A Slovenian Language Newspaper — Dedicaled lo the Cullural Progress and Poliiical Guidance of Americans of Slovenian Descent and Slovenes Scattered around lhe Free World—Through ihe Prin-ciples of Christian Demo-cracy.
sLo\>ensk<\
In Harmony with the American Tradilion of Freedom and Independ-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champion« ihe Right of the Slovenian People to their National Unificalion In Their Own Slovenian State.

F o r a Free Slovenia
Letnik — Volume V.
CHICAGO, ILLINOIS, 20. JANUARJA, 1954
Številka 1 — Number 1
Protikomunistična borba
Pred enim mescem se je vršila v Washingtonu konferenca (The National Conference on Freedom and Peace through Liberation), ki naj bi položila temelje protikomunistični borbi. Predvsem prva dva govornika sta obravnavala i-deološko plat borbe proti komunizmu.
Dr. Charles W. Lowry je govoril o 'The Moral Čase for Liberation' in je predvsem povdaril, da je borba proti komunizmu ideološkega značaja. Komunizma ne bomo uničili z orožjem, temveč s pravilno obrambo onih osnovnih človeških vrednot, ki jih kcmunizem zanika in ki jim je napovedal boj na življenje in smrt. So ljudje, ki verujejo, da je vojna le izhodišče za maloduš-ne, ki so nad uspehom na ideološkem polju obupali. Kadar komu zmanjkajo vsi argumenti za mirno razpravljanje in vidi, da nasprotnika ne more prepričati, potem se zateče k nasilju in vsili svojo voljo svojemu nasprotniku. Vojna pa je tudi nekaj moralno slabega in zato ni pravilno, da iščemo izhoda v njej.
Komunizem je porušil pravilno moralno vrednotenje. Pojem pravice je postavil na glavo. Religija nas uči preko morale, kaj je prav in kaj ne. Komunizem pa pravi, vse kar vodi do napredka proletarske diktature je prav in vse kar ovira ta napredek je slabo. S tem je komunizem postavil novo vrednotenje, še več začel je učiti novo religijo, ki pa v svoji osnovi nasprotuje vsem naravnim zakonom in je zato že sama po sebi obsojena na propad.
Komunistična doktrina je strogo monolitnega značaja in ne dopušča nikakršnega dvoma ali u-govora, zato zanika obstoj vsaki opoziciji. V svojem stremljenju po nadvladi nad vsem svetom hoče vsiliti vsemu svetu svoj monolitni amoralni sistem in zato v svoji celoti nasprotuje vsakemu pomirjenju na mednarodnem področju. Vsakokratno dobro voljo sovjetske vlade v internaci-jonalni politiki pomirjevanja moramo tolmačiti z ozirom na gornje postavke le kot dejanja propagandnega ali trenutno taktičnega značaja. Komunizem je v svojem bistvu agresiven in monoliten in nasproten vsakim kompromisom in pomirjenju.
Naša protiofenziva mora izhajati iz ideološkega stališča. Pov-darjati moramo prav one vrednote, ki jih komunizem zanika.
Hon. Michael A. Feighan, kon-gresnik države Ohio, je v svojem predavanju 'Four Forces for Freedom' naštel, katere so naše vrednote, ki se jih komunizem najbolj boji iua,.jih tudi najboj preganja.
Svobodna zbira poklica izhaja iz moralnih zakonov. Človek je delo Stvarnikovih rok in krona vsega stvarstva na zemlji. Njegova vzvišena dolžnost je, da uporabi svoje delo in svoje talente tako, da prineso korist njemu samemu in njegovemu bližnjemu. Da pa to lahko stori, mora biti svoboden, da si lahko izbere oni poklio za katerega ima največ veselja in v katerem bo tako ljudem lahko največ pomagal. Če kdo odreka človeku to od Boga dano pravico, pospešuje nazadovanje in propadanje človeške u-stvarjalne sile, ki. se bo končalo v anarhiji. Klasičen primer takega nazadovanja so prav razmere v komunističnih državah.
Pravica do privatne iniciative
je ozka povezana s pravico do svobodne izbire poklica. Nobena ne more obstojati brez druge. Na podlagi privatne iniciative si človek svobodno izbere oni poklic za katerega ima veselje. Državni sistem, ki nasprotuje svobodni iniciativi se odreka veliki ustvarjalni sili posameznikov in njihovi iznajdljivosti, ki jo skuša nadomestiti z določenim načrtom za bodočnost (petletko), ki so se izkazali za neučinkovite v primeri s privatno iniciativnostjo. Priznanje pravice do privatne iniciative pomeni izboljšanje življenskega standarta vseh narodov, ki trpe pod komunističnimi diktaturami.
Pravilno pojmovan nacionalizem je velika sila, ki je igrala odločilno vlogo v zadnjih stoletjih. Ločiti pa ga moramo od imperialističnega nacionalizma, ki je samo pretiravanje nacionalizma in kot tak ekstrem, ki je nevaren. Nacizem in fašizem sta bili samo dve obliki takega pretiranega nacionalizma. Kadar govorimo o nacionalizmu, mislimo na pravilno pojmovan nacionalizem, ki je upravičen del naravnega reda, ne pa na njegove izrodke.
Pri narodih za železno zaveso lahko opazimo danes dve obliki nacionalizma. Prvi je ..imperijali-stični nacionalizem Sovjetske Rusije, ki ga včasih imenujemo ruski, imperializem, včasih pa ruski patriotizem. Med obema imenoma ni skoraj nobene razlike ter sta le dve različni krinki sovjetskega imperializma. Drugi nacionalizem pa je pravi nacionalizem onih neruskih narodov, ki se žele osvobodili komunistične ječe in se bora za svojo nacionalno svobodo proti sovjetskemu imperializmu. Težnje zasužnjenih narodov po svobodi v lastnih državah so ona velika in nepremagljiva sila in o-benem Ahilova peta Sovjetske Rusije in vsega komunističnega sveta. Dolžnost svobodnega sve-1
ta je, da te pozitivne nacionalne sile podpre.
Treba je najti način in sredstva in povezati vse te pozitivne sile narodov za železno zaveso v skupno borbo za dosego vseh onih zanikanih dobrin, ki jih svobodni svet uživa in po katerih hrepene narodi, ki so pod komunistično diktaturo. Če se nam to posreči, potem je zapisan konec komunistični tiraniji, narodi bodo dosegli svojo svobodo, svet pa toliko zaželjeni mir.
Komunisti so napravili dve veliki napaki v svojem prizadevanju, da zasužnjijo svet. Prvo napako so napravili, ko so napovedali brezkompromisno borbo moralnim silam človeštva. Trudijo se, da odstranijo Boga iz vsega človeškega udejsvovanja. To je nekaj protinaravnega in nemogočega. Človek je delo božjega stvarstva. Odstraniti Boga iz človekovega življenja in njegovega udejstvovanja pomeni napovedati boj Stvarniku, ki je ustvaril vse stvarstvo in človeka. To pomeni uničenje vsega naravnega reda, ki stvarstvo ohranja, in stem uničenje stvarstva samega.
Drugo napako dela komunizem, ko ponižuje človeka na stopnjo živali. Bog je človeka ustvaril kot krono stvarstva, komunizem pa mu priznava le njegovo animalno plat. Človek ima po svoji ustvaritvi dušo in telo. Ker ni v človeških močeh, da bi spremenil to, kar je Bog ustvaril, zato ne more človeku vzeti nekaj, kar ima po ustvaritvi. Zato vsi načrti komunizma ne morejo spremeniti človeške narave, in so protinarav-ni. Ti dve napaki pa bosta usodni za komunizem, ker sta že od vsega početka obsojeni na neuspeh po svojem bistvu. V nadaljnjem prizadevanju, da utrde ta svoj sistem, si bodo komunisti nakopali jezo in sovraštvo vsega sveta posebno pa onih narodov, ki so jim ta svoj sistem vsilili. Nobenega znaka ni, da bi bili' komunisti pripravljeni spremeniti ta svoj sistem in četudi bi hoteli to napraviti je vprašanje, če so še zmožni. Danes vse kaže, da drve neizogibno v lastno propad.
Mi lahko ta propad pospešimo in rešimo ljudi komunistične diktature. Propad komunizma je siguren, to je le vprašanje bodočnosti, kedaj se bo to zgodilo. Čeprav vemo, da bo komunizem propadel sam po sebi delovanju naravnih zakonov in po načelih logike, nas lo še ne opravičuje, da se zazibljemo v prijetno brezdelje. Biti moramo vojaško pripravljeni, kajti vedno moramo računati, da lahko komunizem v svoji obupanosti vrže vse na eno kocko in napade svobodni svet. Propad komunizma pa lahko pospešimo z vsestransko pripravljenim načrtom.
USODA TRSTA
Odkar smo zadnjič poročali o usodi Trsta v zvezi z razvojem dogodkov po Anglo-Ameriški izjavi z dne 8. oktobra, se je zgodilo, kar smi predvidevali. Tito je izjavil, da je pripravljen pristati na prepustitev tržaškega mesta Italiji.
Ako je tozadevna Titova izjava pristna in bo diplomatski potrjena, je njen pomen z enega vidika zgodovinske važnosti: Vladajoči Beograd je že v drugič priznal Trst Italiji.
Z diplomatskega vidika pa seveda usoda Trsta še ni zapečatena, ker Italija Titove ponudbe ni sprejela. Ali pripravlja Tito še nadaljnja popuščanja na škodo Slovenije? Ali pa bi nova italijanska vlada, ki bo sledila Pelli, bila pripravljena sprejeti Titovo ponudbo tržaškega mesta? Bližnja bodočnost bo dala odgovor na ti dve vprašanji.
Ako bo odgovor na obe vprašanji zanikalen, potem je še upanje na rešitev Trsta.
Sedaj je zares enajsta Ura, da vsi tisti, ki hočejo dobro Trstu in srečo bodoči Evropi, prepričajo merodajni svet, da je ohranitev Svobodnega Trsta bolj važna kot pa barantanje s to srednjeevropsko luko med sredozemskim Rimom in balkanskim Belgradom.
Hvala Bogu, da smo sedaj vsaj vsi Slovenci (in kot izgleda Hrvati) v vprašanju Trsta na isti črti. Naj bi ne bilo prepozno.
Slovenska žena v boju za narodno
svobodo
Kdor koli bo pisal zgodovino slovenskega naroda, se bo moral ustaviti ob zadržanju slovenskih žena in deklet v njenih poedinih obdobjih.
Slovenska žena ni bila le zvesta tovarišica svojemu možu, ču-varica domačega ognjišča, sveče-nica — družine, ki je ohranjala ljubezen in zvestobo do vere, ma-
Predno izdelamo tak načrt si moramo biti sami na jasnem, kaj pomenijo za svobodo in mir: vera, pravilno pojmovan nacionalizem, svobodna izbira dela in privatna iniciativa, štiri dobrine, ki jih komunizem preganja in skuša iztrebiti. Ko bomo sami spoznali, kako vrednost imajo te dobrine za nas, potem šele bomo videli kako vrednost imajo za ljudi, ki žive za železno zaveso. Nato pa bomo zmožni izdelati načrt, kako pomagati tem zasužnjenim narodom, da bodo tudi oni lahko uživali te dobrine, ki so danes tako samoumevne za nas.
Vera nam posreduje moralne zakone brez katerih je vse človeško udejstvovanje obsojeno na neuspeh. To so oni zakoni, ki urejajo odnose med Bogom in človekom in odnose človeka do človeka. Vera uči ljudi, naj delajo to, kar je dobro in naj se izogibljejo tega, kar je slabo.
terinega jezika in narodnih običajev. Bila je mnogo več. V odločilnih trenutkih je tudi sama stopila na javno pozornico in se pridružila javnim delavcem v dobrobit slovenske skupnosti.
V dobi turških navalov, ko so Osmani teptali slovenska polja, požigali slovenske vasi in rušili svetišča ter odvajali cvet naroda — mladino v sužnost — je stala slovenska žena ob strani junaških bojevnikov. Sprejela je nase večkrat težke naloge. Ženske so, kakor poročajo, ne samo molile v cerkvah za zmago krščanskega orožja, ampak se tudi večkrat hrabro borile proti Turkom in jih pomagale premagati. Raz obzidja utrjenih taborov, največkrat okrog cerkva so pomagale branilcem s tem, da so dona-šale obrambni materijal, valile na napadalce težke skale, jih polivale s kropom i t.d., vezale ranjence in jim stregle.
Komur ni znana zgodba Miklo-ve Zale iz Roža na Koroškem. Mi-klova Zala je simbol slovenskemu ženstvu vseh časov v borbi za svobodo in ohranitev narodnih izročil.
Ko je trpljenje slovenskega naroda v Avstro-Ogrski v letih 1914-18 prekipelo do vrhunca, je stopila na pozornico zopet slo-

Published Monthiy by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, 111., USA Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $3.00, za Canado $3.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 2 avstr. funt, Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir. Francija 500 frc.
Communist Tugoslavia
Pod tem naslovom je izšla bro- j šura treh ameriških študentov, ki ■ objavlja njihov razgovor z Jane-; zom Stanovnikom (znanim komu- J nističnim skrivalcem v predvojni Zarji), Titovim agentom pri Združenih Narodih.
Brošura je za neinformirane poučna, za vse pa zanimiva, ker se je trem korajžnim (in bistrim) študentom posrečilo Stanovnika kompromitirati v izjave, ki t odkrivajo komunistični značaj in teror Titovega režima. Iz tega vidika je brošura napravila veliko u-slugo zgodovinski resnici.
Škoda je le, da so se pisci brošure v svojih komentarjih k besedilu razgovora, ki so ga imeli s Stanovnikom. dali zanesti v iz-vestne enostranosti glede narodnostnih razmer v Jugoslaviji. Iz teh komentarjev izgleda kot da so komunisti leta 1945 pobili samo hrvaške vrnjence s Koroške, ne pa tudi deset tisoč slovenskih domobrancev in tudi znatne skupine vrnjenih Srbov. Tudi versko preganjanje pod Titom je enostransko dokumentirano, kakor da bi bila preganjana in mučena
samo Katoliška Cerkev na Hrvaškem.
V petem poglavju govori brošura o posameznih narodih v Jugoslaviji in o njih samoodločbi. Tudi tu je pisanje enostransko. Vse dobro o zgodovini in narodnostnih krepostih Hrvatov, vse slabo s Srbi, in samo par praznih besed (in ena groba zgodovinska netočnost — Slovenci niso nikdar bili samostojni v smislu te brošure) o Slovencih.
Take zgodovinske netočnosti in poročevalske enostranosti so v nasprotju s preprosto resnico in pravičnostjo. Škoda, da je ta tako izvirni in korajžni dokument popačen v teh ozirih. Krivda seveda ni na piscu in pričah te zbirke. Krivi so njih informatorji in mentorji. Čas je, da bi se vsi zavedli svetopisemskega svarila: "Samo resnica vas bo osvobodila!"
Mimo teh neprijetnih enostranosti pa brošuro priporočamo vsem našim čitateljem. Brošura se dobi pri Benzinger Brothers, Inc. 6-8 Barclay St., New York 8, N.Y. Cena $1.25.
TO IN ONO
Slovenska žena v boju za narodno
svobodo
(Nadaljevanje s 1. str.)
venska žena. Ko je po zaslugi Ev. Kreka prišlo v dunajskem parlamentu do zgodovinske maj-niške deklaracije, katero je 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec, so se slovenske žene in dekleta postavile v prve vrste in širile med narodom to veliko odrešilno idejo. Možje in fantje so bili na bojnih poljanah, njihove žene in dekleta pa v zaledju na bojni fronti za osvoboditev Slovenije izpod tujčeve pete. Tisoče in tisoče slovenskih žena in deklet je šlo na delo s podpisovalni-mi polarni. Od hiše do hiše, od o-sebe do osebe, zasledovane po avstrijskih žendarjih in nemčur-skih ovaduhih. Niso se ustrašile truda, dela, tudi ne posledic, s katerimi so jim grozili tuji oblastniki. V boju za majniško deklaracijo so zmagale slovenske žene in dekleta pod vodstvom sestre pok. Ev. Kreka — Cilke Krekove. Zbrale so 200.000 podpisov, ki so bili 25. marca 1918 slavesno izročeni voditelju Slovencev dr. Korošcu. S temi podpisi je bila dana dr. Korošcu legitimacija za delo odceptive od Avstrije, ki nam je bila vedno le mačehovska država.
Ko je zaplapolala nad Slovenijo rdeča komunistična zastava in je pod krvavim svitom peterokrake komunistične zvezde slovenski narod začel svoj, doslej v zgodovini najstrašnejši križev pot, je bila slovenska žena zopet skrivni vir narodnega odpora proti rdečemu brezboštvu. Slovenska mati
— svečenica družine in ohranje-valka večnih narodnih dobrin, je instinktivno čutila nevarnost, ki preti slovenstvu in veri očetov.
Zavedne slovenske matere in odločna slovenska dekleta so pomagala postavljati obrambni jez proti komunizmu v Sloveniji. Fantje in možje so bili potisnjeni v samoobrambo. Braniti so morali pred domačimi komunističnimi divjaki slovenske družine, lastna ognjišča, cerkve in kulturne ustanove. Jamčiti so morali za varnost imetja in življenja. Ob strani so jim stale slovenske matere in slovenska dekleta. Padali so najboljši; slovenske matere so doprinašale dan za dnem največje žrtve na oltar narodne in verske svobode. Še več, slovenske žene in matere ter slovenska dekleta so postale same žrtev boljševiške zarote. Slovenski narod bo na vse večne čase z največjim spoštovanjem izgovarjal imena onih žena in mater ter deklet, ki so padle kot žrtev komunizma.
Borba slovenskega naroda za svobodo še traja. Kako dolgo bo ta borba še trajala, ne vemo. Tudi danes ima slovenska žena, mati in dekle svoje posebno poslanstvo.
V zasužnjeni domovini je to poslanstvo v tem, da v krogu domače družine z največjimi napori in žrtvami ohranja vero in zvestobo starim krščanskim izročilom. Ta naloga je težka. Zmogle jo bodo le junaške in v načelih preizkušene duše.
Naloga slovenskih žena, mater ni deklet v svobodnem svetu pa je
Iz uradne izjave po konferenci v Bermudi: "Sedanje delitve Evrope ne moremo sprejeti kot u-pravičeno ali trajno. Upamo, da se bodo v teku časa našla miroljubna sredstva, ki bodo zopet o-mogočila deželam Vzhodne Evrope, da bodo igrala svojo vlogo kot svobodni narodi v svobodni Evropi". Zanimivo bi bilo vedeti, kam so predstavniki treh velesil postavili Jugoslavijo. Njihova u-radna dejanja kažejo bolj na to, da smatrajo Tita in njegovo diktaturo že za dovolj blizu idealom demokracije.
Iz Dunaja sporočajo, da so v Kremlju ustanovili posebni oddelek, ki bo vodil preganjanje Cerkve na Poljskem. Načelnik oddelka je W. Piaseczinik, član sovjetske tajne policije, ki je bil sovjetski opazovalec pri procesu proti madžarskemu kardinalu Mind-szentyju.
Po radijskem poročilu iz Varšave so katoliški škofje na Poljskem priseglf zvestobo komunističnemu režimu. Angleška vlada
▼ tem, da po svojih močeh pomagajo razkrinkati zločinski komunizem, da povsod ..izpovedujejo resnico o trpeči Sloveniji, resnico o zatiranju verske, osebne in socialne svobode v domovini. Dolžnost slovenskega ženstva v ..svobodnem svetu je, da zajezi povo-denj laži, s katerimi takozvani "napredni" tabor hoče preslepiti sapadni svet, da bi ta še dalje pomaga vzdrževati litovski teror nad narodi v Jugoslaviji
Lahko pa store zavedne slovenske žene in dekleta še več! S tem da pomagamo zrušili komunistično tiranijo, še ni vse doseženo. Slovenski narod ▼ domovini si želi resnične narodne svobode v lastni svobodni slovenski državi! Takozvana "federativna ljudska republika Slovenija" je država le na papirju. V resnici odloča o vsem vedno še Beograd! Slovenski narod mora dobili resnično svobodo, in la je v odcepitvi od Beograda. Slovenski politični narod naj po svojih vodileljih sam odloča o svoji usodi, in slovenski zunanji minisler naj zastopa Slovence na mednarodnih konferencah. Slovenec naj sam razpolaga s svojim denarjem, ne pa, da s svojimi žulji pomaga vzdrževali "siromašne ljudske republike" na Balkanu.
Pri tem delu, da svet spozna Slovence in njihove narodne težnje, morajo sodelovali ludi slovenske žene, malere in dekleta! Kako? S tem, da se vključijo v vse-narodno slovensko državno gibanje, da podpisujejo Slovensko Izjavo, skratka, da pomagajo izve-sli med slovensko emigracijo živahno gibanje, ki stremi za resnično narodno svobodo v suvereni slovenski državL
Možnosti je veliko. Čas, v katerem živimo, sam kliče po velikih slovenskih ženah, materah in dekletih. Roko v roki z možmi in fanti bomo lahko veliko storile v svobodnem svetu za trpečo slovensko domovine. Odzovimo se! Bodimo tudi me velike v delu in žrtvah. Ne bodimo malenkostne, malodušne ampak po vzgledu naših prednic neustrašene saj gre za največje dobro — za vero očetov in resnično svobodo v lastni slovenski državi.	M—a.
je izrekla v parlamentu svoje obžalovanje zaradi tega dogodka. L'Osservatore Romano, polurad-no glasilo sv. Stolice, pripominja k temu poročilu, da ga ne more niti potrditi niti zanikati. Toda za primer, da so škofje res prisegli režimu, so to storili pod tolikim pritiskom, da prisega ni veljavna, ker ne bila svobodna.
Sv. Oče Pij XII. je naglasil v začetku decembra 1953 v nagovoru katoliškim pravnikom Italije, zbranim na letnem zborovanju v Rimu, da mora vsako bodočo naddržavno tvorbo odlikovati verska strpnost. Vsak državljan vsake poedine države članice mora uživati versko svobodo na področju celotne zveze. Večina v taki zvezi ne sme vsiliti manjšini, ide-jeali dejanja, ki jih manjšina smatra za nasprotna verskim resnicam ali nravnosti. Komentatorji so menja, da se je papežev nagovor nanašal na možnost, da bi protestantska večina v Združeni Evropi uveljavila zakonodajo, ki bi dopuščala razporoko in kontrolo rojstev.
Svetovna javnost je končno izvedela, da zatirajo Slovence na področju Svobodnega rtžaškega ozemlja na podlagi Mussolinije-vih fašističnih zakonov. The New York Times poroča iz Beograda 19. decembra 1953, da je Jugoslavija zahtevala kot pogoj za udeležbo na posebni konferenci, ki naj reši to kočljivo vprašanje, da se v coni A odpravijo ali vsaj primerno spremene proti-slovenski zakoni iz fašistične dobe. Vojaška uprava se brani izvesti to spremembo, češ da je samo okupacijska oblast. Toda glavna ovira je v tem, da bi s tem pred vsem svetom morali uradno priznati prvič, da ti fašistični protislovenski zakoni res obstojajo, in drugič, da bi bili mogli te zakone že davno preje odpraviti.
Sv. Oče Pij XII. je naglasil v zadnjem božičnem nagovoru, da mir temelji na duhovnih temeljih. Neupravičeno je upanje mnogih sodobnih voditeljev, ki menijo, da bo svetovni mir posledica povečanega gmotnega blagostanja. Sv. Oče je tudi povdaril, da je ključ do svetovnega sporazuma uresničitev evropske edinosti. Velik del govora je Pij XII. posvetil danes prevladujočemu "tehnološkemu duhu", ki sicer po logični doslednosti vodi do vere, toda praktično zavaja ljudi v način mišljenja, ki je nenaklonjen iskanju,
najdenju in sprejetju nadnaravnih idej in dobrin.
Bolivijska nadškofa in trinajst škofov so izjavili, da bodo uporabili vsa zakonita sredstva proti novemu načrtu bolivijske vlade, ki hoče uvesti v vzgojo državni monopol ter zatreti katoliške zasebne šole.
Vatikanski rokopisi v Ameriki, Ameriški znanstveniki so že dolgo pogrešali prve zgodovinske vire za srednji vek, ki so nakopičeni v Evropi. Sedaj je dobila jezuitska univerza v St. Louisu, v ZDA dovoljenje, da sme posneti na mikrofilm celotno bogastvo vatikanskih knjižnic. Na vseučili-škem prostoru bodo sezidali posebno "Spominsko knjižnico Pija XII". Tu bodo rokopisi na razpolago znanstvenikom. Posebne študijske sobe bodo opremljene s posebnimi aparati, ki povečujejo filme, da jih je mogoče brati s prostim očesom.
Kristus in televizija. Ameriška organizacija Kristonascev si je zadela kot glavno nalogo prinašati Kristusa na trg — to je med ljudi v njih vsakdanjem življenju. Z nastopom televizije je u-spelo preč. Jamesu Kelleru, ki vodi to gibanje, da je pridobil dovolj znanih filmskih igralcev in televizijskih zvezdnikov, ki v 15 minutnem razgovoru debatirajo z duhovnikom Kellerjem o kakem dejanju, ki so ga storili poprečeni ljudje, da bi izboljšali svet. Seveda so programi tako prirejeni, da pridejo igralčevi talenti do izraza. Nekaj bolj znanih Kellerje-vih sodelavcev — Dennis Day, Loretta Young, Jack Benny, John Charles Thomas itd. Stroški teh filmov znašajo okrog $200.000 letno: Denar prihaja od gledalcev sam od sebe, čas daje pa družbe brezplačno na razpolago.
Krščanski zakon in družina. Kanadski škofje se ob priliki svojega letnega zborovanja v Ottawi (15-16 oktobra 1953) izdali posebno poslanico o krščanskem zakonu ter družini, v kateri so zlasti povdarili nadnaravni značaj zakona, važnost priprave na zakon, obveznosti pravnih postav v zakonu, dolžnost, staršev, da preskrbe otrokom dobro vzgojo in da kljub drugačni modi ohranijo pametno nadzorstvo nad doraščajo-čimi otroci. Škofije zlasti priporočajo družinsko molitev rožnega venca. Odlomek glede šolske vzgoje se glasi: "Kjer koli obstojajo katoliške šole, so starši v vesti dolžni pošiljati svoje otroke vanje".
Predavanje Dr. Leskovarja o tržaškem vprašanju
Decemberski sestanek Srednje-Evropskega Federalnega Kluba v Chicagu, je bil posvečen tržaškemu vprašanju. Sestanek se je vršil na Loyola univerzi v Down-town-u. Dr. Ludvik Leskovar je v svojem predavanju o tržaškem vprašanju nakazal glavne ekonomske in geopolitične implikacije problema ter izvajal kot trenutno najbolj umestno rešitev v izvajanju mirovne pogodbe z I-talijo. Posebej je povdaril nezaslišano ravnanje Zavezniške u-prave, ki še vedno vzdržuje stare fašistične proti-slovenske zakone v Coni A, ki še vedno dajejo prednost laškim prenapetežem. Razvila se je obširna debata v ka-
teri so mnogi priznali, da problema doslej niso poznali v pravi luči.
Srednje - Evropski Federalni Klub združuje ameriške izobražence različnih narodnosti, ki se zanimajo za vprašanja Srednje Evrope. Klub ima v svoji sredi več uglednih vseučiliških profesorjev raznih univerz ter uglednih javnih delavcev. Dosedanji predsednik Dr. Papin je bil pred kratkim premeščen iz De Paul univerze v Chicagu na znano univerzo Notre Dame v South Bend, kjer poučuje politične vede. Sedaj vodi predsedniške posle klubov podpresednik, dr. Leskovar.
B.N.
Da smo si na jasnem...
V sobodnem svetu vlada velika zmeda pojmov. V tej zmedi spretno ribarijo komunisti. Usodno je, da premnogi ne vedo ločiti, kako daleč segajo koristi in pravice "bussinesa" in kje je pravilna načelna meja. Usodna je tudi, da eni obsojajo sovjetski komunizem, ko pa pride govor na jugoslovanski titoizem, se obsobi spretno umaknejo.
Za slehernega katoličana mora biti kakor pribito: S komunizmom ne more biti sodelovanja v prav nobeni obliki. Bo morda kdo oporekal in trdil: Kaj pa, če komunisti podprejo upravičene narodne želje? Ali naj potem odklonimo njihovo pomoč? Tudi v tem primeru velja: S komunisti nobenega sodelovanja! Izkušnje uče: Komunisti spretno izrabijo sleherno priliko, da se vrinejo v organizacije, v razne ustanove, v razne akcije, i t.d. Njihov glavni cilj je — koristiti vesoljnemu komunizmu. Komunizem zpretno izrablja narodnostne težave in zapostavljanja poedinih narodov s tem, da se prikazuje kot zagovornik upravičenih narodnostnih teženj (primer Trst, upravičena borba Marokancev, za narodno samoupravo) komunizem je zmožen, če mu to kaže, postaviti se celo v obrambo verskega zapostavljanja narodnih manjšin (n. pr. Koroška), samo da si pridobi simpatije ljudskih množic. Ko je to doseženo, gre komunistično žito hitro v klasje.
Kdor komunistične taktike ne pozna, nasede v dobri veri komunizmu, ko ta ponuja roko za sodelovanje. čudno, zelo čudno je, da se v dobi, ko se je komunizem v tolikih državah razgalil do golega, najdejo ljudje, ki gredo mirne duše preko vseh strahotnih pojavov v državah za železno zaveso.
Kako le more človek z zdravo pametjo, mirne duše prenesti pisanje nekaterih listov, ki prezrejo ostudno roganje jugoslovanskega komunizma zapadnemu svetu? Kako neki le morejo molče priti dogodke v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, ki kriče po vsesplošni obsodbi vseh ljudi zdrave pameti in naravnega poštenja? Kako se more le najti kdo, ki si upa zapisati, da v Sloveniji ni sledu o verskem preganjanju, ali pa najti opravičilo, češ: "mi, ki nismo preživeli vseh grozot v stari domovini, nismo upravičeni do kritike" . . . Kako se mora najti' kdo in zapisati, da je "nezain-teresiran" o vsem tem, kar se do-gaje doma v Sloveniji?
Sleherni Slovenec v svobod-
nem svetu, ki ni skregan s pametjo, je dolžan da po svojih najboljših močeh razkriva zlo komunizma, ki davi Slovenijo. Sleherni slovenski časopis, tudi kulturni, gospodarski, leposlovni itd. mora biti glasnik zatiranega slovenskega naroda v domovini, ki se sam ne more braniti! Kdor to svojo naloga zanemari, ni vreden imena Slovenec, in časopis, ki si ne upa braniti trpečih bratov in sester ▼ domovini in molči k vsemu temu, kar se danes pod trino-ško peto komunizma dogaja doma, ni vreden, da izhaja in ne zasluži podpore!
Listi, ki zagovarjajo titoizem, ki prikazujejo razmere v Titovini v lažni luči, ki prinašajo uvodnike in "zgodovinske" prispevke od Seliškarja in drugih komunističnih pisačev, ne smejo imeti prostora v zavedni slovenski hiši. V lastno skledo pljuje, kdor lake liste naroča in podpira! Potegni-mo tukaj jasno razmejitveno črto!
Brali smo, da se urednik nekega lista "ne strinja z metodami in idejami Sovjetske Zveze". Prav! Pošten človek se takih metod in načel sramuje! Kaj pa metode in ideje jugoslavnskega komunizma, kaj pa ideje in metode liloizma? Ali se ne zdi, da nekateri smatrajo, da je titoizem nekaj povsem drugega kot moskovska komunistična doktrina? Večkrat smo brali v ameriških listih, da je "titoizem" ali "nacionalni komunizem" nekaj bolj milega, znosnega, ki se skuša prilagoditi zapad-ni demokraciji. Usoda zmota! Pod krinko titoizma ali nacionalnega komunizma se skriva isti hudič, ki čepi pod moskovsko krinko. Ni razlike! Prav nobene razlike! Zakaj torej obsodba samo metod in idej Sovjetske Zveze, ne pa tudi titoizma? Zakaj tako previdno izbegavanje obsodbe jugoslovanskega komunističnega samodržca Tita?
Jasnosti hočemo! Kot Slovenci in kot katoličani smo dolžni zavze-sti napram komunizmu, pa naj se skriva v tej ali oni obliki, jasno stališče. Kdor tega ne stori, zasluži upravičeno naziv "koristno budalo", ki pomaga nevede komunizmu do oblasti in je sokriv podaljšanja trpljenja slovenskega naroda v domovini!
V odnosih do komunizma nevtralnosti ali neke namišljene "zlate sredine" ni! Ali komunist, ali proti komunizmu! Kdor hoče biti v "zlati sredi", da se ne bo nikomur zameril, pomaga — komunizmu! Da! Tako je!
M.G.
Dr. Ivan Ahčin, Sociologija
Prva knjiga, Založila in izdala žabnega reda (6). Vsako poglav-Družabma pravda, družba za ši- je zaključuje seznam važnejših rjenje krščanskega socialnega na- j del, ki so nekaka orientacija v o-uka, Buenos Aires, 1953, 292 stra- j bilici socioloških del ter napotek
za podrobnejši študij.
Prvo poglavje podaje opredelitev sociologije, določitev njenega mesta med drugimi vedami, metodo dela, kratko zgodovino sociologije ter današnje težnje v sociologiji.
V poglavju o krščanski sociologiji odgovarja pisec na vprašanje o upravičenosti obstoja posebne krščanske sociologije. Utemeljuje jo dejstvo, da so odgovori na vprašanje o človeku in družbi pogojeni po svetovnem nazoru. Krščanska sociologija temelji na opazovanju, na krščanski filozofiji in etiki ter na učiteljstvu Cerkve, ki sme odločati tudi o družboslovnih vprašanjih, v kolikor so povezana z vero in nravnostjo. Poglavje zaključuje kratka razprava o značaju, namenu, metodi ter važnosti krščanske sociologije obenem s kratkim zgodovinskim pregledom.
Poglavje p človeku govori o človeški naravi, o izvoru človeka, nost in ljubezen kot temelja dru- o človekovi duhovnosti, ki ga na-
pravlja osebo, o človekovih pra-
ni.
Profesor sociologije na bogoslovni fakulteti dr. Ivan Ahčin je obogatil slovensko kulturno ustvarjalnost s prvo knjigo svoje Sociologije, ki bo obsegala poleg objavljene prve knjige o osnovnih činiteljih družabnega življenja še "Socialne ustanove" (II), "Socialno ekonomijo" (III) in "Socialno vprašanje" (IV).
Namen knjige je biti nekak učbenik slovenskim socialnim študijskim krožkom v zamejstvu. Temu namenu primerno je oblika podajanja katekizemska, t.j., snov je porazdeljena na vprašanja in odgovore. Temu namenu primerno je tudi vsebina omejena le na bistvene stvari ter na bolj manj dognane izsledke.
Prva knjiga obsega šest poglavij, v katerih pisec obravnava najprej sociologijo kot vedo (1), nato krščansko sociologijo (2). Zatem preide na človeka (3), družbo (4), družabni red (5) ter pravič-
Študijski dnevi v Torontu
Katoliški dijaki v Torontu so priredili za konec božičnih počitnic dobro uspel študijski tečaj. Predavanja so bila v soboto zvečer in nedeljo popoldne 2. in 3. januarja v zavodu sv. Mihaela.
Za uvod sobotnega dela programa je preč. g. Tone Vukšinič pokazal, kako poedina predavanja kljub raznolikosti naslovov druži en cilj: pomagati vsakomur, da bo postavil celega katoličana v svojem poklicnem in izven-pok-licnem življenju. Lojze Ambrožič, ki je končal filozofski oddelek bogoslovnih študij v torontskem bo-
goslovju je pokazal — naslanjajoč se na delo francoskega tomi-sta E. Gilsona — na primerih Petra Abelarda in sv. Bonaventure, naslednjega dne pa E. Kanta, da vodi uporaba metode poedine znanosti v filozofiji do usodnih zmot. Iz teh zgodovinskih zgledov slede neke vrste izkustvena pravila: 1) Filozofija vedno pokoplje svoje pogrebce. Kadar prevlada skepticizem, mu kmalu sledi kaka močna filozofska šola. 2) To dokazuje, da je človek po naravi metafizično bitje. 3) Člo- i vekov razum dviga človeka nad
čutne zaznave — metafizika. 4) Ker teži metafizika za zadnjimi vzroki vsega, ni zadovoljiva nobena metoda, ki je primerna za eno znanost, ker ta gleda na resničnost samo pod enim vidikim. 5) Zeadinjujoči princip vsega je bitek. Zato je bitek prvi princip človeškega mišljenja in tudi prvi princip metafizike.
V nedeljo popoldne je profesor J. Mantuani odlično prikazal, kako pozitivne znanosti s svojo metodo same logično vodijo do sklepa, da obstoja še druga realnost kot samo tista, ki nam jo kažejo čutila. Seveda se je treba otresti predsodkov in tudi zastarelih delovnih metod. G. profesor je zaključil: "Svet, kakor smo ga vajeni gledati, se morda okoli nas podira, a podira se le njegova slika, izza nje pa vstaja jasnejša in jasnejša zarja enega, večnega, ne-spremljivega, kar leži sicer za naš um na koncu neskončno dolge poti, kar pa vodi nevarljivo do neskončnega, večnega Boga za vsakogar, ki ima pogum zreti resnici v obličje".
Tečaj je zaključilo predavanje R. Čuješa "Človekova podoba včeraj in danes". Predavatelj je prikazal, kako od filozofov izdelani liki človeka odločilno vplivajo na družbeno življenje. Čeprav trpi vsakdanje življenje še zaradi včerajšnjih skaženih podob človeka, se javljajo na obzirju tako v filozofiji kot v sodobni znanosti nove opredelitve človeka, ki se bistveno krijejo s krščanskim pojmovanjem. Naša naloga je, qla izčistimo svoje pojmovanje človeka, če smo se kje nalezli od splošne usmerjenosti kulture napačnih potez, da oblikujemo svojo osebnost z namenom, povezati jo v družbo, in da pomagamo po svojih močeh in prilikah pri širjenju te nove podobe človeka, ki bo trdna podlaga tudi boljših razmer v družbi.
Udeleženci so izrazili željo, da bi se taki tečaji priredili dvakrat na leto. Udeležba je bila zadovoljiva, čeprav bi mogla biti še boljša.
vicah in dolžnostih ter o človekovi družni naravi.
Četrto poglavje govori o družbi, kaj je, kako se deli in odkod izvira, o zgradnji in namenu družbe.
Peto poglavje govori o redu v družbi in osnovnih obrisih družabne urejenosti.
Zadnje poglavje govori o temeljih vsega družbenega reda, o pravičnosti raznih vrst, vključno socialno pravišnost, in o raznih socialno pravičnost, in o raznih no ljubezen.
Sociologija dr. Ahčina bi bila razveseljiv pojav na knjižnem trgu tudi doma v rednih razmerah. Toliko bolj je treba izreči priznanje piscu in založnikom, da so jo izdali v tako neugodnih razme. rah. Delo gotovo odgovarja tako po vsebini kot po načinu obdelave namenu, ki si ga je zastavilo. Ta ali oni bo sicer imel glede kakih manj važnih stvari kake osebne želje ali morda pomisleke, toda take malenkosti ne vplivajo na vrednost celotnega dela. Na nekatere stvari nameravam sam o-pozoriti drugod. Tukaj bi omenil dobro izpolnil. Sedaj pa je nalo
no, toda taka dela kot je dr. Ah-činova Sociologija si morajo zastaviti večje cilje: biti usmerjajoče vodilo duhovnega življenja vsega lovenskega naroda. Ker pa nam danes komunizem zapira pot do glavnine Slovencev, ki žive v njegovim trdem objemu, ne smemo pozabiti, da uživa del strnjeno naseljenega slovenskega življa — čeprav izpostavljen drugim nepri-likam — vsaj duhovno svobodo. Zato naj bi taka dela kot je dr. Ahčinova Sociologija imela za prvenstveni namen doseči Slovence na Koroškem, Štajerskem, Goriškem in v Primorju. Duhovno življenje naših manjših bo za bodočo kulturno rast slovenskega naroda vsekakor neprimerno od-ločilnejše kot duhovno življenje slovenskih izseljencev. Idealno bi bilo, Č6 bi n. pr. Goriška Mohorjeva družba začela izdajati taka dela v "Znanstveni knjižnici" kot jo je imela Mohorjeva družba v Celju. Ta dela bi izdajala Goriška Mohorjeva družba v sporazumu z Mohorjevo družbo v Celovcu in drugimi slovenskimi kulturnimi ustanovami v zamejstvu. Povečana kulturna ustvarjalnost na strnjeno naseljenem sloven-I skem ozemlju bi utrjevala narodno rast v tujerodni državi, slovenski izseljenci pa bi mogli s pridnim nakupom takih del posredno pomagati narodnostno ogroženim bratom. Tako sodelovanje bi v veliki meri tudi pomagalo odstraniti ostanke od avstrijske uprave vcepljenega provincializma, vko-likor vnašajo včasih nepotrebna trenja v našo skupno rast.
čeprav je bil obseg knjige po izrednih razmerah omejen, bi si vendar želel v orisu zgodovine krščanske sociologije podrobnejši oris te zgodovine na Slovenskem ter oris vsaj važnejšega slovenskega slovstva. Piscu samemu, ki je sam pri tem delu sodeloval, čeprav je iz nepotrebne skromnosti na str. 91 izpustil svoje ime, se ta "zgodovina" — "sodobnost", toda za mnoge izven področja nekdanje "Dravske banovine" in tudi za mlajši rod predstavlja tak oris potrebo, da dobi vsaj malo bolj določne pojme o tem, kar je bilo storjenega, pa tudi opuščenega ter tako zgodovinsko orga-nično poprišče za lastno delo.
Uporabnost knjige povečata še osebno in stvarno kazalo. Dr. Ivan Ahčin je svojo nalogo
samo dvoje:
Zdi se mi, da večina slovenskih kulturnih delavcev — beguncev bolj ali manj omejuje svoje delo na krog slovenskih izseljencev, kar omenja dr. Ahčin sam v uvoda v Sociologijo. Delo za slovenske izseljence je vse hvale vred-
ga poedinih članov slovenskega naroda, da z nakupom dela ter s preučevanjem dokažemo, da nam je rast slovenske kulture še pri srcu. Bila bi neprimerna škoda, če bi zaradi premajhnega odziva nadaljnje knjige ne mogle iziti.
Rudolf Čujei
Iz zasužnjene Slovenije
Božič je bil tudi letos navadni delavnik. Tovarne so delale s polno paro, vsa podjetja, šole, uradi so polno zaposlili vse podrejene. Neko pismo pravi: "Naš Božič je bil zopet žalosten. Mesto v cerkev, smo morali v tovarno, naši otroci pa v šolo. Kako dolgo bo trajal še ta pekel" . . .
Kakor živi okostnjaki . . . Titov komunistični režim je nedavno izdal amnestijo za razne politične zločince. Med amnestirani-mi so bili tudi duhovniki. Po podatkih, ki so na razpolago, je bilo
izpuščeno na svobodo kakih 45 duhovnikov, od teh je 8 Slovencev. Amnestiranci izgledajo kakor živi okostnjaki. Sama kost in koža. Živčno so popolnoma strti in bo trajalo nekaj let, da si bodo vsaj nekoliko opomogli. Mnogi pa bodo nosili posledice komunističnega trpinčenja, duševnega in telesnega do svoje smrti. V komunističnih mučilnicah se nahaja še vsaj 100 duhovnikov. Kolikšen je bil duševni pritisk na te uboge žrtve komunističnega divjaštva, (Nadaljevanje na 4. str.)
t
Pismo uredniku
Dragi gospod urednik! Vaš članek "Zarota molka in potvar-janja" objavljen v decemberski številki SD, je odličen doprinos k razkrinkavanju onih, ki se sicer prištevajo katoličanom, a s svojimi izjavami in pisanjem koristijo največjemu zlu naše dobe — komunizmu.
Če to delajo hote, je žalostno. Ako nehote, t.j. iz naivnosti in nevednosti, velja zanje stari pregovor: "Kogar hoče Bog kaznovati, ga udari najprej s slepoto." A-li ni udarjen s slepoto človek ki je obiskal staro domovino, pa pravi, da v Sloveniji ni opazil verskega preganjanja? Kakšne katoliške oziroma demokratske nazore ima, oseba, ki pravi, da je krivično od nas, če kritiziramo ta-mošnje razmere? Ali pa tisti, ki napiše, da je in ostane za razmere v starem kraju nezainteresiran?
Takim izjavam in pisanju se komunisti v Titovini v pest smejejo. Nič ni Titu bolj dobrodošlo kot laskanje s strani obiskovalcev z Zapada, zlasti še katoličanov. Take izjave obesijo na "veliki zvon" v svojem časopisju, seveda s "potrebnimi" komentarji, kako so ameriški Slovenci navdušeni nad njihovim "socializmom", j Zato nič čudnega, da je neka lan- | ska obiskovalka, sicer "katoliška | dama" dobila baje celo Titovo odlikovanje.
Kljub temu je in ostane bridka resnica, da naš slovenski narod trpi doma kruto preganjanje s strani brezbožnega in krvavega komunizma, ki se je s krvjo in proti volji velike večine slovenskega naroda dokopal do oblasti. Da bi se na oblasti čutili bolj varnega, je brez vsakega procesa pobil in deloma žive zmetal v kraške jame okrog 12.000 protikomu-nističnih borcev, najboljših slovenskih sinov.
Pod Titovim režimom je danes slovensko ljudstvo oropano svobode govora, svobode vere, svobo-dejomelja in sploh vsakega človeškega dostojanstva. Komunistični rabi j i mu ne dovolijo praznovati niti Božiča. Ravnokar minuli praznik Kristusovega rojstva je bil v Titovini tudi letos uradno delavni dan.
Pa se še dobijo ljudje, ki pravijo, da v domovini ni verskega preganjanja in da mi v Ameriki nimamo pravice tega kritizirati. Ravno mi Slovenci v svobodni Ameriki, imamo ne samo pravico, ampak tudi sveto dolžnost, da odpremo usta in seznanimo demokratični svet z vnebovpijočimi krivicami, ki jih trpi naš narod doma. Nobena beseda, napisana v tem smislu, ni preostra, nobena cdsodba prestroga. Komunizem je utelešeno zlo, umazan s krvjo miljonov nedolžnih žrtev. Komunizem je tista hudičeva fronta, proti kateri je pozival v boj v svojem zgodovinskem govoru malo pred smrtjo veliki slovenski škof dr. A. Bonaventura Jeglič.
Nevredno je za vsakega demo-
kratično mislečega človeka, posebno še katoličana, da na kateri koli način, posredno ali neposredno pomaga komunizmu. So tudi med novimi naseljenci taki, redki sicer, ki skušajo biti silno "galantni" napram raznim sopotnikom, samo da si ohranijo sloves nevtralnega, širokogrudnega človeka. Pozabljajo pa, da si s tem pri treznih ljudeh, ki komunistične sopotnike do dna poznajo, jemljejo dobro ime. "Nihče ne more služiti dvema gospodoma", pravi evangelij. Slovenci smo včasih rekli, da jezditi na dveh konjih hkrati ni mogoče. Morda dobrim jezdecem nekaj časa to u-speva, toda pride trenutek, ko se tak jezdec znajde pod kopiti obeh konj.	J. T.
IZ KANADE
Toronto, Ont. Kulturno in družabno življenje se je v zadnjem času zelo razmahnilo. Slovenska Narcdna Zveza za Kanado je priredila dne 20. decembra v To-rontu v Brennan Hali, v St. Mich-ael College kinopredstavo, katere čisti dobiček je šel za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Na sporedu sta bila dva krajša zabavna filma, dva poučna filma in film "Pavla" z glavno igralko Lo-reto Young. Predstava se je udeležilo toliko ljudi, da so bili zasedeni vsi sedeži, gledalco so morali stati ob strani in zadaj.
Zadnjo soboto v letu je bil ples podpornega društva BLED, ki je dobro uspel.
Novoustanovljeni Gledališki o-der v Torontu je postavil zadnjo nedeljo v letu 1953 na oder v St. HTelen's cerkveni dvorani na Dundas Str. W., Charles Dicken-sonovo "čvrček za pečjo". Pred pričetkom igre je g. Luka Jamnik predstavil novoustanovljeni oder ter obrazložil njegov namen. Po njegovem nagovoru so nam igralci zaigrali igro, ki je bila še kar dobro podana, vendar se je tuin-tam dalo opaziti, da je bila igra na hitro naštudirana. Temu pa je vzrok pomanjkanje lastnega o-dra, na katerem bi se igralci lahko vadili in pa dejstvo, da morajo igralci v poznih večernih urah in različnih delov Toronta k vajam, po trudapolnem delu, ko si vsak želi počitka. Že ta žrtev in zavest, da služijo narodu in njegovi omiki, daje članstvu kot režiserju "novega odra" velik plus. — Igro so včasih motili gledalci z nepotrebnim ropotanjem s stoli, ter naši malčki, ki so se tudi hoteli po svoje "udjestvovati". Toda sliši se, da bo v bodoče tudi v to smer poskrbljeno, če bo odru uspelo organizirati "nurseri", kjer se bodo otročički lahko med predstavo po svoje zabavali.
Za konec januarja 1954 nam je oder najavil komedijo-satiro: Upniki na plan"!
Na Silvestrov večer je Slov. Narodna Zveza priredila v Brennan Hali ples za vse Slovence, ki je bil
zelo dobro obiskan, ter so se vsi udeleženci lahko dobro zabavali! Igral je znani "Sunshine trio", ki se je dobro odrezal. V prodaji so bile pristne slovenske orehove potice, krofi, in razne brezalkoholne pijače. Čeprav ni bilo alkohola, so se udeleženci razvneli, slišal si veseli fantovski vrisk, med odmori pa so fantje, kot nekoč doma na vasi, zapeli nekaj lepih narodnih pesmi. Po polnoči je bilo razdeljeno pet nagrad za moške in pet nagrad za ženske udeležence. Bil je res lep slovenski večer.
Za 9. januar je napovedan družabni večer s plesom cerkvenega odbora v madžarski cerkveni dvorani na Dundas Str. W.
AKADEMIK — glasilo slovenskih visokošolcev — božična številka je pravkar izšla. Kadar koli jo dobim, jo z veseljem, pa tudi z občudovanjem vzamem v roke. Koliko dela in energije je vloženo v vsako številko. Tudi ta številka je zelo pestra. Poleg leposlovja je več prav tehtnih razprav aktualne vsebine. Prav posebno pozornost zaslužijo misli in smernice za ustanovitev Slovensko narodno-obrambne zveze pod naslovom: Smrt ali življenje? Naj bi prav vsak Slovenec-inteligent, če tudi je že davno "odslužil" trganju hlač po visokošolskih klopeh, s premislekom vzel to idealno akademsko glasilo v roke in izvajal iz tega tudi praktične in koristne zaključke.
ODMEVI
'"Članek" Zarota molka in po-tvarjanja" sam je bil vreden več kot letna naročnina, katero prilagam, tako nam piše odlični slov. duhovnik.	<
Glas iz Siama. G. J. Bevc, misijonar v Siamu pošilja listu "SD" izkrene pozdrave in želi, da list tudi v bodoče tako krepko zastopa slovensko državno idejo.
Pošilja za zračno pošlo. G. L. Krivograd, Villawood, Avstralija, pošilja denar, da bo list prejemal po zračni pošti in obenem želi u-redništvo vse najboljše za novo leto 1954.
List mu zelo ugaja. Novi naročnik g. Jack Petrovcic iz Clevelan-da pošilja naročnino za tekoče leto in piše, da je proti povrnitvi tretje Jugoslavije ter da mu list SD zelo ugaja.
mazinovi dvorani. Na to družabni prireditvi že danes opozarjamo, reditvi že danes opozarjamo.
Hišo je kupil naš naročnik g. Frank Bilban na vogalu 22nd Pl. in Wood Str.
MEDEN APPLIANCES
Television Sales and Service Refrigerators — Washing Machines 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL.
Iz Mendoze
"Slovenski Dom" v Mendozi želi vsem Slovencem v domovini, Slovencem na Koroškem in Primorskem ter drugim, ki so raztreseni širom sveta, prav srečno in uspehov polno novo leto 1954.
Nova maša v Mendozi. Dne 13. decembra nas je počastil novo-mašnik g. Jože Škrbec s tem, da si je izbral Mendozo in nas men-doške Slovence za svojo novo mašo. To je bila kar prava "primi-cija" v malem. Majkala je samo "čindara" ker pač ni bilo "pleh" muzike. Tudi mlaje smo imeli z slovenskimi napisi in ker tu ni smrek, smo pa te nadomestili s topoli. Na glavni cesti sredi Mendoze je na slavoloku poleg cerkvene in argentinske plapolala tudi slovenska zastava. Istota-ko pri vhodu v hišo pri Mulčevih, ki so pripravili novomašniško slavlje. Novomašno pridigo je i-mel prof. dr. Ahčin, pel je moški zbor našega društva latinsko mašo pod vodstvom g. Plahute, spremljal pa je petje ceremonijar nove maše g. Martelanc. Popoldne smo kar od fare mahnili na pri-micijo; "pravoslavnih" pa ni bilo nič blizu. Po petih litanijah se nam pesem kar ni več ustavila, dokler nas zadnji avtobusi niso razvozili na naše domove.
Še ena iz Mendoze. Dvanajsti december ob 21.05. Dešifrirano poročilo glavnega-stana S. D. V tajnem arhivu na Martinezu je bilo najdeno: . . . "Stražarji bodo pometali s kora . . ," Pa pravi I-van na to, do bo rekel prijatelju, ki je na tramvaj-komandi, da bo peljal mimo frančiškank tisto staro škatljo, da bo večji ropot in bodo mislili, da imamo tanke zunaj ter se bodo poskrili po vseh kotih. Pa je bila res učinkovita ta kontraakcija, Jugoslovenci, so res zamenjali tramvaj za tanke in niso upali priti niti blizu . . .
IzChicaea in okolice
Slovenska poroka. Na Štefanovo sta se v Chicagu poročila Štefka Mavec in Vlado Pirih. Mnogo sreče!
Božični prazniki so potekli v prav lepem razpoloženju. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom novega organista Rev. Vendelina je | prav lepo pel latinsko mašo in j vedno lepe slovenske božične pe-1 smi. Le pritrkovanja smo pogre- I šali!
Božičnica SNZ v Chicagu je prav lepo uspela. Pri pogrnjenih mizah je bilo prav veselo razpoloženje. Ob božičnem drevesu smo se spomnili tudi trpečih bratov in sester v domovini, ki ječe pod komunističnim suženjstvom. Lepe božične misli zo izrekli v govorih: dr. Rajko Ložar, tajnik Tone Ar-ko in urednik SD Mirko Geratič. Da je bilo tudi petje na programu, se razume. Lojze Arko pa je prav lepo deklamiral božično pesem.
Film o Slovaški smo videli na zadnjem sestanku Lige v Chicagu. G. Viliam Kona, je uvodoma podal kratek pregled borbe Slovakov za narodno samostojnost, nato je sledil prav lep film, ki prikazuje delo in življenje v dobi obstoja slovaške države; posebna zanimivost pa je bil film "Jano-šik", ki prikazuje slovaškega narodnega junaka Janošika v boju z tujimi, madžarskimi nasilniki. — Ta film bomo videli v januarju tudi na sestanku SNZ v Chicagu.
Družabne prireditve v predpu-stu obetajo prav mnogo zabave in razvedrila. Na pustno soboto 27. februarja bo imela Ligina podružnica svojo plesno prireditev v To-
Iz uprave lista
Za Tiskovni sklad so prispevali: T. Kveder, Milwaukee $3, A. Strmšek, Milwaukee $1, Stanley Knaus, Peoria, $1, L. Gregorin, S. Francisco, $1, Neimenovan iz Kanade $1, Fr. Kolarič, Cleveland, $2, Neimenovan $10, Janez Seni-ca, Toronto, $1, Jos. Sladich, Chicago, $2, Jože Jarc, Cleveland $2, Rev. L. Lavrih $3, J. Pavlin, Fitchburg, Mass., $2,- Rev. M. Go-dina $2, Jože Tegelj, Bensenville, $10, Frank Korenčan, Chicago $1, — Vsem prav iskreni: Bog povrni stokratno!
Kaj prosi uprava Slov. Države? Bodite točni v plačevanju naročnine. Letna naročnina je $3. Kdor je v zaostanku, naj tudi zaostanek poravna. Javljajte nam spremembo naslova! Mnogi to radi pozabijo! Pri naslovu navedite tudi poštno zono. — Pridobivajte nam novih naročnikov. Dajte list brati tudi drugim.
Naročniki v Avstraliji — pozor! Letna naročnina za Avstralijo znaša v letu 1954 2 avstr. funta.
List po zračni pošti (Air Mail) bodo dobivali samo tisti, ki posebej plačajo poštnino. Za Avstralijo znaša zračna pošta povprečno $0.50-75 za vsako številko. V Argentino in ostale južne države povprečno 0.30, v Evropo povprečno $0.45.
Kdor lista ne želi prejemali, naj vrne prvo številko.
Naročniki v Avstriji bodo odslej lahko plačevali naročnino kar na Koroškem. Kako, boste zvedeli pismeno.
Naročniki v Argentini naj odslej plačujejo naročnino pri upravi "Slovenske Poti" Ramos Mejia, calle Argentina 1166, prov. Bue-nos Aires.
SLOVENCI KUPUJE JO V
SLOVENSKI TRGOVINI
JOE GOMILAR
1801 W. Cermak Road, Chicago, III.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. GOMILARJU: tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBA. SE, SUHE ŠUNKE, PREKAJE-N E SVINJSKE ŽELODCE; PRAV SEDAJ PA IMA IZVRSTNO KISLO REPO, in ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM!
Iz zasužnjene Slovenije
(Nadaljevanje s 3. str.)
pove dovolj dejstvo, da duhovniki ne upajo skoraj z nikomur govoriti, niti s svojim škofi ne ... Pa se vendar najdejo ljudje, ki obsojajo Sovjetijo in njene metode, pozabijo pa obsoditi divjaštvo Titovega krvavega režima . . . Velja zapomniti!
Komunistična volilna komedija je minila. Kljub siloviti propagandi, katere je zmožen samo tiranski komunistični režim, rdečim oblastnikom ni šlo vse po sreči. Najprej so oznanili, da je zmaga 90% . . . ! Pozneje so začeli razpravljati, kdo je kriv nizkega števila udeležencev. Tako na pr. v Št. Petru v Sav. dolini sami pravijo, da se je udeležilo le 55% volilcev, a še od teh je bilo 1/3 volilnih glasovnic (nimajo več krOgljic), nepravilnih. Torej bojkot na celi črti. Volilo je torej za režim le 37%. Podobno je bilo tudi drugoga. Tako na pr. v Konjicah, kjer je po komunistični sodbi vsega kriv arhidijakon.
Dr. Besednjak v Trstu misli menda kmalu po novem letu pričeti s tednikom v Trstu. Računa na podporo "majke" Jugoslavije ... !