko ob 16. do 22. maja. Po nepotrjenih vesteh se je princesa zatekla v vilo Drakerstein, kakih 90 kilometrov od Haaga. Beatrlks je baje odbila, da bi se udeležila sprejemov ter ni hotela več zavžiti niti grižljaja hrane. Pravijo, da je začela gladovno stavko, da bi prisilila svojo mater, kraljico Julijano, da Ji dovoli, da se poroči z nemškim diplomatom Clausom von Amsbergom, v ka-
terega je baje blazno zaljubljena, j ki prepoveduje Te vesti je razširil dunajski dnev- ■ motornih vozil.
opicam šofiranje
nik «Illustrierte Kronen Zeitung«.
Časopis piše, da sta se 15. maja mati in hči hudo skregali. Kraljica Julijana je poklicala mlado princeso ter ji odkrito povedala, da ne odobrava njene poroke z nemškim diplomatom. Poročajo še, da številni Holandci pošiljajo holandskim časopisom pisma, v katerih odkrito obsojajo princesino poroko z Nemcem.
Po petih dneh je prišlo baje do kompromisa med materjo in hčerko. V treh mesecih bi morala dekle temeljito premisliti vso zadevo in potem sporočiti svoj dokončni sklep. 22. maja se je princesa spet pokazala pred javnostjo, a kraljevski dvor je izdal poročilo, v katerem je rečeno, da je bila princesa bolna.
Opice v Floridi ne smejo šofirati
TALLASSEE (Florida), 4. — V Floridi je stopil v veljavo zakon,
Pristojne zakonodajne oblasti so izdale ta zakon, ker so policijski oi gani zasačili na neki cesti države moškega, ki je brezskrbno sede! na desnem sedežu avtomobila, medtem ko je njegova opica vrste šimpanz upravljala vozilo kot izurjen šofer. Prometniki so prepove-1 dali moškemu, da bi nadaljeval vožnjo pod taknnl pogoji, ker zakon predvideva izdajo vozniškega dovoljenja izključno «osebarn».
Ovire v prometu med Italijo in Francijo
MILAN, 4. — železniška zveza med Italijo in Francijo Je preklnjfc na na odseku obmejnega bloka Medane zaradi velikega zemeljskega usada. Velike gmote blata ln kamenja so zasule progo v bližini postaje Saint Jean de Maurienne v Franciji. Spričo tega so preusmerili vlake, ki voz,)jo na progi R:m-Pariz, na progo Milano '- SlmpIon -Lausanhe - Vlllorbe.
ZARADI FILMA «LE BAMBOLE»
Gina Lollobrigida in Virna Lisi pred preiskovalnim sodnikom
Zaradi prizorov, ki sta baje pohujšljiva, se bodo morali zagovarjati tudi drugi igralci in režiserji
RIM, 4. — Gina Lollobrigida, Virna Lisi in še nekateri drugi igralci ter režiserji se bodo verjetno
Virna Lisi

USPELA AKCIJA MILANSKE KVESTURE
Pet oseb v priporu zaradi tihotapstva z mamili
Lastnica neke tovarne moških srajc je prodajala tudi kokain - Neuspel poskus bega dveh odjemalcev
MILANO, 4. — Leteči oddelek milanske kvesture je aretiral pet oseb, ki so se ukvarjale s tihotapstvom z mamili. Gre za dva moška iz Turina in za tri ženske iz Milana. Policisti so zaplenili okoli 150 gramov kokama.
Leteči oddelek Je že več kot mesec dni opazoval omenjene O-sebe, ki so delovale v Milanu, Turinu m v drugih mestih Severne Italije. Posebno pozornost so posvetili mestnemu okraju Porta Ti-cinese v Milanu. Preiskovalni organi so pazljivo poslušali telefonske razgovore med uslužbenci neke tovarne, kjer izdelujejo moške srajce ln raznimi «odjemal-ci». Policistom se je zdel zelo čuden izraz: »Prišel bom tja ter vzel srajco, kakor hitro bo izdelana«. Ko se je agentom zdelo, da im'-Jo v rokah že vse dokaze glede kriminalne dejavnosti skupine, so napravili preiskavo v tovarni, toda brez uspeha. Zdelo se Je, da lastnica ni prišla vzkriž z zakonom. Navidezni neuspeh pa jih ni potrl.
nadaljuje.
V	teku je zamenjava znanstvenih informacij in prispevkov z Inštitut'" l slavjanovedenija Akademije znanosti v Moskvi, obetajo pa se tudi ugodne možnosti za sodelovanje in zamenjavo z inštitutom za Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko na tej akademiji.
Prek sveta za koordinacijo znanstvenih raziskav je bil dosežen sporazum z zgodovinskim inštitutom bolgarske akademije znanosti o sodelovanju naših in bolgarskih znanstvenih delavcev pri študiji »Zgodovina delavskega gibanja na Balkanu do leta 1918», ki uspešno poteka. Dalje so podane vse možnosti za to, da se obojestransko zanimanje za sodelovanje z inštituti za zgodovino KP Bolgarije ln KP Romunije v kratkem razvije in dopolni.
V	takih in podobnih oblikah Je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja živahno razvijal sodelovanje tudi z drugimi ustanovami na svetu, katerih namen je posredno ali neposredno povezan z njegovimi nalogami. Občasne zveze ima s številnimi fakultetami, arhivi, bibliotekami, založniki, razen tega pa ima stike tudi s številnimi zgodovinarji in drugimi znanstvenimi de lavci. s katerimi se medsebojno obvešča in posvetuje.
Ne samo medsebojno proučeva-
iiiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiitiiiiiii!iiimiiii nuli m m iiiiiiiimim iniimi n nun mmiiiiimmn
V MALEM NASELJU BLIZU MILANA
Roparja novinca v poštnem uradu
Pripeljala in odpeljala sta se s skuterjem - Malenkosten plen; 70.000 lir
macij, obvestil, prispevkov, zatem j nje praktičnih izkušenj v meto-medsebojno sodelovanje na znan- diki dela, ampak tudi pomoč z stvenih zborih itd. Inštitut marksl- dopolnjevanjem dokumentacijske
MILANO, 4. — Dva mladeniča sta v včerajšnjih poznih Jutranjih urah oropala poštni urad v Ospitaletto di Cormano, ki je majhno naselje v bližini Milana. V trenutku ko sta mladeniča vdrla v urad, sta bila prisotna samo ravnatelj urada E-gidio Brandi in uradnica Eva Coc-chieri. Do poštnega urada sta se mlada zlikovca pripeljala s skuterjem. Skočila sta v urad s pištolami v rokah ter izpraznila predal, kjer je bil denar. Plen pa je bil malenkosten: okoli 70.000 lir. Takoj nato sta roparja sedla na skuter ter se odpeljala proti Pade mu Dugnano. Ravnatelj poštnega urada je obvestil policijo in karabinjerje, ki so takoj začeli preiskovati bližnjo okolico.
Policijski organi menijo, da gre
za roparja novinca. To dokazuje dejstvo, da sta izvršila roparsko dejanje v poštnem uradu nekega majhnega kraja, kjer je očitno, da ne hranijo velikih vsot. Značilno Je tudi, da sta se pri ropu poslu-žila skuterja. Izkušeni roparji se navadno poslužujejo hitrih avtomobilov (katere navadno prej u-kradejo) zato, da se čimprej oddaljijo od kraja, kjer so zagrešili rop. Ravnatelj in uradnica sta še pojasnila, da sta opazila, da sta bila roparja zelo nemirna ter sta delala vse z veliko naglico. Na drugi strani pa Je treba pripomniti, da je uporaba skuterja morda olajšala beg zlikovcema. Ob tisti uri Je namreč po tamkajšnjih1 cestah velik promet, ker se prav I tedaj vračajo delavci domov z( motorji.
Napravili so preiskavo še v stanovanju mlajše sestre lastnice tovarne ter našli tam 150 gramov kokaina.
Policisti so takoj priprli obe ženski ter še neko njihovo prijateljico, ki je baje delovala kot posrednica in kurirka.
Moška iz Torina pa so funkcionarji aretirali v Cascini Olona blizu Milana. Aretacija pa ni potekla popolnoma gladko. Moška sta namreč odkupila nekaj zavojčkov mamila od ene izmed treh žensk ter sta se odpeljala z avtom proti Torinu. Ko sta opazila, da ju zasledujejo policisti, nista zapeljala avta na avto cesto za Turin, temveč sta skušala zbežati po državni cesti. Poskus pa jima ni
uspel, kajti agenti so Ju kmalu ustavili in odpeljali na kvesturo.
Povečana radioaktivnost v zračnih plasteh
RIM, 4. — Merjenja radioaktivne zastrupitve ozračja, ki jih je izvršil laboratorij za proučevanje radioaktivnosti pri centru za Jedrske študije v Casacci, kažejo, da se je nekoliko povečala količina radioaktivnih snovi v ozračju od 27. maja naprej. Učenjaki menijo, da gre za radioaktivne snovi, ki jih je povzročila nedavna eksplozija kitajske atomske bombe. Ker pa je njihova količina neznatna, ne predstavljajo nobene nevarnosti za prebivalstvo.
morali zagovarjati pred rimskim sodiščem zaradi nekaterih prizorov iz filma «Le bambole«, ki jih je državni prokurator iz Viterba smatral za pohujšljive. Medtem ko je rimski preiskovalni sodnik že zaslišal Vimo Lisi, pa se bo morala Gina Lollobrigida zagovarjati pred njim 15. t. m.
Poleg že omenjenih igralk je državni prokurator obtožil tudi i-gralca Nina Manfredija in Jeana Sorela, režiserja Dina Risija in Maura Bologninija, proizvajalca Giannija Hechta Lucarija in razdeljevalca filma Fausta Saracena.
Viterbski prokurator je ukazal, naj se film zapleni zaradi nekaterih prizorov dveh od štirih epi zod, ki sestavljajo film. Gre za epizode »telefonski pogovor« in »Monsignor Cupido«. Ta prizor je posnet iz neke Boccacciove novele. Sodnijska preiskava je bila zaupana zaradi pristojnosti rimskim sodnim oblastem. Oblasti so dovolile, da se film da v promet, potem ko so odrezali inkriminirane prizore.
Gina Lollobrigida
Nesreča na delu v Sardiniji
Delavci se poslavljajo od svojih mrtvili tovarišev, ki jih je ubil električni tok visoke napetosti. Na nekem gradbišču je mehanični elevator zadel ob električni vod ter sprostil močan električni tok, ki je pri
priči ubil 7 delavcev
gubila velik del svoje ostrine, Šentflorjanci so zatonili s cesarsko kraljevo Avstrijo vred, tisti pa, ki so zdaj iz lož in parterja ploskali Cankarjevim hudobnim duhovitostim, so bili sami spodobni ljudje, ali kot bi rekel kralj Klavdij skozi Hamletova usta: Mi, ki imamo čisto vest, kaj se nas to tiče?
No, in poglejte zdaj, kakšen polemični vihar je zbudila sedanja Korunova uprizoritev! Ravnatelj Drame Bojan Stih takole tolmači v uvodni besedi Gledališkega lista namen sedanje u-prizoritve: «... poglavitno idejno vodilo nove odrske postavitve Pohujšanja v Dolini Šentflorjanski (je bilo) izoblikovati predstavo Cankarjeve farse tako, kot bi se ta čudežni tekst slovenske dramske literature pojavil v naših dneh in v naših razmerah*.
In moram reči, da je režiser Mile Korun to vodilno idejo, postaviti na oder Cankarjevo farso tako, kot bi se dogajala danes, v znatni meri in tudi posrečeno realiziral. Treba se je zavedati namreč, da Cankar ni napisal svoje farse zato, da bi se ob njej samozadovoljni Sentflor-janci prijetno zabavali, marveč je hotel ravno nasprotno Sent-florjancem pokazati njihov pravi obraz, njihovo dvolično in svetohlinsko podobo, da bi jih vrgel iz njihove samozadovoljne omejenosti ter jih razkačil. Kajti rodoljub namreč ni vedel, da je »rodoljub« med navednica-mi, dokler mu Cankar tega ni drastično pokazal. Povrniti Cankarjevi farsi njen prvobitni smisel je prav tako drzna, kakor tudi pohvale vredna naloga. Kajti s tem bi se dokazalo, da je Cankar, čeprav že klasik, še vedno živ
Mile Korun je hote 1 v celoti, od režije in igre pa do scene in kostumov pretrgati s tradicionalnimi, bolj ali manj realič-nimi upodobitvami farse. Poenostavljena, stilizirana scena je sprva osupnila, pozneje pa se je izkazalo, da je v dobršnji meri služila svojemu namenu. (Scena in kostumi Melita Vovkova, Uroš Vagaja in Mile Korun) Tako sta pozornost pritegovala predvsem igra in tekst. Kar se igre in govorjenega teksta tiče, je bila opazna razlika med zrelejšimi, v tradiciji zakoreninjenimi igralci, in, med mlajšimi, ki so se lažje prilagodili režiserjevi izvirni zamisli.
Korun je s posrečenimi domislicami, zlasti v drugem, posebej še v tretjem dejanju, podčrtal farsesknost šentflorjanske zgodbe, s čimer se je, vsaj po moji sodbi, ponovno približal Cankarjevi intenciji, ki nikakor ni bila krotka, pomislimo samo na Petrov hudi stavek o domovini - vlačugi.
Cankar polaga posebno važnost izbiri igralke za Jacin to. Ta naj bi bila «... lepa brez primere. Ljubezniva, ljubeča, sVa-jeglavna, brezpokojna, vsegaželj-na in vsegasita ženska od frizure do šolnov. Tako je oblečena m take so njene kretnje, da je razumljivo poželenje rodoljubov ...» Mojca Ribičeva, absolventka igralske akademije, ki je tokrat upodabljala Jacinto, je v dobršni meri poosebljala te lastnosti, kajpada, v smislu režiserjeve zamisli, prilagojene zahtevam in okusu našega časa. Cankarjevo Pohujšanje je bilo namenjeno rodoljubom, ki naj bi pomenilo zanje — in samo zanje — pohujšanje in izziv. Zato se mi je zdela režiserjeva domislica v drugem dejanju z Ja-cintini m menjavanjem kostumov, ki so se prilagajali posameznim karakterjem rodoljubov, posrečeno izvirna.
Polde Bibič, ki je poosebljal razbojnika in umetnika Petra, je dal temu liku nekaj novih in nekonvencionalnih potez. Bil je svež, podjeten m humoren in v primernem trenutku čustveno topel in celo sentimentalen.
Tudi interpretacija Zlodeja je bila nova in presenetljiva. Predstavljal ga je Lojze Rozman v ostro izčrtani maski. Cankarjev Zlodej je humoristična pojava. Za moj občutek je prišla pri Rozmanovi sicer pretehtani igri ta poteza premalo do veljave.
Zanimiva je bila zasedba vlog vrlin Sentflor jancev, ki je v marsičem postavila na glavo stereotipno predstavo mož in žena iz Cankarjeve dobe. Ce je Stane Sever odlično interpretiral župana starega kova, pa je Ivanka Mežanova presenetila s poja-vo, ki je ustrezala vlogi «žene na tem položaju• danes. Zanimiv m nov je bil učitelj Svili-go j Jurija Součka. Ostala galerija Sentflorjancev:	Bert Sot-
lar (Dacar), Mihaela Novakova (Dacarka), Mila Kačičeva (Ek-speditorica), Rudi Kosmač (Notar), Franc# Presetnik (Sta cu-nar), Angelca Hlebcetova (Sta-cunarka), Maks Bajc (Cerkovnik), Vinko Hrastelj (Debeli-človek), Jože Mraz (Popotnik), so poosebljali like iz Pohujšanja z dobro karakterno komiko, Cankar je pisal svoja dela s srčno krvjo, svoje komedije pa tudi s žolčem. Ce ne bi bil tako mlad umrl, bi bil tako kot Župančič marsikomu izmed nas sodobnik. Nova uprizoritev je pokazala, da je Cankar resnično ie živ in da patina časa še ni prišla do živega njegovi aktualnosti. Ne morem drugega, kot da Drami za ta pogumni poizkus čestitam.
VLADIMIR BARTOL
NESOGLASJA MED FRANCIJO IN ATLANTSKO ZVEZO
Predlog McNamare je prišel za 6 ali 7 let prepozno?
Kakor ie več let, se je o sklepih kaj malo zvedelo ■ Glavni problemi so bili potisnjeni ob stran - De Gaullov «direktorij treh» je bi! nekaj drugega
PARIZ, junija. — Obrambni ministri — dežel članic Atlantske zveze, ki so se pred nedavnim sestali na konferenco v Parizu, se niso izneverili že stari praksi, ki jo atlantski zavezniki izvajajo v zadnjih letih. Niso namreč dovolili, da bi prišla na dan nesoglasja in spori glede bistvenih vprašanj. še več, bistvena vprašanja, ki bi bila morala priti na dnevni red tega zasedanja, so bila »prepuščena času«, ali z drugimi besedami so bila potisnjena ob stran. To pomeni, da se obrambni ministri držav članic Atlantske zveze teh problemov sploh niso lotili, ker bi v sedanjem trenutku to bilo tvegano, vsekakor težko. Zato so se raje omejili na nadaljnje proučevanje določenih problemov, za katere so vedeli, da bi Jih mogli kolikor toliko razčistiti.
Pretežni del svojega časa so atlantski obrambni ministri posvetili razpravi o neki ideji, ki jo Je dal ameriški obrambni minister McNamara. Ta je predložil, naj bi se v okviru Atlantske zveze, bolje povedano v okviru vodstva Atlantske zveze ustanovil nekakšen «selektivni odbor«, ki bi ga sestavljali predstavniki štirih ali petih držav članic zveze, seveda tistih držav članic, ki v sklopu te zveze največ pomenijo. To se pravi, da bi v ta «selektivni odbor« prišli obrambni ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije in po vsej verjetnosti, v kolikor bi ta komite štel pet članov, tudi obrambni minister Italije.
Cernu ustanavljati ta »selektivni odbor«, odnosno kakšna naj bi bila njegova naloga?
Predvsem bi ta ožji odbor ali komite moral proučiti dve točki: Prvič sredstva in način, kako izboljšati in razširiti delež zavezniških dežel, torej članic Atlantske zveze, glede uporabe jedrske energije, seveda v smislu, da bi prišle v tem primeru v poštev tako imenovane strategične sile. Z druge strani pa bi moral ta odbor štirih ali petih najti in proučiti metode, kako omogočiti med zavezniki morebitno uporabo te tako imenovane strateške jedrske sile. Po mnenju McNamare bi se ta »selektivni odbor« moral ustanoviti čimprej in čimprej bi moral začeti s svojim delovanjem. Zavezniki so bili soglasni v tem, da je treba to «generalno idejo« ameriškega obrambnega ministra McNamare proučiti. To mnenje je prikazal tudi sam francoski obrambni minister, ki je rekel, da je francoska vlada mnenja, da Mc Namarov predlog zasluži resno in temeljito proučevanje.
To pa je praktično vse, kar se Je uradno zvedelo o tem.
Mnogo bolj zanimivo pa Je to, kar se v Parizu neuradno ve in govori o predlogu ameriškega obrambnega ministra v zvezi z ustanovitvijo odbora štirih ali petih. Degolistični časopis «Nacion» na primer meni, da je ideja ameriškega obrambnega ministra »zanimiva« v toliko, ker je — neprecizna. Predvsem ta ideja ne govori nič o tem, kdo naj bi imel dokončno pravico odločanja o uporabi jedrskega orožja. Za sedaj, kot je znano, pripada ta pravica predsedniku ZDA. Nadalje, piše isti časopis, ni Jasno, ali naj bi bil ta ožji »selektivni odbor« stalen organ Atlantske zveze, ali pa le neko začasno telo, ki bi se razformiralo, brž ko bi se nekateri problemi osnovne važnosti rešili. Končno se postavlja tudi vpraša-
nje, ali ni morda ameriški obrambni minister s tem svojim predlogom napravil le nekakšen poskus v smeri francoskega stališča, ali pa morda hotel napraviti majhno uslugo nemškim ambicijam, da bi tudi Bonn sodeloval v jedrski strategiji Zahoda.
Nekateri opazovalci so mnenja, da bi se ameriški obrambni minister hotel približati pobudam, ki jih je dal general de Gaulle že leta 1958, ko je bilo govora o tako imenovanem «trojnem zahodnem vrhuncu«, ali «trojnem di-rektoriju«. Toda po oceni nekaterih pariških krogov bi tolmači te razlage morali svoje stališče »nekoliko pregledati«, ker ideja o ožjem odboru štirih ali petih nikakor ni v soglasju z nekdanjim de Gaullovim «trojnim direktori-jem«. Ker je od tega de Gaullove-ga predloga že dolgo, se v spominu vrnimo za nekaj let nazaj: francoska vlada je leta 1958 zahtevala od Washingtona, naj bi tri zahodne velike sile, in sicer
ZDA, Velika Britanija in Francija, «ki nosijo svetovno odgovornost«, ustanovile «trojni direktorij«, katerega naloga naj bi bila, da bi se skupno proučevali problemi, ki se pojavljajo v svetovnih pogajanjih in naj bi se v soglasju med vsemi tremi določala politična smer za vse tri dežele skupaj. Kakor so francoski voditelji trdili tedaj, ali bolje, kot si je to idejo zamislil de Gaulle, ni šlo tedaj za kak nov organ Atlantske zveze, celo niti ne za akcijo ali ukrep v okviru Atlantske zveze same, pač pa je šlo tedaj za načrt, ki se je tikal izključno tistih treh velikih sil Zahoda, ki da imajo «svetovno odgovornost zaradi tega, ker razpolagajo z jedrskim orožjem«.
Ko smo prikazali tedanjo de Gaullovo zamisel o »trojnem di-rektoriju«, se vrnimo spet v sedanji Pariz, kjer se logično sklepa, D. T.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Letošnja mednarodna cvetlična razstava v Miramarskem parku gre h koncu. Še danes in jutri bo odprta občinstvu, nakar se letošnja prireditev konča
PO DESETIH LETIH PRIZADEVANJ
Križanke bodo obvarovane pred plohami in nalivi
Gibljiva streha nad ljubljanskim letnim gledališčem
Križanke še zmerom obkroža misel našega nepozabnega arhitekta, mojstra J. Plečnika. Pesnik arhitekture. Knez ubranega sozvočja, oblik in črt. Vem, da zaradi vremenskih groženj, ki pohabljajo ljubljanske festivalne pobude, ne bi bil zameril tega, kar se danes dogaja v Križankah. Kadar je bila ogrožena koristna misel, je znalo zamižati njegovo estetsko občutljivo, tenkočutno oko. Zal ni več mogel biti deležen umetniških lepot, ki jim je bil utrl pot s svojimi edinstvenimi zasnovami. Ko sva se pred skoraj točno 10 leti dogovorila z umetnostnim zgodovinarjem dr. Nacetom Šumijem, da bova Plečnika pripeljala z avtom na prvo, otvoritveno predstavo v letnem gledališču njegovih Križank, se povabilu, žal, ni mogel več odzvati. Slabotno zdravstveno stanje ni več dopuščalo takega napora.
Sedaj je v letnem gledališču v Križankah živahno. Strokovnjaki in tehnični sodelavci »Metalne« končujejo svoje delo. Visoki, kovinski stebri so že postavljeni,
""""""""......................................................................................................mlini......im.............................iiiniiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiimiiimitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmimiiiuiimiiiiiiiiiiii............
VTISI S POTOVANJA PO TRIDENTINSKI DEŽELI
Ob jezerih in gradovih tako imenovane
doline jezer
Stare legende o zasutem mestu
v
Čudovita jezera in mračni gradovi
Je tridentinska dežela zares znana v vseh svojih videzih, v vseh svojih značilnostih? Mi bi rekli, da ni. Potrdilo za to, kar nameravamo sedaj povedati, smo dobili pred dnevi, ko smo napravili izlet na področje Vezzana, ki ga selca državna cesta «45 bis«, ki teče od Tridenta do Gardske-
ga jezera in dalje do Brescie, vse do Cremone.
Odsek te ceste od Trenta do Riva del Garda je najbolj slikoviti del vse tridentinske dežele. To področje se razčleni v povsem surove planinske predele z navpičnimi stenami Gaza — Pa-ganelle na zahodu, in v področje z igličastimi gozdovi gore Bon-
done na vzhodu pa vse tja do področja Vezzana. Nato se slika kraja povsem spremeni ;n pred seboj imamo tipično gardsko deželo.
Ko pa govorimo o področju Vezzana, moramo vsekakor omeniti tudi dolino Šarca, ki predstavlja najnižji predel vsega tega področja. Gre za tisti predel,
••••••iiigtaiiiiiiaiitaiitiataftttiMiiiaaiiiiiaiKitaitiMiiBifitttiiiiMiiitiMaiMtttiio**1**111111**1111*111 l>l>>l*a<ailla>>M*iai**a>llll>lllaill*ll*atiB|,|>aiv|<||IBaaa>|>ia|>liaBsa**it9*a>,*<||a*>||****i>ttMa>tai«*«iiii««iiiiiiaaaaiiitiiiiiiiMiBaiaitfi*taiaiMiiiaiBi
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Klimatsko zdravljenje srčnih bolezni
Zdravljenje srčnih bolezni je često dolgotrajno, mora pa biti celovito in načrtno. Pri tem razločujemo osnovno zdravljenje in dopolnilno zdravljenje. Osnovno zdravljenje obsega ležanje, dajanje raznih zdravil ter dieto. Količina in način uporabe zdravil sta individualna, kar je odvisno od posameznega primera in spada v pristojnost zdravnika. V članku nameravamo govoriti samo o dopolnilnem zdravljenju srčnih bolezni, se pravi o zdravljenju tako v kopališčih in klimatskih zdraviliščih kakor tudi na morju.
Se ni dolgo, ko je prevladovalo mnenje, da naj srčni bolnik ostane doma ‘n mu nikakor ni treba, da bi šel v kopališče ali celo na morje. Temu sicer ni tako, pa četudi so indikacije za zdraviliško zdravljenje srčnih obolenj precej rigorozne
Mnogoštevilni so činitelji, ki prihajajo pri izbiri srčnih bolnikov za kopališko zdravljenje v poštev. Navedli bomo samo nekatere: bolnikova starost, splošno stanje srčne mišice, značilnosti mineralne vode (sestava, temperatura), klimatski pogoji, letni čas, način uporabe vode ipd. Ker so bolniki z vnetjem srčne mišice in osrčnika (miokarditis in endokar-ditis) brezpogojno vezani na posteljo in na ustrezno medikamen-tozno zdravljenje, Je razumljivo, da je v teh primerih kopališko in klimatsko zdravljenje neumestno in škodljivo. Bolniki z okvaro miokarda (srčne mišice), ki jih pri dihanju duši, se s težavo gibljejo in jim otekajo noge, so za kopališko zdravljenje absolutno nesposobni, vendar jim pa prija sveti zrak v gozdovih s srednjo nadmorsko višmo.
Klimatska in morska zdravilišča sa zelo koristna za bolnike, ki
imajo povišan krvni pritisk. 2e sama sprememba okolice, vera v moč mineralne vode ali morja, da ne omenimo drugih činiteljev, bo take bolnike rehabilitirala. Seveda je pa tudi tu potrebno stalno zdravniško nadzorstvo.
Mineralne vode so zelo koristne. So pa tudi lahko škodljive, če jih ne uporabljamo pravilno. To še zlasti velja za srčne bolnike, ki imajo poleg srčnih bolezni še kako drugo obolenje. Torej pitje mineralnih vod ter kopanje je dovoljeno le za določene primere lažjih srčnih bolnikov, in še to samo za tiste, ki jim ne otekajo noge in nimajo okvar na jetrih ali so brez drugih vidnejših bolezenskih znakov.
Pri zdravljenju ima važno vlogo temperatura vode. Najbolj primerna je temperatura od 32—33 stop. C; dovoljena je še tudi temepratura od 30—34 stopinj. Pretirano hladna kakor tudi zelo vroča voda neugodno vpliva na potek bolezni. Zmerno topla voda širi žile in zmanjšuje periferni odpor, s čimer olajšuje delovanje srca in znižuje krvni pritisk. Najvažnejši sestavni del mineralnih vod je ogljikova kislina. Ta ugodno deluje na površino kože, ki postaja rdeča, tako da pride do občutka toplote. Poleg tega prehaja ogljikova kislina tudi v podkožno tkivo, kjer širi ožilje, kar ima za posledico, da je cirkulacija krvi boljša.
Važna je tudi količina vode pri kopanju (kad, bazen) ter tudi dolgost stanja v njej. Srčnim bolnikom priporočamo polovično kopanje, oziroma kopanje do pasu. Prevelika količina vode pritiska na ožilje, predvsem na vene, jih prehitro izpraznjuje ter tako obremenjuje srce. Srcu pa moramo prizanašati in ga ne smemo pre-
močno obremenjevati. Tudi čas, kako dolgo se bomo kopali, je odvisen od stanja srca. Kopanje ki bi trajalo predolgo, škoduje. Posebno moramo poudariti, da je za srčnega bolnika prepovedano parno kopanje kakor tudi oblaganje z blatom ipd.
Količino in pa vrsto mineralne vode mora v vsakem primeru predpisati zdravnik, kajti vse to je odvisno od stanja srca in različnih činiteljev. Kopališko zdravljenje je koristno predvsem za bolnike s povišanim krvnim pritiskom, dalje za bolnike s srčnimi nevrozami za arieriosklerotike in za tiste, ki imajo lažjo srčno napako brez okvare miokarda. Pri kopališkem zdravljenju ima poleg mineralne vode blagodejni vpliv tudi sprememba okolja, mir, bližina gozda, dieta ipd.
Važna je tudi izbira klimatskega zdravilišča kot tudi letna doba. Zdrav organizem se kaj hitro in lahko prilagodi raznim pogojem višinske in morske klime, za
| srčnega bolnika pa to ne velja. I Zanj je najbplj primerna sred-
nja nadmorska višina, visoke planine so neprimerne in stanje poslabšajo.
Morska klima Je predvsem koristna takrat, če je združena z delovanjem gozda. V ta namen je posebno priporočljiv severni Jadran. Veliko zdravilno vrednost ima zrak, ki vsebuje sol in jod. Poleg izbire kraja bivanja, je važen tudi letni čas.' Najidealnejša sta pomlad in jesen. Morska klima dela dobro razpoloženje, krepi apetit, uravnoveša živčevje in izboljšuje kondicijo.
Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da je zdraviliško in klimatsko zdravljenje srčnih bolezni ne samo koristno in priporočljivo, ampak predstavlja važno dopolnilo dosedanjemu klasičnemu načinu zdravljenja srčnih bolezni z zdravili. Kateri srčni bolnik pa je takega načina zdravljenja potreben, je pa stvar zdravnika
ki se v obliki pahljače odpira na Gardsko jezero. Glavne značilnosti te doline so oljkovi gaji, zelo blaga malone sredozemska klima in značilne Marocche, to je nekakšne nanaške ledeniškega izvora, ki dajejo videz pokrajine na Luni in ki so nastali od usadov in grobelj, ki so se z okoliških gora usipale v dolino v daljni ledeni dobi.
Pravijo, da te Marocche že tisočletja krijejo neko zelo zelo staro mesto. To mesto naj bi se bilo imenovalo Caas. Neke strahotne noči naj bi bili velikanski usadi in plazovi vse mesto zasuli in ga zdrobili po seboj. Okoli mesta in njegove usode so se spletle mračne legende, ki govore o tavajočih nemih sencah ali duhovih, o obupnih krikih, ki da prihajajo izpod grušča in velikanskih skal, ki so mesto zasule. To naj bi bili — pravijo legende — kriki prebivalcev mesta Caas, tistega nesrečnega mesta, ki da ga Je njegova zla usoda v eni noči porušila in uničila.
Pustimo stare legende in se raje vrnimo v sedanjo resničnost. Skušajmo raje bralcu — v kolikor nam bo to mogoče — prikazati vtise, ki smo Jih dobili na našem izletu po tem koščku dežele.
Predvsem velja povedati, da se ta predel upravno deli na deset občin, katerih vsaka ima svojo zgodovino ,hkrati pa še celo vrsto posebnosti in izredno veliko privlačnost. Kolikokrat je na primer turist ali naključni popotnik že šel skozi naselja Baselga Dl Vezzano, Vigolo Beselga, Ter-lago, Vezzano, Padergnone, Cala-vino, Lasino, Cavedine, Drena in Dro? Morda že večkrat, ko se je vozil proti Gardskemu jezeru. Morda se je kdaj tudi tam za trenutek ustavil, da bi se nekoliko odpočil, ali da bi se osvežil s kozarcem domačega vina, ki slovi daleč naokrog zaradi svoje kakovosti.
Toda ti postanki prav gotovo niso bili dovolj, da bi človek spoznal, ali vsaj opazil lepote in posebnosti, ki so značilne za področje Vezzana in nižje ležečo dolino Šarca. Ti kraji nudijo lahko turistu veliko več. Dovolj je glede tega omeniti gradove, kot so n. pr. grad v Dreni, v Ter-lagu, v Toblinu, v Medruzzu. Ali pa tudi Jezera in Jezerca kol so Temarsko, Terlaško, Toblinsko m druga, ki jih je tu kar obilo. Gre za resnična umetniška in prirodna bogastva, ki jih tudi spretno pero ne more v celoti opisati in prikazati.
Kogar , pot zanese tod, se ne
more dolgo upirati skušnjavi, da bi se ne ustavil, posebno pred ruševinami starih gradov. Tl gradovi pričajo o neki mračni preteklosti, ki pa govori tudi o nekdanjem bogastvu in romantiki. Pogled na te gradove in njihove ostanke prenese človeka v daljno dobo preteklosti, v dobo, ki je bila bogata najrazličnejših dogodkov, medsebojnih borb, surovih spopadov in romantičnih zgodb, kar vse skupaj tvori zgodovino. Njihova mračna lepota Je navdihnila že marsikaterega slikarja, posebno tiste od Cinkve-čenta dalje, ki so Jih ovekovečili na svojih platnih. K tem platnom, ki so ohranila staro dobo teh krajev, je treba dodati še zgodovinske romane, ki obdelujejo srednji vek in prikazujejo bralcu nešteto zapletenih in strastnih legend, med katerimi Je na pr. tudi tista o gradu Tolbino, id nam posreduje zgodbo o prepovedani ljubezni med Claudio Par-ticello in princem Carlom Emanuelom Medruzzom.
žice za premikanje gibljive platnene strehe, ki naj obvaruje letošnje festivalne prireditve na prostem pred muhavostjo usodnih nočnih ploh ter nalivov, so že napeljane in pritrjene. Stroški bodo znašali okrog 45 milijonov dinarjev. Material je malone v celoti proizvod domače produkcije. V 10 minutah bo mogoče z ročnim pogonom platneno streho v smeri Cojzove ceste v celoti odgrnit; ali zagrniti. Pred 10 leti smo pričeli misliti na ostre-šenje letnega gledališča v Križankah, ker smo se bali, da bo festival izkrvavel; ker smo bili prepričani, da ne bomo mogli zagotoviti celotnega postopka glede priprav, kar naj bi omogočilo kvalitetno izvedbo vseh predstav.
Seveda se ob tem spominjam vrste zanimivih primerov, ki v njih značilno odsevajo najrazličnejše možnosti in posebnosti naključja. Stiska takih vremenskih neprijetnosti nas je spremljala od III. ljubljanskega festivala (1. 1955) dalje. Neskončno nadležno je bilo leto za letom tisto neizogibno vprašanje: mar ne bo spet treba poiskati zavetja v prostorski omejenosti, v soparičnem letnem vzdušju rezervne lokacije t. j. opernega gledališča?
Spominjam se med drugim 14. julija 1955. Sklepna prireditev III. ljubljanskega festivala, ki je trajal od 11. junija do 14. julija. Tedaj, t. j. 14, julija, je nastopil sloveči makedonski folklorni ansambel »Taneč« iz Skopja. Letno gledališče natrpano. Groseži oblaki. Za vsak primer je bilo vse pripravljeno: avtobus za prevoz ansambla, vozovi za prevoz svinčeno težkih zabojev. Upravi kina Union smo že dopoldne nakazali najemnino. Tveganje. Za vsak primer. Kakšnih 10 minut po pričetku nastopa se je vlilo. V 20 minutah je bilo nadaljevanje v Unionu. Razkladali smo na Union, skem vrtu težke kovčke, da je kar teklo z nas. Natrpana dvorana. Naslednjega dne se je Ljubljana kopala v soncu. Podaljšamo festival za 24 ur, sporazumno z direktorjem «Tanca» dr. Cučkovim. Zvečer prenatrpano letno gledališče. Dvojni mkaso namesto enega. To je storil dež.
Dr. S. B.
nniiiiimniiinnnniiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiii(iiiii||||,HlmjII|(l|1|1(|1||||||||l(1||1|I|M|(||l||(1|||ll|||||1|1||min|||lmI||I1|ln|i||||||M|1|I||1It||1||||1|11|1|||1|(|H|li||||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obnovite svoje načrte in izločite, kar ni šlo. Ne jemljite resno vsega, kar vam obljubljajo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V nekem tekmovanju se boste prerinili v ospredje. Ohranite mir, čeprav vas izzivajo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6) Tudi pri presojanju lastnih napak bodite objektivni. Nesporazum se bo spremenil v prepir
RAK (od 23.6. do 22.7) Uveljavite svoje gledišče tudi proti volji predstojnikov. Izogibajte se nepotrebnim stroškom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločno se lotite dela, ker boste sicer za-
HOROSKOP
ostali. Svoje osebne težave potoži, te le prijatelju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9) Bodite v izvrševanju svojih nalog čim bolj elastični. Izmenjava mnenj ne bo škodovala.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Za izvajanje vašega načrta bodo potrebne tuje delovne moči. Odločali boste o bližnjih počitnicah.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte biti v svojih izjavah čim
bolj jasni in precizni. Na delovnem mestu bo vladalo lepo razpoloženje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše pobude so v napoto vašim sodelavcem. Tega se zavedajte. Nekdo v družini bo hudo užaljen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Za. nimiv in sprejemljiv predlog za novo dejavnost. Neki nesporazum bo razkril ozadje napetosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ravnajte se po nasvetih bolj izkušenih ljudi. Izogibajte se težavam, da ne pride v družini do razkola
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko dela in naporov, tudi tveganje bo veliko, učinek pa neznaten. Zelo lepo in obetajoče srečanje.
Ob tem bi se bilo treba ustaviti ob mirnem vzdušju teh krajev, ob značilnih planinskih hišah in domovih z visokimi strehami in balkoni polnimi cvetja. Toda ta opis bi bil predolg in vsekakor nepopoln. Bolje je, da si vse to vsak sam ogleda, da te kraje vsak sam obišče.
PAOLO DE DOMENICO
Ali npr. četrta predstava Brav-ničarjevega »Hlapca Jerneji.# leta 1957 v okviru V, ljubljanskega festivala. Vroča sončna nedelja. Ljublj-ana je bila prazna. Pred blagajno v Križankah ni bilo žive duše. Se brezplačnih vstopnic ni bilo mogoče plasirati. Proti večeru zagrnejo obzorje črni oblaki. Ulije se, kakor iz škafa. Pomilovanje z vseh strani. V resnici sreča, sreča, da smo predstavo, ki je ni bilo mogoče zaradi množice nastopajočih uprizoriti v o-pernem gledališču, lahko odpovedali. Naliv nam je prihranil vsaj 6G0.C00 do 700.000 din režijskih stroškov. Tri dobro zasedene predstave so za Ljubljano povsem zadoščale.
Spominjam se mimogrede, ker smo že pri Bravničarjevi operi, da si je tedaj tretjo predstavo v letnem gledališču ogledal tudi litijski «Hlapec Jernej«. Nanj me je tedaj slučajno prvi dan po predstavi opozoril litijski publicist prof. Jože Zupančič. Litijski «Hlapec Jernej« je strnil svoje vtise o »Hlapcu Jerneju« v Križankah s tolažljivo ugotovitvijo, da je on le srečnejši Jernej kakor Cankarjev, ki je, revež, moral zažgati Sitarjevo domačijo, da je bilo ustreženo njegovemu boju za pravico, medtem ko je on
sam, litijski Hlapec Jernej, po desetletnih prizadevanjih za uveljavitev svoje pravice do pokojnine nekaj tednov pred tem le uspel v svojem desetletnem prizadevanju za priznanje pokojnine in prejel zadevni odlok.
Prvi vremenski »polni zadetek« v festivalni program je bil ne. ukrotljivi naliv ob »Carmen« v izvedbi zagrebškega opernega ansambla na VII ljubljanski festivalu. Občinstvo je stalo pod dežniki malone dve uri. Ko smo odpovedali predstavo, ni maralo domov. Prišla je ženska v pisarno in s solzami v očeh spraševala, če res ne bo predstave.
Tudi ansambli so zlati. Ob tej priložnosti mi je dejal npr. direktor zagrebškega opernega ansambla tov. Ivo Vuljevič: »Nikar se ne vznemirjajte; vsi naši, z Gostičem na čelu, čakajo na svojem mestu. Tudi o polnoči smo pripravljeni nastopiti, če bo 1« občinstvo zdržalo in če bo kaj upanja, da bo Jupiter nehal s temi svojimi vragolijami.« Zal ni šlo. Toda v tistem hipu je znatno naraslo število zagovornikov montažne, gibljive strehe nad Križankami.
Poslušali smo že leta 1955 vrsto ugovorov. Npr. Križanke bo montažna streha estetsko pohabi, la. V tem pogledu odloča pač manjše zlo: estetsko nedotaknjene Križanke in ogrožene predstave, ali pa estetsko načete Križanke in zagotovljene predstave? Odgovornost ni lahka. Odgovor pa jasen.
Dvomljivci so npr. pripominjali: saj če bo lilo, ne bo mogoče zaradi hrupnega naliva nadaljevati s predstavo. Prav. Toda izkušnje pravijo, da je težišče drugje. Ostrešeno letno gledališče zadrži občinstvo, ki je pripravljeno čakati. O tem priča vrsta ganljivih pričevanj od 1. 1955 dalje. Cez čas se vremenske erinije pom rilo. Tla so suha. Predstava se lahko nadaljuje. Ljudje so tu. ker se niso razbeža.i, saj so na suhem.
Se več. V bistvu namreč ne gre le za izvedbo predstave. Ce ni mogoče pred dnevom predstave izvesti generalke, tudi najlepša noč ne pomaga. Predstave ne bo, ker ni bilo generalke ali tehnične vaje. Torej je ostrešenje nujno potrebno tudi za zagotov te v generalk in tehničnih oz. orientacijskih vaj ter ne le, kakor pomanjkljivo sod jo nekateri za zagotovitev predstave same.
Primer s III. ljubljanskega festivala: Prelepa, zvezdnata nič. Koncert pa smo morali presrl t v dvorano Slovenske filharmonije. Vzrok? Ker je dobro uro pred pričetkom (kake pol ure) lil0 kakor iz škafa in je bilo v letnem gledališču vse mokro: tla in sedeži. Gibljiva streha bi to preprečila.
Vrsta primerov je sproti bogatila izkušnje. Močnejše so kakor ugovori, ker terjajo realne odločitve. Gibljiva streha nad Kr šan-kami pomeni ogromno pridobitev: zagotovitev celotne izvedbe festivalskega programa V turist č-nem pogledu pa še več. Toda obravnava mogočih pobud v tej zvezi sodi v okvir posebne razprave. Tu naletimo na vzporednico, ki je vzniknila z novo veličastno športno dvorano v Tivoliju. Obe ti pobudi omogočata prelitje doslej Izrazitega prehodnega turizma v ljubljanskem območju v oblike tako imenovanega »sunkovitega« ali bolj donosnega mi-kroštacionarnega turizma.
Dr. FRAN VATOVEC
SOBOTA, 5. JUNIJA 1965
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ameriški motivi; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj:
13.30	Glasba po željah; 14.45 E-lektronske orgle 15.00 «Volan»;
15.30	Izraelski orkester; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne;
16.30	Koncert; 17.00 Zbor «Artu-ro Zardlni«; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz; 19.00 Samospevi jug. avtorjev; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Tržaški motivi; 20.00 športna tribuna; 20.45 Komorni zbor; 21.00 Man-zoni: «Don Abbondio«; 21.40 Vabilo na ples; 22.30 Schumann: Simfonija št. 2.
15.00	Dnevne vesti ln Giro d'Ita-lla; 15.15 Likovne umetnosti;
15.30	Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije;
17.30	Brahmsove skladbe; 18.35 Plesna glasba; 20.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 20.30 O filmih vrste «007»; 21.30 Ital. melodije; 22.00 Spomini stoletnika.
Slovenija
II. program
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Operetni program; 13.35 B. Pignoni: «Le nottl di Mosca«; 13.45 Tržaški motivi.
Koper
glasba; 8.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi;
11.05	Pevci; 11.30 Dnevne vesti in Gira dTtalia; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14.00 Pevci na odru; 14.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 15.35 Abba-te, Sebena. Cozzi; med 15.50 in 16.45 Giro dTtalia; 15.50 Ritmi;
16.00	Rapsodija; 17 35 Izžreban to loterije; 17.40 Prireditev med tednom; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.05 »La farfalla con gli occhiall«; 21.00 Popevke; 21.40 Znanstvena oddaja.
8.05	Operni pevci; 8.25 Melodije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel Jožeta Kamplča; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Napotki za tuje turiste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domače viže; 12.30 Poljudne skladbe;
14.05	Baleti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Koncert APZ;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Jug. pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz Wagnerjeve opere «Tristan in I-zolda«; 18.45 S knjižnega trga;
19.05	Glasbene razglednioe; 20.00 V soboto zvečer; 2100 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizija
III. program
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan spored; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Koncert zabavne glasbe; 15.40 Kulturni zapiski; 16.00 Lahka glasba; 17.00 Današnje teme; 17.40 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL.
18.30	Ital. slovstvo; 19.00 50 let od londonskega pakta; 19.30 Koncert ;	20.30 Revija revij; 20.40
Hindemithove skladbe; 2i.30 Pesniki prve svetovne vojne; 21.30 Simf. koncert.
8.30	Sola; 15.30 Giro dTtalia;
18.00	Spored za najmlajše 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Sedem dni v parlamentu; 19.50 Šport in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prva svetovna vojna —	3. nadaljevanje; 21.45
«Jonny—7»; 23.00 Dnevnik.
II. kanaI
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zaključek radijske šole za leto 1965; 11.30 Haydnove skladbe; 11.45 Godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Večni motivi; 14.00 Sobotne kronike; 14.55 Vreme na morjih;
Okvare na televizorju?
%uiw TREVISAN
l)L. S. NICOLO' 21 vam s tehniki, ki so speciali-
zirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja ta-
kojšnje in temeljito popravilo
TELEFON
št. 726-276
21.00	Dnevnik; 2115 Dr. Kilda-re; 22.05 Kinematografska rubrika; 22.35 Obletnica ustanovitve korpusa karabinjerjev, ob koncu šport.
Jug. televizija
17.40 Deček In veter — lutke;
18.05	Glasbeni odmevi; 18.25 Obzornik; 18.45 Film za mladino; 19.30- Vsako soboto; 19.45 Cikcak;
20.00	Dnevnik; 20.30 Glasbena od-daja:	Zafir Hadžimanov; 20.40
Sprehod skozi čas; 21.10 Druga
plat medalje — humorist, odd*]*; 22.00 Hitchcock vam predstavlja

film; 22.50 Obzornik.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.5, najnižja 14.4, ob 19 uri 19.6; zračni tlak 10O6.6 stanoviten, vlaga 65 odst., veter severovzhod-n k 6 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17 5 stopinje.	—	—	5. junija 1965							
	r	i	.i	'zas		£i	dnevnik	Danes, SOBOTA, 5. junija Ferdo Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.50 Dolžina dneva 15,33. Luna vzide ob 10,17 in zatone ob 0.21 Jutri, NEDELJA, 6. junija Binkošti
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nadaljevanje proračunske razprave ter sklepi o taksistih in razsvetljavi
Misovci najavili glasovanje proti proračunu . Tržaški zdravniki odli-kovali župana . Resolucija dr. Ferfoglie (UNE) o ^plebiscitu za cono B»
Ilaffaello» ob pomorski postaji
Danes ogled ladje proti vstopnini v korist Rdečega križa in združenja za borbo proti rakastim obolenjem
Na sinočni seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Govorili so liberalec Gašperini, ki je dejal, da se bi lahko z nekaterimi proračunskimi postavkami liberalci tudi strinjali, da pa se ne morejo strinjati s celotno proračunsko politiko odbora. Demokristjan Puppi je dejal, da se v glavnem strinja s predloženim proračunom; hkrati pa je izrazil nekaj pomislekov glede posameznih postavk, za katere je predlagal nekatere spre membe. Misovec Lonciari pa je izjavil, da bodo glasovali proti proračunu, ker se ne strinjajo s po litiko večine.
Nato je odbornik za mestno po ličijo dr. Venier predložil v odobritev tri sklepe, s katerimi se začasno podaljšajejo do konca letošnjega leta posamezne in skupinske koncesije avto izvoščkom. Med razpravo o teh treh sklepih je bi lo tudi sporočeno, da bo odbor v kratkem predložil svetu v odobritev nov pravilnik, ki bo urejeval izdajanje licenc za avto izvoščke Nato so svetovalci sprejeli tri sklepe o namestitvi javne razsvetljave na novem odseku ceste, ki veže Ulico sv. Marka z Ulico Navali in' Sprehajališčem sv. Andreja, na novem odseku ceste, ki veže Ulico sv. Marka in Ulico Schiapparelli ter na novem delu Ulice Barbarina Odbornik inž. Spaccini je poudaril, da za namestitev javne razsvetljave v teh ulicah niso mogli čakati državnih prispevkov, ki se preveč zavlačujejo, in je odbor za to sklenil, da uredijo zadevo v okviru rednih izdatkov.
Potem ko je občinski svet počastil spomin nedavno umrlega slikarja Bergagne in nedavno umrlega zdravnika Adobbattija, ki je zbolel v nacističnem koncentracijskem taborišču, ker ni hotel sodelovati z nacisti, je dr. Blasina sporočil, da je društvo tržaških zdravnikov, ki slavi letos 90 let obstoja, podarilo županu zlato kolajno za njegovo zanimanje in za zanimanje občinske uprave za zdravstvena vprašanja.
Nato je prišla na vrsto resolucija bivšega misovskega svetovalca in sedanjega svetovalca fantoma-tične organizacije UNE (Zveza nove Evrope) dr. Ferfoglie, s katero zahteva plebiscit pod nadzorstvom Združenih narodov za «rešitev vprašanja cone B». Resolucija in sve-tovalčeva obrazložitev sta izzvala precej obširno in tudi zabavno razpravo, med katero so demokristjani povabili Ferfoglio naj reso lucijo umakne, češ da sedaj ni aktualna in da zna bolj škoditi kot koristiti «stvari italijanstva cone B». Najbolj zanimive pa so bile izjave misovca odv. Wondricha, ki je rotil svetovalca Ferfoglio naj umakne predloženo resolucijo, ker lahko povzroči, da bodo tudi drugi zahtevali pri OZN plebiscit za ostali del tržaškega ozemlja, ter
Velikodušen dar «zamejskim mladeničem»
Predsednik SKGZ Boris Race je prejel pismo naslednje vsebine .s priloženo vsoto:
«Spoštovani g ospod, obračam se na vas. ker ne morem prisostvovati bazoviški proslavi. Namesto cvetja slavnim junakom, darujem 10.000 lir za malo južino vrlim zamejskim mladeničem pri obhodu. Slava junakom!*
N. D. in P.
Pismo in denar sta bila izročena organizacijskemu odboru STEDO (Spominskega teka ob 20-letnici osvoboditve), ki bo velikodušni dar znal prav gotovo koristno porabiti, saj je imel z organizacijo te veličastne prireditve gotovo precejšnje stroške. Posnemajte!
za Južno Tirolsko, ki bi jo goto- je prof. Vicario obiskal študentov-vo zgubili. Zaradi pozne ure je sko naselje, osemletko «Potrč», viš-
župan razpravo in glasovanje o resoluciji odložil na prihodnjo sejo
Obisk odbornika Vicaria v Sloveniji
Deželni odbornik za prosveto prof. Vicario je gost izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Včeraj je obiskal vrsto kulturnih ustanov, pri čemer sta ga spremljala podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič ter tajnik za kulturo in šolstvo Martelanc. Včeraj je prof. Vicario obiskal filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer sta ga sprejela prorektor prof. Modic in dekan fakultete prof. Gogalo. S temi predstavniki slovenskega kulturnega življenja je prof. Vicario izmenjal misli o ureditvi univerz in o razvoju višjega šolstva v zadnjih letih. Zatem
jo šolo za telesno vzgojo, zavod za raziskave gradbenega materiala in neki otroški vrtec. Prof. Vicario se je sestal tudi s predsednikom izvršnega sveta Smoletom. Drevi se prof. Vicario vme iz Ljubljane.
Sestanek komisije za deželno načrtovanje
Včeraj se je sestala posvetoval .is komisija za deželno načrtova nje na svojem drugem zasedanju Razpravljali so o pripravljalnih raz iskavah za izdelavo deželnega pet letnega gospodarskega in urbani stičnega načrta. Sestanku je pred sedoval dr. Berzanti skupno z od bornikoma Giustom in Leschiutto ki odgovarjata za načrtovanje, ozi roma za urbanistiko. Navzoči so bi li številni strokovnjaki z raznih področij.
■n
T*
;w%,\ x
tv i
i|l||"
r-Jj
:	•< >	'i
'i5* ^

■ '
‘H"""""1""".......""".....IIIUIUIIIIIUIIIIIIIIHHIIIIIII.MII..Hlini......Illllllllllllllllll.MIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII.MII.III.I...Illllllllll
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
/ večino glasov odobren proračun devinsko-nabrežinske občine
Za proračun je glasovalo 14 svetovalcev KO, PSDI, LSS, PSI in PLI, proti pa 5 svetovalcev Liste občinske enotnosti
Sinoči je bila seja občinskega sveta v Nabrežini, ki je z večino 'glasov odobril letošnji proračun. Za predloženi proračun, ki predvideva 73.729.447 lir primanjkljaja, je glasovalo 14 svetovalcev (KD, PSDI, LSS, PSI in PLI), proti pa je glasovalo 5 svetovalcev Liste demokratične enotnosti (en svetovalec te liste je bil odsoten).
Gb začetjkiu seje je najprej odbornik Coirberi na splošno odgovoril na pripombe opozicije glede letošnjega proračuna in je poudaril, da so bile vse postavke dobro pretehtane in da občinski proračun upošteva potrebe Občine t«f sedanje razmere. Glede predloga svetovalca Škrka o prispevku za postavitev spomenika padlim v Nabrežini je poudaril, da je občinska uprava ugodno razpoložena, ampak da je potrebno da pride do konkretne pobude. Zagotovil je, da bosta občinski svet in odbor ugodno proučila zadevno prošnjo in našla potrebna sredstva. Nato so posamezni odborniki odgovarjali na razne pripombe. Tako je odbornik Colomban odgovoril, glede gradnje novih šol in otroških vrtcev, da so dali v proračunu prednost Sesljanu in šempolaju zaradi večjega števila učencev. Odbornik Bandini je povedal, da bodo novi javni telefon postavili v baru Šport pri kamnolomu. Odbornik Fabris je glede povečanja najemnine kamnolomov poudaril, da je treba počakati na obnovitev zapadlih pogodb. Glede vzdrževanja cest pa je dejal, da občinska uprava že proučuje predlog za sprejem v službo novih cestarjev.
Po pojasnilih odbornikov je spregovoril župan, ki je ponovno poudaril veljavnost upravno po-itičnega sporazuma in zagotovil, da se bo občinska uprava zavzemala, da bo komisija za Trst pravično upoštevala potrebe nabre-žinske občine pri razdelitvi prispevkov. Nato so sledile glasovalne izjave predstavnikov raznih skupin. Predstavnik KD je poudaril, da občinski proračun upošteva razmere in potrebe občine in da je rezultat politično-uprav-nega sporazuma. Predstavnik PSI je pripomnil, da so pri sestavi proračuna sodelovale vse skupine, ki sestavljajo in podpirajo sedanjo občinsko upravo. Res je, da
iiiiiimiiiiniiniiiiiMiiiiiiiiiiinit im iiiiitiiiiuitiiiimiiiii.MiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiin iiiiiii im it iiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE ZA APRIL
Manjša potrošnja mesa in večja potrošnja rib
Tudi tobaka so Tržačani pokadili nekoliko manj kot aprila lani - 235 oseb manj v delovnem razmerju kot v marcu
V preteklem aprilu so Tržačani kupili v trafikah 42.301 kg tobaka, kar predstavlja nazadovanje za 4,1 odst. v primerjavi s prejšnjim mesecem, ko je prodaja dosegla 44.108 kg. V prvih štirih mesecih je prodaja tobaka na Tržaškem dosogla vsega skupaj 161.557 kg, ter je bila praktično enaka prodaji v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je dosegla 160.780 kg.
Prodaja soli je v aprilu dosegla 1.574 stotov, kar predstavlja za 7,4 odst. manjšo količino kakor v aprilu 1964. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so tržaške gospodinje nakupile 6i492 stotov soli, ali 4,4 odst. manj kakor v istem radobju lanskega leta.
Potrošnja mesa je v samem Trstu dosegla 9.737 stotov, medtem ko je marca znašala 10.652, a v aprilu lanskega leta 9.667 stotov. Vsega skupaj so Tržačani kupili v mesnicah po mestu 39.656 stotov, v istem razdobju lani pa 40.376 »totov, kar predstavlja nazadovanje za 1,8 odst.
Potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev je v preteklem aprilu dosegla 2.852 stotov, medtem ko je znašala v marcu 2.687, a v lanskem aprilu 2.920. V primerjavi z lanskim letom se je potrošnja tega blaga v prvih štirih mesecih letošnjega leta napredovala za 21,6 odst., saj smo takrat Tržačani po-
trošili 7.971, letos pa 9.694 stotov rib, lupinarjev in mehkužcev.
Na zelenjavni trg na debelo so v aprilu pripeljali 20.445 stotov zelenjave in krompirja ter 22.768 stotov sadja. V lanskem aprilu je dovoz znašal 21.182 stotov zelenjave in krompirja ter 23.179 stotov sadja.
Ribiči na Tržaškem so v aprilu nalovili več rib kakor v aprilu lani, v primerjavi z letošnjim marcem pa je dala ta pridobitvena veja nekoliko slabše rezultate.
Konec aprila je bilo v delovnem razmerju na Tržaškem 94.346 delavcev in uslužbencev, to je 235 manj kakor konec prejšnjega meseca, ko so jih našteli 94.581. V primerjavi s stanjem konec lanskega aprila, ko je bilo v delovnem razmerju 97.364 ljudi, je bil letošnji položaj za 3,1 odst. Slabši. Na dan 30. aprila je bilo na Tržaškem 6.589 brezposelnih ljudi, to je 333 ljudi manj kakor konec marca. V primerjavi z lanskim aprilom se je število ljudi brez posla znižalo za 10,9 odst.
Raznih stavk se je v aprilu u-deležilo 16.573 delavcev, stavke pa so terjale zgubo 81.316 delovnih ur. V marcu se je stavkovnih gibanj udeležilo 3.349 delavcev za skupnih 70.722 delovnih ur, v lanskem aprilu pa 20,115 delavcev za 170.610 ur.	i
občinski proračun ne vsebuje vseh potreb občine, ker se pač ne more napraviti vsega, ampak je treba upoštevati najbolj nujne potrebe in postopoma uresničiti program. Omenil je zahteve in predloge socialistov, ki so bili upoštevani v proračunu in je poudaril, da je bila v okviru sodelovanja dosežena enotnost glede obsodbe prepovedi odkritja spomenika v Miljah. Spričo vsega tega, je dejal, da bo njegova skupina glasovala za proračun.
Predstavnik Liste demokratične enotnosti je predvsem pripomnil, da so se diskusije o občinskem 'pioračlHTiFVaftifežUi le predstavniki te liste, obžaloval je, da odbor ni upošteval nobene njihove pripombe in predloge in je ponovno poudt#rif*žšWttdrCi“ po zvišanju minimalne obdavčljive vsote. Zaradi vsega tega, je izjavil, ne bo njegova skupina glasovala za proračun.
Predstavnik LSS je pripomnil, da so o proračunu razpravljali že pri njegovi sestavi predstavniki raznih skiupin, ki zastopajo ali podpirajo občinsko upravo. Pripomnil je, da so bili predlogi o-pozicijc splošnega značaja in da proračun izraža potrebe in razmere občine. Zaradi tega je izjavil, bo glasoval za proračun. Prav tako je izjavil, da bo glasoval za proračun liberalski svetovalec, ki ni imel nobenih pripomb glede proračuna. Zupan se mu je zahvalil, pripomnil na je, da to ne more imeti političnega značaja, ker so pač odnosi med PLI in strankami občinske uprave zelo jasni
Sestavljen odbor za slovesno počastitev žrtev Rižarne
Na sedežu Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (Ul. Zonta 4) se je sestavil odbor, v katerem so široko zastopane odporniške organizacije, za slovesno počastitev žrtev Rižarne v okviru proslav 20-letnice osvoboditve in ob obletnici začetka delovanja krematorija (21,—22. junija 1944).
Dan in uro proslave bo odbor pravočasno sporočil.
Kakor smo že obširno poročali v naši jubilejni številki, je krematorij v Rižarni začel delovati v noči med 21. in 22. junijem leta 1944, ko so Nemci tam sežgali dvajset moških in dvajset žensk, aktivistov in .antifašistov, katerih imena smo objavili v omenjeni številki našega lista. V večjem ali manjšem obsegu so organizacije in tržaško prebivalstvo vsako leto ob tej obletnici počastile spomin žrtev Rižarne. Rižarna je sedaj narodni spomenik in letos praznujemo dvajsetletnico osvoboditve. Zaradi tega je zelo umestna pobuda Združenja bivših deportirancev, da bo letošnja proslava žrtev Rižarne še bolj svečana in množična.
prihodnji tedni odločilni glede rešitve tega vprašanja v parlamentu. Zato bo odbor seznanil delavce z vsebino vladnega zakonskega osnutka, ki zavrača uresničenje reforme ter ohranja poviške v naravnost smešno nizkem obsegu. Vodstvo namerava tudi proglasiti dan borbe sočasno z razpravo v parlamentu. Da se o stvari podrobneje pomenijo, so sklicali za 9. junij ob 18. uri skupščino vseh sindikalnih aktivistov, ki bo v Ul. Pondares 8.
Na ladji «Raffaello», ki je zasidrana ob tržaški pomorski postaji, je bila včeraj predpoldne posebna slovesnost, na kateri je predsednik tržaškega «Rotary cluba» prof. Lang izročil poveljniku nove turbinske ladje, kap. Ribariju, Rotarjr-jev zvon. Hkrati z zvonom je prof. Lang izročil poveljniku tudi zastavo tržaškega «Rotary cluba». Prof. Lang je izrazil svoje čestitke prisotnim predstavnikom združenih jadranskih ladjedelnic in še posebno obrata Sv. Marka, za odlične kakovosti nove ladje, ki bo skupaj z ((Michelangelom« vzdrževala redno zvezo med Italijo in Severno Ameriko. Slovesnosti, ki je bila v plesni dvorani, so se udeležili tudi podravnatelj pomorske družbe «lta-Ha», ki je hkrati načelnik družbi-ne filiale v Trstu kap. Plnotti, predsednik CRDA ing. Vignuzzl, pooblaščeni upravnik podjetja inženir Carnevale, ravnatelj ladjedelnice Sv. Marka ing. Verzegnassi ter trije predstavniki tržaškega «Rota-ry cluba«.
Kap. Ribari se je v svojem imenu in v imenu posadke ((Raffaella« zahvalil predstavnikom «Rota-ry cluba« ter je izrazil upanje, da bo zvon lahko velikokrat zazvonil k sestankom, ki jih bodo na ladji prirejali pripadniki «Rotary clu-
bov» iz raznih držav. Na koncu je kap. Ribari v imenu glavnega ravnatelja družbe «Italia» izročil prof. Langu zlato kolajno v spomin na slovesnost.
Danes sl bo tržaško občinstvo lahko ogledalo novo ladjo, za katero vlada veliko zanimanje med vsem tržaškim prebivalstvom, pa tudi v bližnjih in daljnih italijanskih mestih. Na nabrežju je bilo včeraj ves dan nenavadno živo, pred ladjo se je kar trlo avtomobilov in radovednežev, ki so si ogledovali nov izdelek naših ladjedelnic. S posebnim žerjavom so ves dan na ladjo nakladali razno blago, medtem ko so ob njenem boku hiteli z običajnimi operacijami, ki napovedujejo skorajšnji odhod ladje. Med publiko Je bilo zlasti mnogo turistov, ki so ladjo fotografirali z vseh zornih kotov. Zato je lahko predvidevati, da bo obisk na ladjo, kljub omejenosti določenega urnika, zelo številen. Vstop na ladjo bo možen od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure. Vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je določilo, da bodo obiskovalci ob vstopu na ladjo prispevali za Rdeči križ in za Italijansko združenje proti rakastim obolenjem. Kdor želi na ladjo, lahko kupi vstopnico na pomor-
DANES NA RADIU TRST «A» Manzoni: «Zaročenca» v izvedbi dijakov slov. srednjih sol
Slovenska radijska postaja v Trstu nudi letos dijakom slovenskih višjih srednjih šol edinstveno priložnost, da se izkažejo pred najširšim krogom poslušalcev: danes, v soboto, ob 21. uri je namreč na sporedu prva oddaja radijske priredbe znamenitega romana Alessan-dra Manzonija «ZAROCENCA», ki nam ga bodo podali prav naši študentje.
Gre za izvirno pobudo, na katero javnost posebej opozarjamo, že doslej smo namreč imeli ob zaključku šolskega leta nekajkrat priložnost prisostvovati odrskim nastopom naših tržaških študentov, ki so se pa letos, pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina, odločili za vse večji podvig. V 16 nadaljevanjih nam bodo namreč predstavili celoten Manzonijev roman, ki ga je po prevodu prof. Andreja Budala v ta namen dramatiziral prof. Martin Jevnikar.
Jasno je, da v tem primeru ne gre za nastop poklicnih igralcev, toda prepričani smo, da bodo tudi naši študentje poverjeno nalogo vestno izvršili. Posamezna nadaljevanja dramatiziranih «Zaročencev» bo Radio Trst A oddajal vsako soboto ob 21. uri v prvi izvedbi, ponovitve pa se bodo vrstile vsako sredo ob 12. uri.
Objavljen dekret o proglasitvi Rižarne za narodni spomenik
Kakor poročajo iz Rima, je bil v Uradnem listu od 3. junija objavljen dekret, ki ga je 20. aprila podpisal predsednik republike, o proglasitvi Rižarne v Trstu za narodni spomenik zaradi njenega velikega zgodovinsko-polltlčnega pomena.
Stališče Nove DZ-CGIL do zakona o pokojninah
Vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL je na svoji seji razpravljal o hudih omejitvah zakonskega osnutka, ki ga je ministrstvo za delo sestavilo v zvezi z izboljšanjem in reformo pokojnin. Pri tem je ministrstvo obšlo obveznosti, ki jih je vlada sprejela nasproti sindikatom.
Vodstveni odbor meni, da bodo 1 dajalce tudi danes, pa so jo
skl postaji.
III lili M MU MIHI H HH1 Ml  Illllllllllllllllll IIIIHII     
- OSEBKI*VROmPF % JUGOSLAVIJO V STALNEM PORASTU '
Nad milijon 100.000 prehodov preko tržaških obmejnih blokov
S polnimi listi je potovalo v obeh smereh 412.000 oseb, z obmejnimi propuslnicami pa 690.000 - Gibanje zahodnih turistov v porastu
Na italijansko jugoslovanskih klicali, ker je vodstvo pristalo na
pinih nrphnH in no	nnnninnl..	__ ___: r_:
mejnih prehodih na Tržaškem so v preteklem maju zabeležili skupno 1,101.754 prehodov, to je znatno večji promet v aprilu, ko so jih našteli 963.991, in v maju lanskega leta, ko je število prehodov doseglo 992.169.
S potnim listom je v letošnjem maju prekoračilo mejo 412.349 ljudi, in sicer 217.570 italijanskih državljanov ter 194.779 tujcev. Promet je bil skoraj enak v smeri proti Trstu kakor v nasprotno smer, saj je v omenjenem času stopilo na italijanska tla 108.393 italijanskih državljanov ter 94.368 tujcev, v nasprotno smeč pa 109 tisoč 177 Italijanov ter 100.411 tujcev. Med tujimi državljani so tudi v preteklem mesecu prevladovali Jugoslovani, in sicer z 92.800 prehodi v obe smeri, sledili pa so po vrsti državljani Zah. Nemčije z 19.400, Avstrije s 16.200, Francije z 8.500, Vel. Britanije z 8.100, Švice z 8.000, Švedske s 6.900, ZDA s 6.100, Grčije s 5.200, Turčije s
3.400	prehodi, itd.
Obmejni promet s prepustnicami je dal naslednje rezultate; v obe smeri je prekoračilo mejo 689 tisoč 405 ljudi, in sicer 441.685 italijanskih in 247.720 jugoslovanskih državljanov. V smeri preti Trstu so našteli 224.005 prvih in 124.416 drugih, v nasprotno smer pa 217 tisoč 679 Italijanov ter 123,304 jugoslovanskih državljanov. Po obsegu majskega prometa so si mejni prehodi sledili v naslednjem vrstnem redu: Škofije 315.600 prehodov, Fernetiči 157.500, Pesek 57.800, Lipica 54.700, Sv. Bartolo-mej 28.300, Repentabor 19.100, Prečnik 13.500, Campore 10.900, Cereji
7.400	ter Sv. Barbara 6.800 prehodov.
pogajanja, ki se pričnejo danes.
*
v	*	#
Včeraj so tudi zopet stavkali delavci varilnega oddelka v Tovarni strojev. Stavka se je pričela ob 13.15 uri.
Sindikalna kronika
Včeraj pe bila po vsej državi in tudi v Trstu stavka delavcev in uradnikov rafinerij. Uradniki so stavkali le v manjšem številu, medtem ko je bila udeležba delavcev v stavki v Aquili in podjetju Esso Standard 100-odstotna. Delavci so stavkali, ker nočejo delodajalci izpolniti obveznosti, ki so jo sprejeli lani z delovno pogodbo, da se bodo začeli čez leto dnj pogajati o zvišanju osnovnih mezd. Decembra meseca poteče tudi sporazum, ki predvideva izboljšanje proizvodnih nagrad. Sindikati so izjavili, da pristanejo na to, da se odloži vprašanje nagrad na prihodnje' leto s pogojem, da se sklene sporazum o zvišanju mezd. Toda delodajalci niso hoteli pristati niti na ta predlog, češ da sploh ne zmorejo novih bremen, ko pa je znano, da so lani imeli zelo velike dobičke.
Razprava o cestni zdravstveni pomoči
Včeraj so se predstavniki avtomobilskih klubov iz vseh treh pokrajin v Gorici sestali z deželnim odbornikom za zdravstvo dr. Nar-clmijem ter razpravljali o možnosti ustanovitve službe nujne zdravstvene cestne pomoči v deželnem obsegu. Razpravljali so tudi o poou-dah posameznih klubov na njihovih območjih. Odbornik je dejal, da namerava uskladiti te pokrajinske pobude v deželnem merilu.
NA SEDEŽU POKRAJINE
Danes podelitev štipendij študentom
Pokrajinska uprava je tudi letos podelila 30 štipendij zaslužnim in potrebnim študentom, ki imajo stalno bivališče v tržaški pokrajini. Štipendije so razdeljene takole:
1 štipendija a 200.000 lir za u-niverzitetnega študenta;
14	štipendij p0 40.000 lir za študente šol II. stopnje;
15	štipendij po 30.000 lir za študente srednjih šol I. stopnje in strokovnih šol.
Slovesnosti, ki bo v dvorani pokrajinskega odbora v pokrajinski palači na Trgu Vittorio Veneto 4, danes ob 17,30, bodo prisostvovali najvišji predstavniki oblasti.
S to slovesnostjo je hotela pokrajinska uprava družiti podelitev štipendij zmagovalcem razpisanih natečajev za proslavo «XII. evropskega dneva šole», katerega
udarjajo, da so Madžari letos pristali na razširitev deleža, kj ga bo pri tem prometu v prihodnjih mesecih imelo razno kosovno blago. S tem sporazumom so se srečno zaključila dolgotrajna pogajanja, ki jih je pred mesecem cini začel v Budimpešti ravnatelj Javnih skladišč dr. Clai, kj se je bil podal v madžarsko prestolnico v spremstvu posebnega podkomisar-ja prt Javnih skladiščih dr. Ad-dobbatija.
Koncert orkestra Verdi v Miramaru
Na «ploščadi platan» v Miramar-skem parku je bil včeraj popoldne, kljub grozečemu vremenu, najavljeni simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Artura Basileja.
Orkester je z njemu lastno popolnostjo izvajal najprej Mendels-sohnovo simfonijo «Italijansko*, nato Webrovo c Povabilo na ples* in Sibeliusovo melanholično «Val-zer triste*, lahkotni «Cvetlični valček* iz Catalanijeve opere «Lore-ley* in končno graciozne dunajske Straussove valčke v venčku "Rože z juga* tn uverturo iz opere «Netopir».
Nekaj sto poslušalcev je muzikante in dirigenta obilno poplačalo s ploskanjem.
Ni izključeno, da bo ta prostor lahko tudi v bodoče služil za podobne prireditve.
OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE
Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2: 'Poročilo	upravnega in
nadzornega odbora 3. Volitve . 4. Razno
ODBOR
SLOVENSKI KLUB
priredi v nedeljo 6. junija
izlet v Tupelče
pri Štanjelu na Krasu
združen s kulturno-družabno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali naši tržaški slikarji In pesniki. Predmet nagradnega natečaja ex-temporq slikarskih in pesniških stvaritev je Kras.
Ocenitev in razdelitev nagrad nagrajenih del bo po kosilu na sedežu žirije v gostilni Jazbec v Tupelčah.
PRIDITE!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST
V soboto, 5. junija bo ob 20.30 v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Glnnastica št. 72 gostovala dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar«, ki bo uprizorila veseloigro v dveh dejanjih Josipa Fišerja STRIČEK PRIHAJA
Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
Dne 6. junija 1965 ob 16. uri
bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago samo na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike v Prago prosimo, da poravna jo zadnji obrok vpisnine	v	._	.	.-
za mesec junij, in sicer najkasneje V r 0 Vene,° 1615 <<La v*ta do 10. t.m.
Navodila o odhodu, menjavi denarja itd. bodo objavljena v našem listu v nedeljo, 20. junija. Poleg tega bodo vsi izletniki dobili Astoria min poseben prospekt, ki ho vseboval	° ,<L°"dra a mezzanotte«.
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. junija
Osnovna šola in otroški vrtec v Gropadi prirejata ob zaključku šolskega leta razstavo ročnih del. Razstava je odprta v šolskih prostorih.
Nazionale 16.00 «Toto d'Arabla». Technicolor Toto
Arcobaleno 16.00 «Uccidete agente segreto 777—Stop«.
Excelsior 16.00 «La doppia vita di Sylvia West» Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Una pištola per Ringo« Technicolor Montgomerv Wood.
Grattacielo 15.30 «Duello al sole« — Technicolor. Gregory Pečk, Joseph, Cotten, J en n Mer Jones. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabafda 16.30 «Amore factle«. Barbara Steele, Franchl-Ingrassia. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 uVoglio essere amata in un letto di ottone«. Color-scope. Debbie Reynolds.
Aurora 16.00 ((Agente 007 llcenza per uccidere«.
Crlstallo 16,30 «Vorrei non essere ric-ca». Technicolor. Sandra Dee.
Garibaldi 16.00 «Pal Joe«. Technicolor. Frank Sinatra, Kirn Novak,
Capitol 16.00 «Le ultime 36 ore» James Garner, Rod Taylor.
Impero 16.30 ((Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14 letom
priva-
ta di Henry Orient« Technicolor Peter Sellers.
Moderno 16 00 «Gli ostaggi« Ray MM land. Technicolor
Astra 16.30 «Jerry 8 in j/4».
najvažnejše podatke o potovanju, odhodih .prenočiščih itd. Ta prospekt bo na razpolago prav tako od 20 t.m. dalje v Ul. Montecchi št. 6 in v potovalnem uradu ((Aurora* v Ui. Cicerone 4.
UREDNIŠTVO
Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Squ?.driglia 633» Technicolor. George Chakiris, CIM Robertson.
Ideale 16.00 «11 Gran lupo chiama« Technicolor. Gary Grant, Leslie Ca-ron.
Sestanek upravnega sveta tovarne «Vctrobcl»
Včeraj zjutraj se je v Trstu sestal upravni svet nove tovarne za proizvodnjo ravnega stekla v žaveljskem industrijskem pristanišču Vetrobel. Prisotni so bili tudi številni delničarji belgijske družbe Glaverbel, ki je skupaj z italijanskim koncernom Monteca-tinijem zgradila steklarno v 2av-ljah. Belgijski in italijanski predstavniki obeh družb so si pod vodstvom inž. S. Lamberta ter članov upravnega sveta Vetrobel ogledali obrate ter na posebnem sestanku vzeli v pretres vprašanja. ki zadevajo proizvodnjo in prodajo ravnega stekla na italijanskem tržišču in v tujini. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Mont.ecatinija dr. C. Fai-na, ki si je v popoldanskih urah ogledal obširno zemljišče pri Orehu. na katerem bo tovarna Vetrobel kmalu razširila svoje obrate.
Gasilci rešili hudo bolno žensko
Priletno Olgo Stocchi, ki živi sama v prvem nadstropju stavbe v Ul. del Ronco 8, je predvčerajšnjim popoldne napadla nenadna slabost, ker že dolgo boleha za srčno napako. Stanovalci so slišali stokanje v Stocchijinem sta-= novanju in zaskrbljeni, ker niso se ie udeležilo 4885 študentov šol mogli odpreti vrat, poklicali agen-vseh vrst in stopenj.	...	....	.......
Včeraj so stavkali uslužbenci vseh prodajaln Delavskih zadrug in uradniki ravnateljstva. Stavka bi se morala nadaljevati za pro-
pr«-
tSporazum o tranzitu madžarskega blaga
Na sedežu Javnih skladišč so včeraj predstavniki, madžarskega uvozno-izvoznega podjetja Masped iz Budimpešte, ki jih vodi dr. An-tal, ter predstavniki tržaških poslovnih krogov, podpisali sporazum o tranzitu madžarskega blaga skoz; tržaško pristanišče v tekočem letu. Na sestanku so strokovnjaki razpravljali tudi o možnostih, da bi se v bodoče med Trstom in madžarsko republiko vzpostavili tesnejši trgovinski stiki, ki naj bi sloneli zlasti na kompenzacijskih poslih, pri katerih naj bi bili soudeleženi tržaški trgovci. Kar zadeva nov sporazum u tranzitu madžarskega blaga pa po-
te letečega oddelka policije. Agenti so prihiteli v Ul. del Ronco in sami poklicali še gasilce in bolničarje RK. Gasilci so se povzpeli na balkon drugega nadstropja in se od tam spustili na spodnji balkon ter vdrli v stanovanje. Stoc-chijeva je stokajoč ležala na postelji, malo potem pa so jo gasilci izročili bolničarjem, ki so bolnico odpeljali v bolnišnico.
Z Notranje ministrstvo je objavilo norme za vlaganje prošenj tunizijskim oblastem za odškodnino italijanskim najemnikom in spolovinarjem, ki so bili oškodovani zaradi podržavljenja kmetijske zemlje v Tuniziji. V pričakovanju odločitev, ki jih bodo v tej zvezi sprejele tunizijske oblasti, je koristno, da prizadeti najemniki in spolovinarji nemudoma predložijo, če tega že niso storili, prošnje za odškodnino. Vsa potrebna pojasnila dal** prefektura.
Mladinski delavski krožek - Trst


obvešča ^ vse udeležence izleta, ki bo v nedeljo 6. t.m. v CELJE in VELENJE, da bodo odhodi avtobusov kakor sledi:
Nabrežina	(na obali)	ob 5.00 h
Trst, Foro	Ulpiano	ob 5.20 n
Ključ		ob 5.50 h
Bazovica		ob 6.00 h
Padriče		ob 6.10 h
Bani		ob 6.15 h
Opčine		ob 6.20 h
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 4. julija enodnevni. izlet v Ljubljano, Kamnik In v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
* * •
PD Marij Matjasič-Milan v Bar-kovljah. Strada del Friuli' 295. prir redi v nedeljo 18. julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst, Nova Go. rica, Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec k Izviru Soče, nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Je senlce in Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne in Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18, do 20 ure do 20. junija do 12. ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom Za morebitna pojasnila tel. 30597,
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 4 junija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 58-1 et n i Paolo Bene-dettl, 64-Ietna Maria Hervatlc vd. St-derini, 9 mesecev stari Alberto Artl-co. 69-letnt Mario Svagelj, 81-letnt
Mandint, 52-letni Dominik Slabe, 5 letna Maria Debegliach por. Margoi 70-letna Adi-ba Fik, 85-letni Giusei pe Morin, 77-letna Giovanna Skoči vd. Rose, 64-letna Maria Fonda, 81 letna Antonia Cunja vd. Bevilacqut 1 76-letna Olga Podersai por. Stocrh 48-letni Vittorio Viel, 63-letni Pietr Querel.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (31	5.-6 6 )
AUAngelo doro Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul Belpoggio 4; Marrhlo Ul. Ginnastica 44; Nicoli. Ul. dt Ser vola 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul S. Giusto 1; Busolini, Ul, Hevoltel la 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Manzoni Ul, Rettefontane 2.
Urnik od 13 do 16 ure Alla Basilica, Ul. S Giusto i; Bn-solini, Ul. Revoltella 41; INAM A' Cedto. Trg Oberdan 2. Manzoni. Ul Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AUAngelo d'oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul Belpoggio 4; Manhlo Ul. Ginnastica 44: Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
Darovi in prispevki
-»oliv -jvdsirij, oi-icun i vu drugi obletnici smrti Ivane Vittorio Bergagna, 70-letni Enrico Kocjančič darujeta v počastitev nie-Gabrielll, 78-let,nl Giovanni Battista nega spomina hči Mariia in sin jo Q.uintarri<e TS-le-tna Maria Boru vd. | že 2000 lir za Dijaško Matico
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Za 6 let znižana kazen moriltu lastne sestre na kmetiji v Ronkah
Sodišče je le delno upoštevalo tezo zagovornika o samoobrambi in starček bo moral, če jih bo dočakal, sedeti dobrih 10 let
Na zatožni klopi porotnega prizivnega sodišča je včeraj sedel od življenja izčrpan ter od dela izpit 78-letni starček Giuseppe Carli iz Ronk, obtožen, da je v novembru 1963 ubil 71-letno sestro Matildo Carli vd. Croci. Zdi se skoraj nemogoče, da si je tih in sključen starček, ki je vse svoje življenje posvetil trdemu delu na polju in živel v miru sam s seboj in z bližnjimi, umazal roke s krvavim zločnom bratomora. Toda pred n*m> je treba imeti ozadje tega strašnega zločina, da človek razume pravi vzrok prelitja krvi.
Carlijeva je od moža podedovala kmetijo z 11 parcelami ter jih
in smrtnih zamahov. V tem je Devetag uvidel samoobrambo Car-lija in nenamernost umora, zato je zahteval, naj sodišče upošteva te okolnosti in zaprosil popolno o-prostitev obtoženca, ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je le delno ustreglo o-brambi, ker je Carli,ja spoznalo za krivega, kazen pa je znižalo od 16 na 10 let in 8 mesecev zapora.
Pol ure po prijavi našel ukradeni avto
V noči med sredo in četrtkom uživala. Ko je Čarliju umrla že- I so neznani tatovi odpeljali fiat na, se je s sinom, 35-letnim Giu- 600 TS 44642, ki ga je 36-letni u-seppom, preselil k sestri, pri ka- radnik Adriano Micoli iz Ul. dei t.eri je že prej obdeloval kmetijo. Giardini 26 pustil v bližini doma.
Trdo vsakdanje delo na polju v~	'lr:—-------
starčku ni dopuščalo, da bi se u-
kvarjal s kakimi drugimi stvarmi razen s kmetovanjem. Toda v zadnjih časih pred zločinom, se je sestra Matilda močno spremenila. Najprej je začela siliti brata in nečaka, naj si poiščeta drugo bivališče, potem je celo poskrbela za to, da je neki odvetnik poslal Carliju nalog o izgonu iz hiše Prej mirno in skladno življenje, se je postopoma spreminjalo v pravi pekel in med sestro in bratom so bili vedno bolj pogosti prepiri. Na kmetiji ni bilo več miru, sestra ni več stregla bratu, celo postiljala ni več in mu metala obleko iz hiše.
Pri poznejšem zasliševanju je Carli celo trdil, da je sestra ponorela, da je nekoč zaplesala mrtvaški ples na pokopališču, spet drugič je trdila, da je hči neke sosede njena hči. Na dnu Matildi-nega čudnega vedenja pa je bil interes, morda se je celo bala, da ji bo brat prevzel kmetijo.
Ta nevzdržni položaj je šel tako daleč, da sta se brat in sestra vsak dan bolj prepirala. In tako je prišlo do tistega usodnega dne 15. novembra 1963.
Tistega večera sta bila brat in sestra pri večerji. Carlijev sin je po večerji odšel z doma in pustil očeta in teto sama. Komaj se je Giuseppe oddaljil, je Matilda začela zbadati Ca.rlija. Prenir se je izrodil v napad in Matilda je z vilicami v rokah napadla Car-lija. Ta se je ubranil in sestro pahnil od sebe, vendar ji je uspelo, da je priletnega brata prijela za moda in jih stisnila. Moža je ostro zabolelo in da bi se ubranil, je v žepu hitro poiskal krivec na zaklopko, ki ga je za svoje kmetijske potrebe imel vedno pri sebi ter z njim mahnil sestro po grlu, da ji ie prerezal goltanec. Matilda je tedaj padla in izdihnila zaradi hude krvavitve. Carli pa je po strahotnem zločinu odšel k sosedom in jim povedal, kaj je storil. Nekaj časa potem so ga karabinjerji prijeli in ga odpeljali na postajo, jim je mimo sledil.
Na zaslišanju je Carli podal o-pisano verzijo zločina, zdi pa še. da je bil on prvi, ki je v napadu jeze sestro porinil od sebe, ko je silila vanj, šele potem je Matilda pograbila vilice in ga naskočila. Carli ni zatajil ničesar, z umirjenimi besedami se je pred zasliše-valci izražal v narečju in obrazložil svoje grozotno dejanje.
Giuseppe Carli se je tako znašel pired tržaškim porotnim sodiščem, ki je zasedalo v Gorici. Sodišče je Carlija spoznalo za krivega in ga 18. decembra 1964 obsodilo na 16 let zapora. Sodniki tedaj niso upoštevali zahteve Car-lijevega zagovornika, ki je trdil, da je starček storil dejanje v samoobrambi.
Proti obtožbi, izrečeni v Gorici, je obramba vložila priziv na porotno prizivno sodišče, ki je včeraj ponovno razpravljalo o zadevi. Sodnik Franz je najprej zaslišal obtoženca, ki je dobesedno ponovil prejšnjo verzijo, ki jo je že podal pred karabinjerji. Dodal je še, da je že prej spoznal, da je sestra ponorela, ker ga je hotela spoditi z doma ter da ni mogel več strpeti njenih stalnih žuganj in prepirov. Carli je z značilno starčevskim vedenjem počasi in skoraj tiho odgovarjal sodniku, ki je moral vprašanja večkrat ponoviti, potem pa je počasi, oprijemajoč se za naslonjalo, sedel in apatično gledal okrog sebe.
Spregovoril je nato javni tožilec Mayer in ovrgel vse zahteve obrambe o samoobrambi in o tem. da je bil obtoženec izzvan. Po njegovem mnenju pri grozljivem dejanju bratomora ni nobene o-lajševalne okoliščine, zato je zahteval, da sodišče potrdi prejšnjo obsodbo. Potem je v Carlijevo o-brambo nastopil odv. Devetag iz Gorice in do potankosti orisal o-zadje z.ločina, do najbolj kočlii-vih trenutkov takoj pred tem. ko je Carli vzel iz žepa krivec. Večkrat je poudaril okolnost. da je Matilda brata prijela za moda in opisal kočljive trenutke bolečine
Ko se je Micoli naslednje jutro hotel odpeljati, ni več našel svojega avtomobila. Razdražen in nejevoljen se je podal na komisariat pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil. Ko je izpolnil formalnosti prijave, se je vrnil proti domu in na svoje veliko presenečenje, je približno 600 metrov od stanovanja zagledal svoj avtomobil. Veselje, da je spet našel avto pa je Skalila ugotovitev, da so mu tatovi ponoči s silo odprli vrata in
potrgali električne žice, da so lahko avto spravili v pogon. Micoli je utrpel 3.000 lir škode.
Ne komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zglasil 23-letni pomorski častnik Fabio Rumer iz Ul. Sv. Frančiška 70 in agentom povedal, da so ponoči neznani tatovi prerezali platneno streho njegovega fiata 500 TS 62584 in iz notranjosti pobrali orodje ter tran-sistor znamke »Silver*. Rumer je utrpel 30.000 lir škode.
Z vespo trčil v avto
Včeraj okrog poldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 65-letnega kamnoseka Fran-cesca Cressevicha i Ul. Ženo 1, ki se. bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarcev po zatilju in glavobola Cressevich je malo prej na vogalu Ul. Paisiello in Puccini postal žrtev prometne nesreče. Ko sp je po Ul. Zandonai vozil na vespi TS 30938 proti Stari istrski cesti, je na omenjenem križišču trčil v fiat 1100 TS 69153, ki ga je nasproti privozil 39-letni Ugo Hau-ser iz Ul. Hermet 2. Zaradi trčenja se je Cressevich prevrnil z vespe in se poškodoval. V bolnišnico so ga odpeljali z zasebnim avtomobilom.
IIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||l|||||||||||||||||||t||||M,|||,||||||||,||||||||||||||||||||)||
NA POBUDO FILOZOFSKE FAKULTETE TRŽAŠKE UNIVERZE
Danes na univerzi začetek zasedanja o evropskem odporniškem gibanju
O ideji mednarodnega sodelovanja v jugoslovanskem odporniškem gibanju bo govoril dr. Metod Mikuž
Dober teden pred volitvami se ozračje še ni razgrelo
Na pobudo filozofske fakultete univerze in deželnega odposlanstva za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja bo v soboto 5. in v nedeljo 6. junija v dvorani filozofske fakultete v Ul. del-TUniversitš 7 študijsko zasedanje o ideji mednarodnega sodelovanja v evropskem odporniškem gibanju.	,
Pomembnost tega zasedanja je v tem, da bodo na njem podali svoja poročila izvedenci za odporniška gibanja iz šestih evropskih držav, ki so obenem tudi profesorji na univerzah v Italiji, Avstriji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Franciji in Poljski. Vodilna misel vseh podanih študij pa bo, kot je označeno v naslovu zasedanja, mednarodno Sodelovanje v odporniških gibanjih.
Po otvoritvenem pozdravnem nagovoru rektorja prof. Agostina Origoneja, bo prvo poročilo« podal prof. Vineenzo Collotti, ki bo govoril o »Evropski solidarnosti in o perspektivah nove mednarodne ureditve v zamisli "Italijanskega odporništva*. V dopoldanskih urah v soboto bosta na programu še poročili prof. Herberta Steinerja o »Mednarodnem sodelovanju v avstrijskem odporniškem gibanju* ter poročilo prof. Anto-nina Snejdareka o »Ideji mednarodnega sodelovanja v češkoslovaškem odporniškem gibanju*.
Popoldanski del sobotnega zasedanja bo obsegal predavanja prof. Metoda Mikuža z ljubljanske univerze o »Ideji mednarodnega sodelovanja v jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi*, predavanje prof. Carla Schiffrerja, zgodovinarja in profesorja na tržaški univerzi o »Nacionalnih in mednarodnih značilnostih tržaškega gibanja*, predavanje prof. Henrika Michela o »Mednarodnem sodelovanju v francoskem odporniškem gibanju* ter predavanje prof. Stanislava Okeckega o »Ideji mednarodnega sodelovanja v poljskem odporniškem gibanju*.
Zasedanje se bo zaključilo v nedeljo dopoldne z diskusijo o podanih poročilih.
Zadnji apel «Realčanom»
Lahko bi rekli, da je to zadnje obvestilo vsem bivšim dijakom »-drijske realke, da najavijo svojo udeležbo, da opravijo vse svoje formalnosti doma za svojo •raj-žo* in snidenje, ki se začne ie v soboto navsezgodaj in bo trajalo do nedeljskega sončnega zahoda. Kakor lani, tako tudi letos nas Idrija čaka, da obudimo spomine na mladostna leta. Lani nas je bito čez sto, a letos kaže, da nns bo čez dvesto.
Nikakor ne pozabite, da je sobotni večer najlepši in to zato. ker je program najbolj pester, ko se posamezni razredi razdelijo ” grupe, in obujajo spomine na • pro-fokse* in ezjale*. V «Nanosu* (Di-
diču) vas bodo sprejele kelnarce z •gerušom*. Pri mizah pa vam bodo servirale • smukavc*, nato Sebreljski želodec in ko se oddahnete • žlikrofe z bak'lco*. Pazite, da boste žlikrofe požirali s počasnim tempom, ker je možno, da se spozabite pred kakšno • rih-to» sedite. Po žlikrofih pride na vrsto • želševka* na katero ste mnogi pozabili in nato tocvirkov-ka*, katero smo bolj redko jedli v «tistih časih*. Vse to boste s čimerkoli po svojem okusu in navadi zalivali in •presneto malo vas bo koštalo*.
Cisto zastonj boste gledali film lanskega snidenja in idrijske okolice. Za ostalo zabavo na boste poskrbeli sami, kakor bolje veste m znate. V nedeljo bomo delali • dren* na realki in •pošpegali* v kataloge, pa čeprav bo zraven kakšen •profoks*. Štiridesetletni-ki bodo imeli svojo ceremonijo v posebnem razredu, kamor bo dostop prost tudi ostalim, če bo le še kaj •plača*, ker je teh že lepo število. Ostali del nedelje bo-i*e ,iZT.abili kakor vam bo prijalo, kajti vse vam je na razpolago: Rake, Brušovše, Prenuta Vojsko in Gore, Spodnja Idrija in Črni vrh. Pri Didiču pa še ne-kaj žlikrofov, če boste pohiteli, dokler jih ne bo ukane*.
Na svidenje torej 5. in S. t.m. v Idriji.
y Občinski plavalni bazen bo od danes, 4. junija, dalje odprt za javnost od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Nespremenjen bo ostai urnik ob sobotah (od 12 do 18 ure) tn od nedeljah (od 10. do 18' ure).
Od upravnih volitev na Goriškem za izvolitev občinskih in pokrajinskega sveta nas loči še dober teden, kar je razmeroma kratka doba, pa se volilno ozračje še vedno ni razgrelo. Stranke so imele nekaj volilnih zborovanj, na katerih so nastopili najvišji predstavniki (Rumor in Malago-di), pričakujejo pa Se še druga zveneča imena, vendar je kljub temu sedanja volilna propaganda ena izmed najbolj umirjenih, da ne rečemo zaspanih, kar jih je bilo po vojni na Goriškem. Razlogov za takšno obnašanje volivcev je več. Slabo vreme z neprestanim deževjem je prav gotovo e-den izmed važnih razlogov. Stranke ne prirejajo zborovanj, ker se zavedajo, da bi v primeru slabega vremena ne imele poslušalcev. V dvoranah pa tudi ni za vse prostora, zlasti ne za delavske stranke, ki ne morejo potrošiti sredstev za plačevanje visokih najemnin. V razmeroma kratkem razdobju enega leta imamo na Goriškem kar tri volitve: najprej smo volili poslance za Rim, potem deželne svetovalce, sedaj pa še upravitelje krajevnih samoupravnih organov oblasti. Popolnoma naravno je, dš pri tolikšnem številu volitev volivci aktivno ne sodelujejo, da polagoma in previdno sprejemajo agitacijska gesla in izjave strank, s katerimi so vrhu vsega tudi dobro seznanjeni ter ne potrebujejo kdo ve kakšnega prepričevanja, kako naj volijo, ker so se že opredelili.
Kakor bi mogel marsikdo sklepati, da je obnašanje volivca v sedanji volilni fazi dokaz njegove zrelosti, tako je tudi res, da je premajhna razgibanost škodljiva za sam demokratični razvoj in zrelost ljudi. Posebno velja to omeniti za občino Gorica, kjer se je v zadnjih dveh letih enobarvne demokristjanske občinske uprave nabrala cela vrsta važnih vprašanj (zakon 167, zavlačevanje mu-nicipalizacije mestnega avtobusnega prometa, popačenje odporniškega gibanja itd.), ki dajejo slabo karakteristiko demokristjanski stranki.
V občinskem merilu so ta vprašanja med najvažnejšimi temami, okoli katerih bi se mogla razviti živahna diskusija s pojasnjevanjem stališč, da bi se volivci mogli orientirati ter se opredeliti.
Dulcija, odv. Cesara Devetaga in prof. Renata Bertolija, da bi vo dili konferenco in debato o naslednji temi: »Goriška pokrajina v deželni programaciji. Izgledi za razvoj kulturnih in gospodarskih odnosov z republiko Slovenijo. Protosinhrotron. Finančne družbe. Sola in šport*.
Sindikalna kronika
Fidel-CISL sporoča, da so se v Rimu sestali mestni stražniki, ki pripadajo Demokratični organizaciji. Izglasovali so resolucijo, v kateri se poudarja pravica mestnih stražnikov, ki so civilnega ne pa vojaškega značaja, do strokovnega združenja in stavke, ki jo priznava ustava. Med drugim bodo zahtevali priznanje poklicnih bolezni, ki so posledica dela v slabih vremenskih razmerah, ter upokojitev s 55 leti starosti, odnosno po 30 službenih letih. Obenem se bodo trudili, da se jim prizna uradniški položaj.
Vsedržavno vodstvo strokovne organizacije slaščičarskih delavcev CISL je odpovedalo delovno pogodbo, ki zapade 31. avgusta.
Na obisku v Šempetru je padla s češnje
Včeraj je bila na obisku pri znancih v Šempetru pri Gorici 34-letna Irma Bressan iz Gorice, Ul. Bellini 16. Ker smo sedaj v času, ko so zrele češnje in je znano, da so te najboljše, kadar se jih trga in je naravnost z drevesa, je tudi Irma splezala na neko češnjevo drevo ter se lotila sladkega sadeža. 2al pa je idila trajala )e malo časa, ker se je veja pod njo zlomila in Irma je treščila z
Občni zbor konzorcija za zaščito izvoza briških vin
Upravni svet konzorcija za zaščito originalnega izvora briških vin je na svoji zadnji seji, ki je bila 1. junija v Gorici, sklenil, da bo navadna skupščina članov 4. julija. Sprva so jo nameravali sklicati v drugi polovici junija, vendar so se odločili za kasnejši datum, da bi mogli kmetje opraviti vsa dela, ki jih v tem času zelo zaposlijo.
Zadružnike bo upravni svet pravočasno obvestil o dnevu, uri in kraju, kjer se bo vršil občni zbor.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
2
obmejno srečanje Sovodnje, 6. junija J965
Ob 17. uri pozdravni nagovori, sledi KONCERT pevskih zborov «Briški grič« Iz Steverjana, «Kras» iz Dola Poljan, »Srečko Kosoveb iz Ronk, «Bojan» iz Dornberka, «Svoboda» tz Mirna, «Goriški oktet« Iz Šempetra ter godbi na pihala tz Doberdoba (n Anhovega. Zbori pojejo samostojno in združeni ob spremljavi godbe na pihala. nVesell rudarji« lz Idrije bodo igrali na večer nlh plesih danes 5., v nedeljo 6. In v ponedeljek 7. Junija, v ponedeljek bo tudi tekmovanje v valčku.
Prireditev bo na nogometnem igrišču.
Za to priliko bo vozil redni avtobus iz Gorice v Sovodnje po naslednjem voznem redu:
Iz Gorice (odhod s pevmskega mostu) ob 13.10, 14 40, 16 in 21.
Iz Sovodenj odhod ob 17.30, 19.10 ter zadnji ob 21.30.
Vozil je motocikel brez šoferske knjižice
Karabinjerji iz Ločnika so zalotili 27-letnega Roberta Belana s Travnika št. 38 v Gorici pri vožnji motocikla BMW 500 brez šoferske knjižice. Odvzeli so mu tudi lastninski list, ki je bil po treh mesecih, odkar je vozilo kupil, še vedno naslovljen na prejšnjega lastnika. Prijavili so ga sodišču, ker je prekršil člen 80 prometnega zakona ter mu prisodili tudi globo v višini 3000 lir.
STARI IN NOVI PROBLEMI BRD
Premajhna sedanja posestva za preživljanje kmečke družine
Potrebne so dobre ceste, preskrba z vodo in arondacija ter združitev razdrobljene kmečke posesti
Kot je našim bralcem že znano se razteza področje goriških Brd ob meji od Mirnika preko Dolenj
vso težo na zemljo, kjer je takoj ;n gteverjena do Sabotina ter
občutila hude bolečine in se ni mogla dvigniti.
Dčmači so poklicali rešilni voz jugoslovanskega Rdečega križa, ki je ponesrečenim takoj odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ji zdravniki ugotovili verjeten ziom hrbtenice ter so jo pridržali na opazovanju.
iHiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ STEVERJANA
vzema okrog 6.700 ha površine. Vanje je vključeno tudi 1200 ha izboljševalnega področja na Prevalu. V tej površini je vključenih 515 ha nerodovitne zemlje, 6.185 pa je kmetijsko gozdne površine, ki je tako porazdeljena: orna zemlje 965 ha, stalni travniki 2.245 ha, posebni nasadi 940 ha, gozdo-
PSDI o gospodarstvu in o odnosih- s Slovenijo
Na sedežu PSD1 v Gorici je bil sestanek pokrajinskega vodstva te stranke, na katerem so proučili gospodarski položaj na Goriškem, s posebnim ozirom na probleme industrije, trgovine, na odnose s sosednjo Slovenijo, na šolske in športne probleme.
Ob zaključku debate so soglasno sprejeli sklep, da bodo za jutri, v nedeljo 6. tm. ob 10,45 povabili na pokrajinski sedež PSDI v Gorici, na Korzu It-alia 54, deželne svetovalce PSDI prof. Giuseppa
Tune na
mmnm-i
predvaja, danes 5. t.m. ob 18. uri komični film:
«IL BOOM»
Pod vodstvom Vittoria de Slca
Igrajo: Alberto Sordi, Glanna Maria Canale, Marlolina Bovo, Maria Grazia Buccella in mnogi drugi.
lil MO .IKIS* 1» KOS E14
predvaja danes, 5. t.m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor ■ dramatični avanturistični film:
Roma contro Roma
(RIM PROTI RIMU)
Igrajo: Sust Anderson in John D. Barrymore.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Program kulturnih in zubuvnih prireditev ob koprski obuli
Višek prireditev bo nastop folklornih ansamblov Lado, Kolo in Tanee . Nova restavracija v Luciji pri Portorožu
Koprska turistična zveza je že objavila okvirni program letošnjih kulturnih in zabavnih prireditev med glavno turistično sezono O-srednja prireditev bo tudi letos folklorni festival, ki bo od 26. do 31. julija. Začel se bo v Piranu z izvedbo istrskih, kvarnerskih in belokranjskih narodnih plesov, nato pa bodo nastopali amaterski folklorni ansambli, med njimi tudi portoroška folklorna skupina. Višek prireditve bo nastop poklicnih folklornih skupin Lado, Kolo in Taneč Zadnji večer festivala bo prenašala tudi evrovizlja ln inter-vizija.
Od drugih pomembnejših prireditev naj omenimo nastop znanega ansambla Tamburica iz ZDA 16. julija, medtem ko bo 22. julija v Kopru spektakularna prireditev ita. lijanskih pevcev «Juke box oltre frontlera«. Od številnih zanimivih prireditev naj omenimo še nastop znane italijanske pevke Rite Pavo-ne v Piranu (Na punti) 14. avgusta. • * *
Med razne novosti, ki jih bo dobila letos koprska obala, sodi tudi nova restavracija v Luciji pri Portorožu. Objekt so zgradili na plaži, tako da bo pri roki kopalcem, zvečer pa bo v njem dancing bar. Na račun bodo prišli tudi številni obiskovalci Forme vive, saj doslej ni bilo v bližini razstavnega prostora primerne restavracije.
• * •
Občinska skupščina v Kopru se je temeljito lotila nekaterih aktualnih vprašanj podeželja. Dejstvo je namreč, da se prebivalstvo dokaj naglo seli s podeželja v mesto, ker so v industriji In v drugih gospodarskih panogah boljši pogoji kot v kmetijstvu. Občinska skupščina se je zaradi tega močno zavzela, da bi podeželju pomagali z uvajanjem mehaniziranega obdelovanja zemlje. Nosilec te akcije naj bi bila kmetijska zadruga Koper, ki namerava razširiti kooperacij-
ŠIRITE
nUMOBSU DNEVNIK
ske odnose z zasebnimi kmetovalci ter razširiti svoj strojni park traktorjev In drugih kmetijskih strojev.
* * *
V piranski modemi galeriji so odprli razstavo treh italijanskih umetnikov: slikarjev Maria Balda-na iz Vidma, Orlanda Pazana lz Benetk in kiparja Pina Mucchiu-tija iz Vidma. Gre za skupino treh mladih italijanskih umetnikov, ki so že v aprilu razstavljali v mestni galeriji v Ljubljani.
Prefektura odobrila asfaltiranje teste od Bukovja do Sovente
Razpis dražbe za dograditev občinskega vodovoda
Goriška prefektura je te dni o- tomobilov fotografski aparat in dobrila sklep občinskega sveta v gramofon na transistorje. Karabi-Steverjanu, ki se nanaša na ure- njerji v civilu, ki so nadzorovali ditev in asfaltiranje občinske ce- vozila, so ju zalotili pri kraji; ste od Bukovja preko Dvora do mladeniča sta jo sicer skušala po-Sovence. Iz občinskega proračuna nameravajo v ta namen potrošiti sedem milijonov lir. V nekaj dneh nameravajo oddati to delo na jav-
ni dražbi najboljšemu ponudniku.
Pravtako je občinska uprava razpisala za 19. junija dražbeno oddajo del za gradnjo tretjega dela občinskega vodovoda. Dražba se bo vršila opoldne na županstvu. Predviden je strošek 13 milijonov lir, s katerim nameravajo napeljati vodo še do tistih hiš, ki so doslej ostale brez nje, obenem pa bodo tudi ojačili črpalko na Oslavju, katera se je že sedaj izkazala kot prešibka ter ne more porivati vode zlasti v konicah. Vabilo za udeležbo na dražbi so poslali okrog 30 podjetjem, ki se ba-vijo s takimi deli.
Aretacija mladoletnikov ki so kradli v Ločniku
Karabinjerji iz Ločnika so izsledili ter prijavili sodišču za mladoletnike v Trstu štiri mladoletnike, ki so jih izsledili pri kraji. O. G. in F. G., stara po 16 let, sta 30. maja, na dan ločniškega patrona sv. Jurija, ko se je v plesni dvorani Corallo zbralo veliko ljudi,
pihati, vendar so ju po 30 metrih zasledovanja dohiteli. Odpeljali so ju na poveljstvo in zaslišali; oba sta priznala dejanje ter pristavila, da sta skušala odnesti nekaj delov motocikla v neki kleti, vendar načrta nista izpeljala, ker ju je preplašil ropot v hiši.
Karabinjerji iz Ločnika so nadalje izsledili 17-letna G. D. in P. G. iz Gorice odnosno iz Ločnika, ki sta kradla bencin iz avtomobilskih rezervoarjev ter odnesla volneno odejo nekega motocikla pred sanatorijem Sv. Justa na Korzu Italia v Gorici.
Kolesar in vespist trčila v Ločniku
Sinoči okrog 21. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 67-let-nega Giuseppa Bevilacquo iz Gorice Ul. Lunga 23. P«ri pregledu so mu zdravniki ugotovili rano na zgornji strani desne roke in na sredincu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Bevilacqua se je ponesrečil o-krog 20. ure, ko se je s kolesom vračal iz Moše pri Gorici pa je na trgu v Ločniku trčil z nekim vespistom.
skušala odnesti iz ustavljenih av-
ihiiiiiiiiiimiii,minil   i   m mu   ■mimimii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
3 leta zapora Andreasu iz Štarancana ki je oropal Puriča iz Doberdoba
Dogodek se je zgodil ietoinjega februarja na cesti v Selcah - Oprostitev traktorista iz Steverjana
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so obravnavali primer ropa, k* ga je obdolženec 26-letni Mario Andreos i Štarancana, Ul. Cesare Battisti izvršil 22. februarja letos nad 36-letnim Oscarjem Puričem iz Doberdoba, Ul. Giardino 9. Ker Ra je senat pod predsedstvom Censija spoznal za krivega, ga je ob upoštevanju splošnih olajševalnih okolnosti obsodil na 3 leta zapora ter 210.000 lir globe.
Purič je večer 22. februarja preživel v družbi Andreosa. Ustavila sta se v nekaterih gostilnah, in ko se je hotel odpeljati domov, ni več našel ključa, da bi pognal motor. Zaradi tega je zaprosil Andreosa, da bi mu napravil uslugo ter ga odpeljal v Doberdob. Motocikel pa je v klancu pri Selcah odpovedal. Zato je nadaljeval pot peš. Na vsem lepem ga
je nekdo napadel izza hrbta. Uda- pomagati, dasiravno je skušal do-ril ga je po glavi s pestjo ter mu grozil s smrtjo, če mu ne izroči listnice.
Purič je dogodek prijavil karabinjerjem v Vermeljanu; nadrobno je popisal, kaj se mu je primerilo, ter pristavil, da je bil napadalec visok okoli dva metra in star od 20 do 25 let. Na podlagi opisa so karabinjerji izsledili Andreosa ter našli pri njem 19.000 lir. Na vprašanje, kje jih je dobil, je Andreos odgovoril, da si jih je prislužil pri nekaterih pod jetjih ter jih proti svoji navadi ni zapravil, ker je nameraval kot turist odpotovati v Nemčijo.
Prvi, ki mu ni verjel, je bil državni pravdnik; zahteval je, da se obsodi na 3 leta zapora in plačilo globe v višini 200.000 lir. Tudi odvetnik Pascoli mu ni mogel
kazati, da Purič svojega napadalca v temi ni mogel prepoznati.
Sodišče v Gorici je spremenilo razsodbo krminskega okrajnega sodnika nad kmetovalcem Romanom Vogričem, 26, iz Uklancev 17 v Steverjanu, ki je bil zaradi nenamernih poškodb Riccarda Mise-rita, 6, obsojen na plačilo globe v višini 60.000 lir. Vogrič je februarja leta 1963 upravljal traktor na zamrznjeni njivi. Miserit je skušal večkrat sesti poleg njega. Čeprav ga je Vogrič zavračal, se mu je to le posrečilo. Nesreča je hotela, da je kmalu zatem vozilo zdrsnilo ,in Vogrič je otroka, v strahu, da Se mu ne bi kaj zgodilo, vrgel z vozila. Pri tem se je hudo ranil ter se zdravil 3 mesece Sodnik je Vogriča oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Blessi.
vi 1.995 ha in neobdelana a rodovitna zemlja 35 ha.
Izvedenec za Brda pri trgovinski zbornici, prof. Marsano, je napisal o Brdih i-n njihovih problemih daljši članek, v katerem obravnava nekatere najvažnejše probleme tega področja.
Na osnovi večletnega proučevanja so prišli do zaključka, da je primerno vinogradniško posestvo v teh krajih, kadar ima vsaj 5 do 6 ha površine. Le v takem primeru lahko posestvo preživi normalno kmečko družino. V Brdih pa je 70 odstotkov posestev, ki so manjša od te površine in torej dajejo prenizke dohodke. To je eden izmed glavijjh ,Y,zrqkov. da zlasti mladina zapušča Brda in si išče lažjega zaslužka drugod.
Druge pomanjkljivosti so:	po-
manjkanje vode, slabe' ceste, pomanjkanje naprav za razvedrilo, kjer bi prebili domačini svoj prosti čas, ter zelo slabe stanovanjske hiše. Prevelika razdrobljenost posesti in njena razcepljenost na številne med seboj oddaljene parcele to stanje le še poslabša.
K rešitvi navedenih in drugod podobnih problemov je treba pristopiti tako, da se jih rešuje globalno. Z osnovnimi javnimi deli, kot so ureditev cest, preskrba z vodo, napeljava električne luči in ureditev drugih služnostnih na-
prav ter z arondacijo kmečke posesti, ki še sedaj čuti posledic« dveh vojn, bi lahko postavili o-snovo za temeljito spremembo na boljše v briškem kmetijstvu.
Ko bo napravljen ta prvi korak, bo potrebno izboljšati vinogradništvo. z zasaditvijo trt na novih kompleksih, ki imajo za to ugodne pogoje. Vinogradi pa bi morali biti urejeni tako, da j« mogoča strojna obdelava.
Na drugih bolj strmih in težj« dostopnih zemljiščih, kjer Je otež-kočena strojna obdelava zemlje, bi morali urediti travnike m gozdne nasade. Pri tem bi bilo potrebno podvzeti primerne ukrepe za izboljšanje travništva, kar bi omogočilo povečanje števila goveje živine, ki predstavlja danes bolj gotov dohodek kot pa nestalnost enostranske kulture.
Izvedba teh in drugih podobnih reform pa je zvezana, poudarja prof. Marsano, z znatnimi tehničnimi in finančnimi sredstvi. Posebno bo treba ukrepati previdno pri izbiri zemljišč za gozdne nasade, za travnike in pašnike ter poiskati taka drevesca in travniška semena, ki najbolje ustrezajo za posamezna zemljišča. To pa spada že v območje gozdnega nad-zorništva, ki bi moralo pristopiti na pomoč s praktičnimi nasveti m finančnimi sredstvi.
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,n,,,IM„,lkllllllltl||l||||||H||||)|||((Mt
POD VODSTVOM PREDSEDNIKA INŽ. G10RGETT1JA
Furlanski inženirji na obisku v Novi Gorici
Zanimali so se predvsem za izgradnjo novega mesta ob meji
Na občinski skupščini v Novi Gorici se je včeraj mudila 12-član ska delegacija arhitektov in inženirjev inženirske zbornice videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik inž. Mario Giorgetti. Delegacijo je sprejel župan Jožko Štrukelj s predsednikom sveta za komunalne zadeve Milanom Scolarl-som, glavnim arhitektom za izgradnjo Nove Gorice inž. Viljemom Strmeckijem iz Ljubljane ter ostalimi gradbenimi strokov« njaki in urbanisti iz Nove Gorice.
V živahnem pogovoru so se Italijanski inženirji zanimali za za konodajo s področja urbanizma m gradbene dejavnosti sploh ter še posebej za izvajanje urbanističnega načrta Nove Gorice, ki predvideva v končni fazi 30.000 prebivalcev; sedaj šteje mesto s Solkanom vred že okoli 10.000 oseb. V palači ljudske skupščine so si ogledali tudi plastično maketo, kako bi bila videti Nova Gorica v končni fazi, domači strokovnjaki pa so jim odgovarjali na razna vprašanja ter pojasnjevali načine reševanja urbanističnih zamisli.
Ob tej priliki se je izvedela za nimiva vest, ki zadeva izgradnjo Nove Gorice: na beneški fakulteti za arhitekturo proučujejo akademiki tretjega letnika iz Trsta in Gorice urbanistično problematiko Nove Gorice kot najbližnjega mesta in enega redkih primerov, kjer morejo od blizu spremljati izgradnjo mesta po sodobnih za mislih.
Vozni red vlakov
V nedeljo 30. maja je stopil v veljavo novi vozni red vlakov, ki Je za Gorico naslednji:
ODHODI
PROTI TRSTU: 0 19 (A). 5.41 lA), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A). 8.31 (D). 11.07 (A). 14 02 iA>. 16.31 (A), 18.14 (DD), 18.42 (A). 20.04 (A). 21.37 (A), 21.59 (D), 23.04 (DD*J.
PROTI VIDMU: 4.38 (A), 6.25 (A). 6.57 (D), 7.26 (A). 8.06 (D), 10.52 (A). 13.00 (D), 13.43 (A), 15.3« (A), 16.16 (DD**), 17.42 (A), 19.01 (A), 20.03 (D), 21.01 (A), 21.38 (D). 23.03 (A).
V NOVO GORICO:
14.07 (A), 20.15 (A).
8.55	(A).
VERDI. 17.00: «Splonaggio a Wa-shlngton«. R. Vaughn ln L. Pa-luzzi; ameriški film v barvah. CORSO. 17.30: «Le ultime 36 ore«. J. Oamer, E.M. Salnt. čmo-bell kinemascop.
MODERNISSIMO. 16.00: «Le male-dette pištole dl Dallas«. W. Peyr in E. Marandi; ameriški črnobeii film. Zadnja predstava ob 22.30 VITTORIO 17.30: «4 spis sotto II letto«. Mirelle Dare in Jess Hahn; francoski črnoboli film. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: »Dollari male-detti«. D. Duryea in R. Cameron; ameriški cinemascope v tehni-cholor. Zadnja ob 21 30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta V Gorici lekarna ALESANI Ul. Carduoci 12. tel. 22-68.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, <). junija bo v Gorici odprta cvetličarna GOIGTLAENDER. Ul. IX. avgusta 3 te). 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo lrneli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 22 stopinj ob 12. url ln najnižjo 14 stopinj ob 2. url. Dežja je padlo 15,4 mm; povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov.
PRISPEVAJTE za
dijaško MATICO i

GIRO D ITALIA
Battistini prvi na Stelviu Adorni ni več dosegljiv
Malo pred ciljem se je na cesto zrušil plaz
BORMIO, 4. — Giro je danes aosegel svoj vrn: vzpon do 2757 m in obenem maksimum zanimanja. Odslej bo ta dirka, ki se v nedeljo zaključi v Firencah, skoraj nezanimiva. Ce je Adorni ohranil neokrnjeno svojo pozicijo danes, mu gotovo tudi v zadnjih dveh etapah nihče več ne bo mogel posebno škodovati.
Sicer pa pomen! današnja etapa krasen uspeh Battistinlja, mogoče največji njegov uspeh, odkar tekmuje. S Colombom sta pobegnila, ko je bilo še več kot 50 km do cilja. Adorni, ki sedaj suvereno obvladuje dogajanje, jima Je lahko dovolil beg, saj. je imel Battistini okrog 36' zaostanka, Colombo pa več kot celo ure. Obadva sta po gumno vozila sama približno dve minuti pred ostalimi. Cesta se Je vzpenjala proti vrhu med dvema stenama snega, ki sta dosegli višino celo do 4 m. Poleg tega je bila megla in začelo je tudi snežiti. Nekaj sto metrov pred ciljem pa se je malo pred prihodom dirkačev sesul na cesto plaz, ki Je tudi zajel dva avtomobila spremstva. Sicer ni bilo nič hudega, toda ko-
■llllllilllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
6.	JUNIJA V CRNEftf VRHU
Planinski pohod SPDT na Javornik
Planinski pohod SPDT, ki bo 6. /Unija od Črnega vrha do Javornika, bo potekal po naslednjem pravilniku: tekmuje se v 3-član-skih skupinah (kot posamezniki ali predstavniki društva). Cas celotnega pohoda, vključno z 10-mi-, nutnim odmorom v koči, je 3 ure. Hoja je enakomerna in ekipe morajo hoditi skupaj. Opozarjamo, da je tempo planinske hoje v vzponu 300 m višinske razlike na uro. Točkovanje na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrale tajne kontrole.
Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer prva ekipa 100, druga 50, tretja pa 25 .
Vpisovanje v Ul. Geppa 9 Prijave bo sprejemalo tudi razsodišče v Črnem vrhu tik pred startom pohoda.	r r
lesariti Je bilo tam nemogoče. Dirkači so prekoračili plaz „ kolesom na ramah in nadaljevali vožnjo do cilja, vendar je komisija računala čase, ki so jih dirkači imeli pri plazu.
Končni dvoboj med Battlstlnijem in Colombom se je vendar končal z zmago prvega, medtem ko je onstran plaza, ko so dirkači spet zajahali kolesa, Zlllollju uspelo priti na cilj 10 sekund pred Adornijem; toda vožnja onstran plaza, kot smo omenili, se po sklepu komisije, niti ne šteje.
NA CILJU
1 GRAZIANO BATTISTINI (Vit-tadello), ki je prevozil 20. etapo Campodolcino — Steivio (160,4 km) v času 5.30’45”, s povprečno hitrostjo 29,096 km na uro
2.	Ugo Colombo (Filotex) 5.30'55”
3.	Italo Zilioli (Šanson) 5.33"56”
4.	Vittorio Adorni (Salvarani)
5.	Marcello Mugnaini (Maino)
6.	Brands
7.	Balmamion
8.	Bitossi
9.	Taccone
10.	Masslgnan
11.	Armani 5’34’16”, 12. Gimondi, 13. Moser E., 14. Schiavon 5’34’2o", 15. Fontona, itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ADORNI 108.24’50”
2.	Zilioli, z zaostankom 1T26"
3.	Gimondi 12’57”
4.	Mugnaini 14'30”
5.	Balmamion 15'09”
6.	Taccone 15’35”
7.	Bitossi 15’37”
8.	Massignan 19’30”
9.	Poggiali 2000”
10.	De Rosso 21’04”
11.	Fontona, 12. Dancelli, 13. Moser E„ 14. Schiavon, 15. Negro, Ud.
muimiiiiiuiiiiiiii.........
Avtomobilski šport po prvih letošnjih dirkah
EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
SZ, Jugoslavija in Poljska gotovi finalisti
Včeraj važna zmaga Italije - Jugoslavija pregazila Z. Nemčijo
MOSKVA, 4. — V Moskvi in Tbilisiju je bilo danes peto kolo evropskega košarkarskega prvenstva. Poleg SZ, ki še ni izgubila tekme, Je v Moskvi zmagala tudi Italija ter še CSSR in V. Nemčija. V skupini B sta nepremagani še Jugoslavija in Poljska; v tej skupini sta danes zmagaii še Grčija in Španija. Največ košev Je doslej dala Jugoslavija.
REZULTATI Skupina A (Moskva)
SZ — Finska	89:52	(38:20)
V. Nemčija — Romunija (29:25)		59:55
Italija — Izrael	68:47	(34:22)
CSSR — Madžarska	77:52	(48:26)
Skupina B	(Tbilisi)	
Grčija — Bolgarija	64:59	(30:37)
Španija — Francija	90:77	(43:29)
Poljska — Švedska	93:41	(51:22)
Jugoslavija — Z. Nemčija (42:25)		115:56
SZ
CSSR
Romunija
Italija
Izrael
V. Nemčija Finska Madža rska
LESTVICI SKUPINA A
550 405:284
361:305
333:293
319:327
272:317
284:302
276:360
273:335
SKUPINA B
Dirkalna avtomobilska sezona, ki | kapetanom. Vendar	Surtees je	že
se je letos pričela zelo zgodaj, že	večkrat dokazal, da	mu ta proga
v preteklem januarju z dirko For-	ne «ieži». že pred	leti se mu	je	.	„
mule 1 za Veliko nagrado Južno-	zmaga izmuznila iz	rok zaradi	ba-	*nanjja
afriške unije, je zdaj v polnem | name napake, letos pa ni nikoli' 1 J
Predlog McNamare
(Nadaljevanje s 3. strani)
da sedanji predlog ameriškega obrambnega ministra McNamare nima s to de Gaullovo idejo o ((trojnem direktorju« nobene zveze in da se zaradi razširitve ožjega odbora na Zahodno Nemčijo in morda celo Italijo v bistvu menja tisto, kar je Francija leta 1958 predložila.
Značilno pa je, da tudi po navadi previdni krogi menijo, da predlog ameriškega obrambnega ministrstva, ne more v sedanjih razmerah zadovoljiti generala de Gaulla, ker, kakor piše pariški list «Combat», ustanavljanje ožjega «selektivnega odbora« ne vsebuje znakov, da bi bile ZDA pripravljene deliti z evropskimi silami pravico o odločanju o uporabi jedrskega orožja. Po mnenju istega časopisa pa bi ta predlog Mc Namare tudi v obliki, kakršno ima, imel kako možnost uspeha, če bi bil predložen pred šestimi, sedmimi leti. V sedanjem stanju, v luči sedanjih razmer pa je nemogoče, da bi ga upoštevali, ker je prišel prepozno. Zato je povsem gotovO, da francoski odgovor na predlog McNamare odgovornih ljudi v Washingtonu ne bo zadovoljil.
razmahu.
Preteklo nedeljo sta bili namreč na sporedu kar dve veliki tekmovanji: dirka Formule 1 v Monte-carlu ter najbolj znamenita ameriška avtomobilska prireditev: dirka v Indianapolisu.
Oglejmo si danes evropsko prireditev. V odsotnosti vozil znamke Lotus, ki so žela največji uspeh na prvi letošnji dirki, so se borile za najboljša mesta naslednje znamke:	BRM, Cooper, Ferrari,
Honda in Brabham s svojimi najboljšimi piloti, ki se potegujejo za svetovno prvenstvo.
Na 413,500 km dolgi progi se Je najbolj izkazal Graham Hill, ki je za volanom osemvaljnega vozila BRM povsem prepričevalno in zasluženo osvojil lovoriko ter ponovil uspeh, ki ga je bil žel že v dveh zadnjih izdajah te dirke, ter tako izenačil rekord treh zmag Stirlinga Mossa.
Graham Hill Je istočasno postavil nov rekord proge ter zavrnil s tem vse dvome, ki so jih tehniki gojili glede vzdržljivosti njegovega vozila. Ta velik uspeh indirektno potrjuje tudi izjave tehničnega vodjo BRM inž. Tonyja Rudde po katerih zmore stroj tega vozila pol-nih 225 km.
Sodeč po rezultatih in po odličnih pospeševalnih lastnostih tega stroja kaže, da bi Graham Hill dosegel tak velik uspeh tudi v primeru, da bi na tekmovanju sodelovale znamenite Lotus s svojim najboljšim pilotom Jimom Clarkom.
V sedemindvajsetih krogih je Graham Hill iztrgal vsem ostalim nad deset sekund, kar priča, da današnja BRM prekaša po svoji moči vse ostale stroje in istočasno daje slutiti, da so se tehniki lotili tudi samega ogrodja avtomobila, ki se je znatno bolj stabilno prilegal cesti.
Montecarlo pa je svojevrstna proga. Ogromno zahteva tudi od pilota, katerega sposobnost zna včasih nadoknaditi tudi manj ugodno tehnično plat. Ker pa so bili prisotni vsi najboljši svetovni piloti, je ta druga možnost manj verjetna.
Prihodnje dirke v Francorchamp-su in Zandvoortu pa bodo rešile že v nekaj dneh tudi to uganko.
Italijanski Ferrari je z Bandi-nijem in Surteesom osvojila drugo in četrto mesto. Deloma preseneča Bandlnljeva uvrstitev pred svojim
pcregel v direkten boj mesto.
Bandini pa je dirkal zelo inteligentno ter potrdil svoj napredek. Iz svojega dvanajstvaljnega stnja Je znal iztisniti prav vse in nikoli se m bal tvegati v borbi :i ostalimi najboljšimi dirkači.
Jack Brabham na stroj i istega Imena je bil doigo v družbi najboljših, se z njimi enakovredno boril ter imel tudi izglede za krasen plasma. dokler mu ni motor odpovedal in Je moral iz proge.
Na petem mestu zasledimo stroj znamke Cooper s pilotom Brucejem McLarenom.
V zadnjih sezonah je bilo to vozilo vedno v senci. Svoje negativne rezultate dolguje svojemu zastarelemu šasij« Zatthjo zmago Je Cooper zabeležil leta 1952, prav na tej progi. Letos razpolaga z odličnimi motorji Coventry-Climax enakimi tistim, ki'jih imata Lotus in Brabham.
Japonska Honda Je še enkrat tekmovala brez sreče. Vozila vzhodnega cesarstva so sicer že v poskusnih krogih pokazala, da niso kot ostalim in tempo dirke same Jih je prav kmalu prisilila k odstopu.
Na splošno nam je «velika nagrada« Montecarla nakazala smernice, po katerih bodo potekale ostale letošnje dirke za svetovno prvenstvo. BRM je s prvim in tretjim mestom pokazala napredek, s katerim bodo morali računati vsi o-stali, Ferrarijevi stroji niso bil! zmožni njegovih izrazitih pospeškov. Tudi nov stroj Coventry-Cli-max s 32 ventili, vdelan v Brabha-movo vozilo Je bil zmogljivejši od Maranellovih motorjev ter je povedel Brabhama na samo čelo dirke, vsaj dokler je vzdržal. Cooper Je zaključil svoj trud v boljši poziciji nego je bilo pričakovati. Smemo po vsem tem predvidevati, da bo letošnja sezona mnogo bolj napeta ter dirke znatno bolj izenačene nego v preteklem letu, ko sta se praktično borila za zmago le Lotus in Ferrari.
Lestvica za svetovno prvenstvo pilotov je po tej drugi letošnji dirki takale;
1. Graham Hill 2 dirki 13 točk; 2 Jim Clark 1 dirka 9 in John Surtess 2 dirki 9; 4. Lorenzo Bandini 6; 5. Jackie Stewart 5; 6. Bruce McLaren 4; 7. Mike Spence 3; 8. Joseph Siffert 2.
Jugoslavija Poljska Bolgarija Grčija
švedska
474:302
413:275
385:333
329:341
380:404
305:416
314:376
289:427
(Ta članek je bil napisan že za včerajšnjo številko, a je moral izostati zaradi pomanjkanja prostora. Objavljamo ga danes, čeprav se je že začela druga polovica tekmovanja.)
Prva polovica uvodnega dela evropskega košarkarskega prvenstva, ki se odvija v Moskyi in Tbilisu, je že mimo.
Šestnajst nastopajočih ekip je že ppkazalo svojo igro in s tem svoje meje in izrazilo svoje upe za končni plasma.
Evropski prvak, moštvo Sovjetske zveze, ki je v svoji skupini brez vsakega truda zmlelo vse dosedanje nasprotnike in pokazalo, da ima kljub razmeroma priletni ekipi še vedno glavno besedo, kar se tiče evropske košarke.
V uvodnem dnevu so Sovjeti nepričakovano lahko odpravili I-talijane Paratorejeva petorka je v dosedanjih srečanjih vedno znala nuditi sovjetskim atletom oster odpor in je vselej izgubila s tesnim rezultatom. Zdaj pa je Italija, kljub temu, da je šele pred tednom dni osvojila «pokal narodov* *, zaigrala znatno pod pričakovanim nivojem. Klonila je z več kot 40 točkami razlike pred domačini, ponovila je svoj uspeh nad Češko, prepustila zmago Fincem ter za las zmagala z Madžarsko. Zadnja dva rezultata pa pričata o globoki tehnični moralni krizi v itali-
ska naglo napreduje v tem športu, vendar stoji še vedno na začetnih stopnicah evropske in svetovne jakostne lestvice. Madžari pa, ki so točno pred desetimi leti prvič in edinkrat od 1951 do danes iztrgali Sovjetski zvezi evropsko žezlo, že dolgo niso več sposobni podobnih podvigov in tavajo trenutno v dokaj kalnih vodah, kot pričajo njihovi zaporedni porazi.
Kljub vsemu pa Italijani gojijo
še vedno nado za vstop v finalni del tekmovanja, če jim bo sreča še vedno na strani, kot se je doslej dogajalo, ko jim je omogočila zmage v že izgubljenih tekmah.
Da dosežejo ta cilj pa bodo morali še streti odpor Izraela in Romunije, medtem ko je pričakovati njihovo zmago nad Vzhodno Nemčijo. Ako bi presojali po dosedanjih nastopih za drugo mesto potegujočih se petork, bi dali brez pomisleka prednost romunskim i-gralcem, ki so edini doslej znali nuditi oster odpor evropskemu prvaku ter držali v dvomu končni rezultat prav do zadnje sekunde.
V drugi skupini nastopajo poleg Jugoslavije še Poljska, Bolgarija, Grčija, Francija, Španija, Zahodna Nemčija in Švedska. Ako izvzamemo poslednje tri države, v katerih je košarka šele v povojih, so vse ostale reprezentance dokaj močne in najdemo v tej skupini mnogo bolj izenačene moči ter večje število pretendentov do finalnega kola.
Jugoslavija, ki je osvojila drugo mesto leta 1961 v Beogradu ter tretje pred dvema letoma v Wroc-lawu, je zdaj nepričakovano dobro startala. Gladko je odpravila Francijo, imela več opravka z Grčijo, odbila vse napore napredujoče bolgarske ekipe ter pregazila Španijo.
Danes se bo pomerila z Vzhodno Nemčijo ter bo tako imela priliko za izboljšanje svojega količnika, v soboto pa bo njena žrtev Švedska, ki ne bi smela zapustiti igrišča brez troštevilčnega rezultata. V nedeljo pa bodo Daneu, Korač in tovariši morali rešiti svo-
jo najtežjo nalogo. Pred seboj bodo imeli evropskega vice-šampio-na Poljsko in se bodo morali zateči k vsemu svojemu košarkarskemu znanju.
Tudi Poljska bo verjetno prišla do finala brez poraza, čeprav se mora še spoprijeti z nevarno bolgarsko petorko. Doslej je šla naglo in brez težkoč po začrtani poti. Vse nasprotnike je premagčala z naskoki dvajset ali trideset točk z edino izjemo Grčije, proti kateri je končna razlika znašala le 12 točk.
Bolgarska in Grčija sta se doslej dobro branili, trenutno zavzemata tretje in četrto mesto, vendar bo šele1 njuno medsebojno srečanje odločilo o prednosti enega ali drugega moštva.
Se vedno v senci je nekdanja košarkarska velesila Francija. Doslej ni zobeležila niti ene zmage. Res da je odigrala najtežje tekme. Izgubila je proti Jugoslaviji in Poljski in v teh srečanjih ni imela kaj upati.
Klonila pa je tudi Bolgarski in Grčiji, čeprav z minimalnimi razlikami. Zdaj Pa upa in verjetno bo tudi nabrala prve uspehe. S Španijo, Nemčijo in Švedsko res ne bi smela zamuditi prilike.
Do nedelje torej bomo že vedeli za imena zmagovalcev posameznih skupin in tistih, ki se bodo borili za najvišja mesta.
V moskovski konkurenci je že danes jasno, da bo prva Sovjetska zveza, medtem ko so vrata v finale odprta kar štirim ekipam: Izraelu, Romuniji, Češki in Italiji.
Izrael je izgubil s Sovjetsko zvezo, pa je odpravil Romune. Zdaj se mora pomeriti z Italijo in Češko. Ce zmaga v obeh na-
stopih, je brez nadaljnjega v finalu. Vendar bi mu že en sam u-speh skoro zadostoval.
Romunsko čakata težka nastopa z Italijo m Češko in le z dvema uspehoma in istočasnim dvojnim porazom Izraela bi lahko up3la na drugo mesto.
Tudi Češka mora ne samo premagati Izrael ampak upati na njegov poraz z Italijo ter na istočasni padec te ekipe v dvoboju z Romunsko.
Italija je v precepu. Le dve zmagi nad neposrednimi pretendenti bi ji pripomogli do finala. V tem primeru bi imela prednost nad ostalimi, ki bi imeli isto število točk, ker bi imela pozitivno bilanco proti vsem.
V drugi skupini je stanje bolj jasno. Jugoslavija ima praktično že zagotovljeno mesto. Poljska bi lahko ostala na cedilu v korist Bolgarske, ako bi klecnila v dvo bojih s tema balkanskima pet-jr-kama.
IVAN PATRIZIO
Nov rekord Rossettija
MILAN, 4.	— Sergio Rossetti
(CRDA Tržič) je na mednarodnem mitingu v Milanu postavil nov državni rekord v skoku s palico: 475 cm.
Se nekateri rezultati: 100 m: Politiko (SZ) 10”4, Berutti 10”5, Pre-atoni 10”5. 400 m: Iraldo 48”5, Skar-nikov (SZ) 48”6. 400 m ovire: Fri-nolli 51 ”1, Zageris (SZ) 52”, Kasa-kov (SZ) 52”6. 200 m: Ottolina 20”8, Politiko (SZ) 21”. Višina: Mahtvejev (SZ) 2 m, Skorcov (SZ) 1,95. ženske: 80 m ovire: Bertom 11 ”7, Vettorazzo 12”. Krogla: Tamara Press (SZ) 17,58, Cuvellier (Fr.) 13,27.
Š K. KRAS-ZGONIK
V NEDELJO 6. VI. 1965 BO V ZGONIKU
odbojkarski turnir za
Kraški poka!
Nastopale bodo ekipe:
BOR, Izola, Dom Gorica in Kras.
Izločilne tekme se prično ob 10. uri. Finalne tekme ob 14. uri.
Turnir bo v okviru otvoritve no vega odbojkarskega igrišča v Zgoniku.
ZAGREB, 4. — Zagrebški Dinamo in Torino se pogajata za prijateljsko tekmo v Turinu. Mogoče bo ta tekma 13. junija.
SOUTH CERNEY, 4. — Po še neuradnih rezultatih je Jugoslovan Ciril Križnar zmagal na svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu v tekmi na daljino s 345 km.
......
Informacije Turistične zveze Slovenije
LJUBLJANA Z OKOLICO: V Ljubljani imajo nekaj prostora hoteli «Lev», »Slon* in «Union». Hotel »Turist* bo imel prostor samo 5. in 6. junija, v ostalih dneh pa bo zaseden. Hotel »Ilirija* bo zaseden 8. in 9. junija, medtem ko ima v ostalih dneh še dovolj prostora. Camping na Ježici je odprt. V Kočevju je 15 prostih postelj v hotelu »Pugled*, nekaj pri zasebnikih. V Kostelu ob Kolpi je 12 prostih postelj v turistični koči. Pri zasebnikih v Dolu na Kolpi so 4 proste postelje, v Osilnici pa 12 postelj. Dovolj prostora je v turističnih domovih na Kureščku. Travni gori in Polževem. Nekaj prostora je v Kamniku v restavraciji »Planinka* in pri zasebnikih. Prav tako imajo nekaj prostora v planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom, Domu v Kamniški Bistrici in v hotelu
•	Šimnovec* na Veliki planini. V Trbovljah ima 12 postelj gostinsko podjetje “Rudar*. Gostišče
•	Klek* na Kleku ima 7 prostih postelj, planinski dom na Mrzlici 63, planinski Dom na Kumu 16, Dom borcev NOV na Vrheh 6, sindikalni dom na Partizanskem vrhu pa 30 prostih postelj. Medijske toplice bodo zasedene 5. in 6. junija. Dovolj prostora pa je v Litiji. Domžalah, Vačah, Gabrovki, partizanskem domu na Pristavi in v Logatcu. Hotel “Mantova* na
janski reprezentanci. Res da Fin- ,Vrhniki ima 24 prostih postelj, pri
zasebnikih pa jih je 32.
Dovolj prostora je v Rakovem Škocjanu (v gostišču in v letoviških hišicah), pri zasebnikih na Rakeku, v Cerknici, Žilcah, Bloški planoti in v Loški dolini. Cerkniško jezero je do polovice zalito. Odprt je lov na ščuke, ribolovne dovolilnice pa izdaja Turistični biro v Cerknici, ki izposoja tudi čolne za ribiče. Na Goričici ob jezeru je odprt bufet. Križna jama pri Ložu je odprta ob nedeljah, medtem ko se je treba ob drugih dneh najprej javiti pri
turističnem društvu v Loški dolini. Na Rakitni bodo v nedeljo 6. junija odprli v Zadružnem domu nov bufet.
Prireditve:	V Ljubljani bo 8.
junija ob 20. uri v dvorani Tivoli • Festival slovenske popevke*.
GORIŠKA: V Novi Gorici bo 5. junija zaseden «Park» hotel, medtem ko je v ostalih hotelih še dovolj prostora. V Bovcu bodo do 5. junija zasedeni hoteli, medtem ko je pri zasebnikih še 60 prostih postelj. V Trenti je 60 prostih postelj, v Soči 30, v Log u pod Mangartom 25, v Čezsoči 14, v hotelu “Krn* v Tolminu pa 20 prostih postelj; v Kanalu je vse zasedeno. Cesta Log pod Mangartom —
Ptedel je prevozna. V Kanalu je od 1. junija dalje odprt camping.
Odprt je lov na postrvi, lipane in belice. V Idriji je vse zasedeno.
Na Vojskem ima planinski dom “Rudar* 20 prostih postelj, pri zasebnikih pa so 4 proste postelje.
V	Cerknem je v gostilnah “Lovec* in «Pri Maksu* skupaj 14 prostih postelj. V popoldanskem času je cesta čez Kalce v Idrijo zaprta. Odprt je ribolov na postrvi in lipane; dovolilnice izdaja recepcija hotela “Nanos* v Idriji.
V	Idriji so se pričele poletne prireditve, ki bodo trajale do 22. junija. Med drugim bo 5. in 6. junija v hotelu “Nanos* zbor maturantov I. slovenske realke.
GORENJSKA: V Kranjski gori je zaprt hotel «Razor», v “Eriki* je 64 prostih postelj, v “Prisanku*
68, v motelu pa 58. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih. V Domu v Planici je 36 prostih postelj, v Ratečah je pri zasebnikih 160 prostih postelj (cena za prenočišča od 220 do 500 dinarjev). Gostišče “Mojmir* v Ratečah pa je zasedeno. V Podkorenu je v hotelu .Vitranc* 23 prostih postelj, v —	...........
hotelu «špik» v Gozd Martuljku štora. V Rimskih toplicah je do-17, v gostilni «Pri Jožici* pa 8 volj prostora pri zasebnikih, go-
prostih postelj. Tičarjev dom na Vršiču je zaprt, Mihov dom pa je odprt samo ob sobotah in ob nedeljah. V Erjavčevi koči je 32 prostih ležišč, v Koči na gozdu pa 25. Cesta prek Vršiča v Trento je prevozna od Erjavčeve koče na Vršiču. Smuka na Vršiču je še ugodna. V Bohinju je dovolj prostih postelj v hotelih in zasebnih turističnih sobah; prav tako v Domu na Komni. Na Jesenicah imata nekaj prostora hotela “Korotan* in »Pošta*. Dom pod Golico ima 46 prostih postelj, Dom na Črnem vrhu 32, prenočišče «Pri žičnici* 20, zasebniki na Planini 13, gostišče “Mulej* na Potokih 5 in gostišče “Bizjak* v Hrušici 4.
V	Tržiču, Pgdljubelju in v planinskih domovih Pod Storžičem in na Kofcah je dovolj prostih postelj. Žičnica na Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, ko obratuje do 12. ure. Smuka je še zelo ugodna. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo v Tržiču.
V	Kranju je dovolj prostora pri zasebnikih, delno je zaseden hotel »Evropa*, medtem ko ima hotel »Jelen* 10 prostih postelj. Delno je zaseden Dom na Jezerskem, dovolj prostora pa je na Krvavcu, kakor tudi v gostišču Grad - Hrib in pri zasebnikih v Preddvoru.
Prireditve: Na Jezerskem bodo v nedeljo ob 10. uri motorne dirke za republiško prvenstvo.
ŠTAJERSKA: V Celju je zasedeno gostišče “Ojstrica* Hotel «Ce-ieia* in »Evropa* imata dovolj prostih postelj, vendar pa priporočata za soboto in nedeljo rezervacije. V Celjski koči je 40 prostih postelj, na Svetini pa 15. V Rogaški Slatini jei v zdravilišču 35 prostih postelj, v hotelih 174, pri zasebnikih pa 222. V Dobrni je zasedeno zdravilišče, medtem ko je pri zasebnikih dovolj pro-
ctnv*o 11 D » .,■ ni*. 1« a/*“m 1“ ^ h L
stišče “Pri stari pošti* pa ima 8 prostih postelj. Odprto je kopališče. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Laškem, medtem ko priporoča hotel “Savinja* za soboto in nedeljo rezervacije. V Logarski dolini priporoča Planinski dom rezervacije za večje skupine. Prostor je še na Okrešlju. Gostišče
•	Sestre Logar. in hotel “Rinka* v Solčavi tudi priporočata rezervacije. Dovolj prostora je v Lučah (zasebniki) in Ljubnem. Prostor je tudi pri zasebnikih v Mozirju. Week-end naselje v Mozirju in Velenju imata še dovolj prostora. V gostišču “Turist* v Gornjem gradu je 17 prostih postelj, v Šoštanju pa v hotelu« Kajuhov dom* 6 postelj. Hotel »Paka* v Velenju ■ priporoča rezervacije za skupine. Dom na Slemenu in. Dom na Roglji priporoča rezervacije za soboto, prav tako tudi gostišče na gori Oljki. Tončkov dom na Lisci je v soboto zaseden.
POMURJE: V Murski Soboti bo v soboto in nedeljo zaseden hotel
•	Zvezda*, hotel »Central* pa ima 13 prostih postelj. V Radencih pa so zasedeni vsi hoteli; v letovi-
škem naselju je 32 postelj prostih. pri zasebnikih pa 120. Letoviško naselje v Moravcih je zasedeno, vendar pa je pri zasebnikih 68 prostih postelj. Gostišče • Jeruzalem* v Ljutomeru ima 14 prostih postelj, gostišče .Prlek* pa 9. V Lendavi je v hotelu «Park* 18 prostih postelj, v Beltincih v gostišču .Zvezda* 13, v Gornjih Petrovcih v Domu na Goričkem 4 v Jeruzalemu v “Vinskem hramu* pa 6 prostih postelj.
Odprt je ribolov v Muri, v jezerih na Negovi v Bukovnici in na ribnikih v Ljutomeru.
Prireditve: V Ljutomeru bodo 6. junija ob 14. uri na hipodromu spomladanske konjske dirke. V Ljutomeru je odprta razstava del slikarja Ante Terstenjaka.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
60.
Odlomki iz knjige <rZačetki slovenske so-eialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Ljubljanska policija je izvedela, da krojaški pomočnik jdatevž Pečnik prodaja brez oblastvenega dovoljenja ((tiskovino z naslovom .Slovenski delavci in delavke!’«; izvršila je pri njem hišno preiskavo in mu odnesla 48 teh ((tiskovin« in pa še 23 vabil na prvomajski shod.* Pečnik je izpovedal, da mu jih je izročil Grablovic in da jih je 30 že prodal po tri krajcarje izvod. Grablovic pa je dejal, iida je samo kakih 100 izvodov z Dunaja po pošti dobil in vse Pečniku izročil, da nima nobenih več in da je skupilo namenjeno v korist delavcev«. To je magistrat 26. aprila sporočil deželnemu predsedstvu, presodil, da «gre po vsem videzu za slovenski prevod letaka, ki ga je deželno predsedstvo že v odloku z dne 13. aprila signaliziralo«, in opozoril, da so letake ((spravili v roke zlasti delavstvu tukajšnje tobačne tovarne«; hkrati je prijavil Pečnika in Grablovca državnemu pravdništvu, da ju obtoži prestopka tiskovnega zakona, ki je prepovedoval kolpor-tažo. Višji inšpektor tobačne tovarne —je odgovoril deželnemu predsedstvu, da letak ni opazno vplival na delavstvo tega
obrata, ki se je vse pokorilo ukazu, da mora 1. maja priti na delo in da'se ne sme udeležiti nobene delavske prireditve tistega dne. Pečniku in Grablovcu je okrajni sodnik prisodil po tri tedne zapora, kakor je poročala »Arbeiterzeitung«; na pritožbo so jima kazen zmanjšali na osem dni, kakor izvemo iz poročila s Kranjskega četrtemu kongresu avstrijske socialne demokracije. Dva tedna pozneje je isti dunajski list poročal iz Ljubljane o dveh nadaljnjih obsodbah zaradi kršitve prepovedi kolportaže: Od osmih obtoženih Kamničanov so enega — nemara Nickla — obsodili tudi na tri tedne, dva sta dobila po 14 dni in dva po osem dni. Obtožili so tudi že Brozoviča, Barto in Grablovca, a le zadnje imenovanega so obsodili na osem drli zapora «samo zaradi tega, ker je brez oblastvenega dovoljenja po nalogu sonaročnikov za tiskovine poslal denar vnaprej in dal pošiljko nasloviti nase«. Na pritožbo so Grablovca oprostili in poglavitnemu kamniškemu obsojencu znižali kazen na tri dni, naslednjima dvema na dva dni in zadnjima dvema na 24 ur, kakor izvemo iz omenjenega poročila četrtemu kongresu, ki pove tudi, da so štirje Kamničani sedeli po štiri dni v preiskovalnem zaporu. Sodna obravnava proti navedenim trem vodilnim funkcionarjem pravo-varstvenega društva pa se je nanašala na nemški «Majski spis« (Maifestschrift), ki ga je tudi zaplenila ljubljanska policija in magistrat predložil deželnemu predsedstvu, le-to pa prijavilo državnemu pravdništvu ravno Brozoviča, Bajdo in Grablovca, češ da «se zlasti ukvarjajo s prodajo tega spisa«. Kamničane so pa gotovo prijeli, obtožili in obsodili zaradi kolportaže istega slovenskega letaka, ki je spravila za osem dni v zapor Pečnika in Grablovca.
Prav tako 25. aprila je tržaška policija zapjenila pri Ivanu Tonji 26 izvodov tega letaka, vendar ga je njen referent šele do 3. maja proučil in ugotovil, da iz letaka samega ne more razbrati, kje so ga natisnili, kajti kraja «Viden» v Avstriji ni in letaka menda tudi onstran meje v mestu Udine, ki se po
slovensko imenuje «Videm», ne pa «Viden», niso tiskali. Poklicali so Zadnika, ki je Tonji izročil letake, da jim zadevo pojasni. Ko jim je Zadnik povedal, da so letake natisnili na Dunaju, in jih «poučil», da se v slovenščini za «Wien» uporablja poleg bolj običajnega imena «Dunaj» tudi ime «Viden», so se obrnili na dunajsko policijsko direkcijo in državno pravdništvo, izvedeli od obeh oblastev, da sta prejeli dolž-nostne izvode z navedbo tiskarne in tudi založbe «Verlag Arbeiterwille Graz«; rla letaku, ki so ga prejeli iz Trsta, pa ni bilo označbe založbe, zaradi česar sta dunajski oblastvi sprožil preiskavo zoper tiskarja, ki ni vseh izvodov letaka opremil z enakimi podatki. Ker v Trstu letaka niso prodajali, ni policija niti Tonje niti Zadnika prijavila državnemu pravdništvu.
Iz okolnosti, da so v Trstu prijavili za 1. maja dopoldne shod z dnevnim redom ((Osemurni delovnik in ostale zahteve delavcev« Zadnik, Reichel in Krečič, t. j. da med prijavitelji-sklicatelji ni nobenega italijanskega socialnega demokrata, moramo sklepati, da se tedaj italijanska in pa slovensko-nemška sekcija tržaške socialne demokracije nista mogli sporazumeti. Morebiti Ucekar ni hotel privoliti v trojezičnost prvomajskega shoda. Prijavitelji so napovedali govore v seh treh jezikih, dali pa so natisniti dvojezične pozive na shod tako, da je bilo na eni strani vabilo italijansko, na drugi pa slovensko. Morda so zaradi sporazumevanja, ki ni bilo uspešno, prijavo shoda na prostem vložili šele 29. aprila ob eni uri, zaradi česar jo je policijska direkcija lahko zavrnila, češ da ni bila vložena pravočasno. Nato so še istega dne prijavili Zadnik, Reichel in Antonio Cogoi** shod v zaprtem prostoru za popoldne 1. maja, ki so jim ga sicer dovolili, a ga vendarle ni bilo; po dopisu v «Arbeiterzeitung» «je bil shod onemogočen, ker je gospodar v zadnjem trenutku odpovedal prostor,« nakar je 700 praznujočih, ki so prišli na shod, odkorakalo v sre-
dišče mesta in se tam med vzkliki «živio (Evviva) delo!« razšlo. Tako dunajski kakor tudi graški socialnodemokratski list sta navajala, da je praznovalo v Trstu 4.500 delavcev in delavk. Po ((Edinosti« se 1. maja v Trstu ni dogodilo kaj posebnega,« le «mnogo delavcev je sicer res praznovalo, ali sprehajali so se mimo po mestu in ni btio nikjer (?) videti kakega posebnega gibanja«.
bratil S;>vSk«P7z*S.aWz	'ti
poS
njegov m Pečnikov dom ter povpraševali za le-tega Zavertnik se je zvijačno izmuznil m obvestil polbrata, ki je odvrgel letake
LšU Tn n«? v	•*“*?., dT°v’ kJer Policisti niso ničesar
našli^ To naj bi se bilo zgodilo leta 1891 pred 1. majem in tisk
letakov naj bi bil oskrbel Miha Keber v Benetkah, čez me*jc
,I!»h ,TJrV,Ii i k°n.dljkter rspa!nega voza! Zavertnik je svojo pri P?Vl?. zaključni takole. «Letake, ki jih je moj polbrat vrgel \ Ljubljanico, so_ našli pr; jezu v Vevčah. Drugi dan so ljubljanski dnevniki poročali o navihanosti socialistov, češ da pošiljajo maj' niške letake delavcem v papirnico po Ljubljanici, ko so jim orož' niki in policija za petami. Smejal sem se od srca, ko sem bral te vesti.» (J. Zavertnik: «0 početkih socialističnega gibanja na Slovenskem« v ((Pod lipo« 11/1925, str. 60.) S takšno »pošiljko* anarhističnih letakov po Ljubljanici, o kateri so pisali listi podobne v marcu 1884, nista niti Pečnik niti Zavertnik imela prav noben« zveze in prav tako ne z anarhističnim; letaki, ki so jih našli na jezu vevške papirnice že v decembru 1883 .prim. R. Kyovsky; ((Ilegalni^ tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog osemdesetih let prejšnjega stoletja« v ((Kroniki« 1/1953, str. 14). Zavertnik j« napisal o dogodku, kakor ga je sam fantazijsko »kombiniral, tud: še reportažno črtico ((Nevarni socialisti«, ki je izšla v prvomajski številki chicaškega ((Proletarca« leta 1925 in so jo ponatisnili socialisti v ljubljanskem ((Majskem spisu 1926» str D—12).
**) Njegov priimek je v vseh virih pisan tako, samo v ((Edinosti je bil v že navedenem «Poslanem» Kogoj, a prav tam j« dobil tudi Ucekar strešico na c!
(Se nadaljuje;
UKFIlNISIVO- TRSI - UL MONTECCHJ 6 II TELEFON 93-898 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco I II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965	- Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst K-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1,
•elefon 22-207’ tekoči račun ptf Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine ae
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italija pri »SocletA Pubblicitš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst