Katolfšk cerkven Ust, Tečaj V Ljubljani rožnika 1H56. Hciikn *loee#Ho#i r f^ivVrri/i. (Konec.) Omenjeni lisi se luko glitsj, llvuljru bodi Jrsiis krislus! Kurim ccrkev v l.itšlčuli v en nI \lurii lleviei je liiln za aoso duš prcmujhnu. torej sn želeli novo zidati. I.jub-Ijunsko šknli jsi mi in e. k. tle/.elno pogluvursivn je Mi. \el. travnu l*."»ti privolilo. siiim ccrkcv poilreti in novo ziduli. Ker so f • i I i visokočusiiti gosp. Sulici kusp.. Mohrcpoljski faj-limšler. pni i on hiške cerkve. nekoliko ccrkvi dali iu furmani jo ziduli prostovoljno obljubili, se je In ilelo pričeli moglo. Xovo cerkev je po mislili vlsokočiist. go>p. Viiiccurju Vov-k-u. prej dckuua /ti»j fajmoštra. v Si. Huprriu mi Molen-skini. iu vUokiičusi. g. Janezu llrodnik-u. luskigu fujmnširu. umeliiik g. Pisci zrisul. zidal jo jc Aul. Krucco pod vodstvom fukujšnjigu fujmoMiru. Ml. vel. Inivmi lfc.">f» so staro cerkev /učeli podiruli. /.vonik pu jc osiul. ko je liilo vse priprav -Ijcno so |a. vclicigu iruviiu li^tigu letu (hiukošiui lorekl prečuslili gosp. I.udiuig Simon, prošt ljubljansko škofijske cerkve in čusliii kuiionik luliiidske škofije, vogelni kamen po rimskim poniilikulu Idugoslovili in vložili: potem so \ šotoru, v lit iiiimeu iiapra\Ijeiiiui. v škofijski obleki muševuli. kjer jim je muogo duhovnov »ircglo. To se je opravljalo, ko «.0 bili Pij l\. papež, \11I011 Alojzi \Voir ljubljau»ki škof. Kruncišk Jožef I. uvsirljuiiski cesar. Valo je s prošiam vse pokleknilo, ler »o k hogoljuh- uimii delu llogu iu vse svcluikc v liluuijiib \ ......... klicali. Po dokoiičtiuib liiniiijab mi prošt proti vkladuimii kamnu oberujeui molili; ../učni, prosimo. Gospod! s svojim |)ti-liaui naše tljunje. in spremljaj gu s s\ojo sveto pomočjo, dc se vse nuše molil ve iu delu vselej iz tebe juicuo. iu iz tebe začele ludi v tebi končajo. Po krisiusu Gospodu našim. Amen*'. Zdaj se jc napravilo nekoliko niavlc. Tu čas se jc ua dva kraja zvcrsluiuu pelo - uujpervo predpev: ...lakob je zjuiruj vstal in poslovil kuuieii v ziiamuje iu gu z oljem oblll, rekoč: Hesiiičuo, in kraj je svet iu jez nisim vodil-. /h Iciii pu seje pel Miti. psu I m: ..Ako Gospod ue pomugu biše ziduli, se trudijo zlduvci zastonj ild. \alo so se gospod prošt lilugoslovijcnigu kanton dotaknili . ler gu po pripravljenim zidurju uu odločeno mest« /.a vklud vložili. Med tem pu so molili: „V veri Jezusu krisiusu postavimo ta vogelni kamen \ to pndsiuMi: \ imenu Očeta in Sinu iu sveiigu lltiliu. de nuj lukuj živi pravu veru. iu strali Božji, ler hraiovsku ljubezen: iu iu kruj nuj bo odmcujeii nioliivi. iu dc se kliče iu livuli ime ravno legu Gospodu uašiga Jezusa krisiusu. kteri z Očetam iu svetim Muham živi Iii kruljuje Bng vekomej. \mcir*. Potem so kamen pokropili % blagoslovljeno vodo. muvic nanj vergli. iu s kladvum priierdlli; ravno luko so storili »a njimi gospod okrajni prednik iu nekteri drugi gospodje. Ms! 9*. Vato pu »o •/. \so /.bruno diihuvsiun psitloi ..\li^ererr" molili. ko je bilo io opravljeno. su pu vzeli kropilo z b I u gostov Ijeno vodo. ter po eni s t run i g red ne pod»ia\o zu iion.i eerkev kropili. \|eil tem seje pel m». psulm: ..Pod-siuve njegove so nu »vrlih gorah ild." s prrdpcv um: ..M kuko groze poln je iu kruj: zu res tukej ni druziga. kot hišu liožju iu vrutu nebeške". Polem so molili: .. Vsemogoeiii iu usmiljeni Bog. kleri si svojim mušnikum pred drugimi loliko milosi dmlelil. tir kurknli v Iv njim imenu vretlnn iu dn«injuo opravljajo. je spnznuli kakor od lebe siorjcuo: prosimo neskončno Usmiljenje Ivojc. tir kurknli ztluj obiskujemo. nhi»es. iu kurknli blugoslovIjujeino. blagosloviš: naj nu uuš pnnižui pristop, po zusluzeiijii Ivojili sveiuiknv . peklenski duhovi beži«, ongrli miru pu pristopijo. Po krisiusu Gospodu našim. \mru". Nato seje odpevulo: ,.\'ečni mir od vekomej bodi tej hisi. Nepreiichljivi mir. Ilrsrdu Oeelovu bodi v mir lej hiši. Mili tnlužuik dodeli mir lej hiši". Polem sn sli dalje, so po drugi si runi kropili, iu molili, rekoč: ..Ponižno prosimo, preljubi bralje. vsemogtmiiga llogu. \ cigar hisi jc veliko prehivuliš: naj iu kraj. ki se bo zidul njegovimu imenu, po svojim Ijobezujivim usmiljenju Idugoslovi iu posveti. Po Gospodu nosim Jeau»ii krisiusu ild. Amen". Potlej se je pel fil. psalm: ..Veselil sini se legii. kur se mi je reklo: v hišo Gospodovo pnjdeoto ild." s predpev um: ..llobro je v siunov Ijeuu hisa Gospodova nad lerduo skalo**, ko so uu ii*io mesto, kjer je bil vkladui kamen vložen, nazaj prišli, so molili uusledujo molitev: ..O lltig! kleri si v sohivalisii (ali dru/.bil v sili svetnikov svojimu Velicasivu večno siuuovuliše pripravil: daj Irniu svojimu ziduiiju nebeško rast. de se lo. kur se po Iv oj i 111 povelju nastavi, po dobrotljiv osti tvoji dopolni. Po krisiusu Gospodu našim. Amen**. Vulo je vse pokleknilo, in pevci so začeli ler peli pesem od sv. Duhu: ..Veni (Veaior Špiritu s**. |*o izpeti pesmi zu pomor sv. Ituliu pu s« vi»okora»i. gosp. prošt v sklep še nusledujo molilev molili: ..Prosimo. Gospod, naš Bog! naj pride ivoj Muh uud lo hišo. ki se imu ziduli: oii nuj naše iu ljudstvu darove v nji posvečuje in njegove sercu vredno oeisuje. l*o krisiusu (fospotlu nušim. \11101t. Molimo. Bog. kleri v »ak kruj tvojiga kraljestvu usmiljeno iu dobroiljivo posieeujes: prosimo ie. usliši uu*. iu dodeli, de »luvbu legu kraju nepokvarjeni« ostane, iu vsi verni daritve lvitje dohrole dosežejo. zu kicrc le prosijo. Po Gos|mhIu našim Jezusu Krisiusu Sinil ivojim. kleri s lehoj živi iu kruljuje v edinosti sveligu Ihihu Bog vekomej. \meii**. \u zadnje so podtdili precusi. gosp. prosi vsim pričujočim odpustek Iti dui. Poleni so precustitljivi gospod Juri Vole. duhovni vodju ljubljanske duhovnišnicr. ua lečo (prižnicoi stopili, ler » pre-pricavuo. živo. krepko, serce presunljivo besedo vse pričujoče nagovorili: dc naj bi po zgledu l*rac'cov ob eusu Mozesa. ki so luko goreče iu obilo zu šolor Gospodov vsiga skupaj nanašali, česar je bilo koli potrelm. »udi oni xa Go * pode v teiupel nove /uvevt v»aki po »voji oioei z ves«- lini sercam darovali, in * pridnimi rokami novo cerkev Kidati pomagali v ( asi večniga Rogu in Božje Mutere Marije. Z lepim, priličiilm, vnetim nugovoram vidno spodbujeni so hiteli visoki iu nizki, moški iu ženske, mladi iu sturi v sveti šotor pred altur tiospmlov k pripravljeni mizici, ter so priuašuli svoje darove v potrebno pomoč k ziduuju nove ccrl»\e tuko obilno, de se je vsiga skupuj čez 240 gold. suoio ti>ti dan nubralo. Nato pa so gospod prošt od vse pričujoče duhovšine obdani z vso slovesnostjo peto nv. iiiiino imeli, iu poslednjič slovesno blagoslov podelili. Nova cerkev bo blizo Iti sežnjev dolgu, in do lo široka. I inclii bo ;t ulturjc konec treh ladij, s red nju skoraj T sežnjev visoka Im nu vsuki piuli nu močnih stebrih slonela. Tuko je bilu dokončana lepu. redku slov esnost, ktera sc ho gotovo še veliko veliko let v spominu ohrunila. Tuke slovesnosti pu tudi veliko pripomorejo, de se vera med Ijiidsivum se holj obudi iu oživi, zlusti uko se pri njih iiu-vadue molitve in cerkveni obredi ljudstvu poslovenjeni v roke dajo, de lepoto iu eustilljivost svetih opravil toliko holj spox.ua iu občuti. Nuj tudi pričujoči spisek k temu nekoliko pripomore! Pricetimii ziduuju nove cerkve v l.usičuh pu llog duj svojo pomoč iu obilno verlili dobrotnikov, ile sc lo lepo. sveto delo v slavo llo/jo in v čast presvele Device Mu rije srečno i/pelje! Turjaški. Afrikan*ko* I1 o po t vu nje g. os t ne rja ob Višnjevi reki. iDuljci. Kožcukrunsko nedeljo smo hili v muli vasi Vad-Sugurla. Tukaj se približa nušimu dolilurju nek mož iu mu reče: duj mi obleke! Dohtur mu reče: kupec sini in imum Ic svojo obleko, druge ue. Daj mi leiluj denara namesti obleke, reče dulje. Zdravnik, ki te ljudi že od duvnej pozno in je dobro previdil, de tukuj ni govorjenje ml iiuvadne milosnje, temne de mož hoče veliko imeti, mu je uuruvuosl odrekel. Možak pa se s tem ui dul odpraviti iu reče : dokler mi ne duš, ue grem ml tebe: moruš mi ilal i. jest sim svetnik. Zdravnik rezilo zupove, de naj se odpravi, iu de mu /duj že celo ue du. ker gu hoče silili. Vem. de imuš veliko deiiurjev, reče mis svetnik, moruš mi dali. Zdravnik, ze ee/. uro človeku iu govorjenju sit, /.učne bič uud siuuovilnim svetnikom poskušati. pu gu vender ne moro odpodili. dokler nus vodnik ne zužugu. de gu ho pri šehii založil. Tacih čudnih svetnikov je tukuj veliko iu v koranu vclcvuuo gostoljubje jim ruvuo prav služi; ker brez le-tega hi mogli deluti. tako pu ves ljubi duu postopujo iu kukor pravi komunisti kruli deluvnili rok pojedujo. Tu dun siuo tudi zajcov i tukuj so manjši mem evropejskih) iu guzel spodili, iu iiekuj je hilo tudi vsireljenih. S. duu smo sli oh /.no/ji hribu \hujior-ju t ua Tirolskim hi ne hil vredin ime-nu griček l. nu kierim rusejo kiidilue drevesu, iu po njegovih liikuuh prebivu brez šlev ilu hijen. Ves ljubi duu iu sc nekaj not i smo jezdili sko/. visoko in močno dišečo pu suho iravo. ki je vclhlftdum do trebuhu iu se višej segulu. Ni hilo vee homcu. ne drevesu, ne geruiu . ne kuuiiiu, ue ze-Iciiigu. ue človeka, ne zivuli. redkokrui kuk tič. še le proti večeru iiglcdumo nu dtiljiiim obzoru neke kupce, iu iz njih uckokrutuiga pregihunju sklenemo, de so neke žive bitju. Vre ur jezdimo proti njim. Veter je st rušilo ruzsu-jul. globoko mi ohruz »i potisnem lurhan iu vsuko cunjo čversto tisim k sedlu. Levica, ml ktere struni je veter pi-liul. je bilu skorej gluha, ker vclblod je nepreiiehumu nu desno lišal. sc vetru um prot i usiavljuti; včasi toliko, de gu veter ui poderl. Ob desnici so se mem uus gnuli oblaki — eerni iu temni kakor noč, bliskalo, germelo iu treskulo je, dež se vlije nu potoke. Iz unili duljnih kupeov so sc hili tu čas velldodi naredili. Ko do uus pridejo, vidimo rujdo tO— HO mIudih in starih. velikih in malih kamel /. osli, kravumi iu voli, ovcami in kozumi. Na herbtih več velblodov so bile majhne koče, prav pripravno pripravljene. V eni je bilo znati, de je bil družinski slurušinu, belohrad starec, v drugi žeuu z otrokam, v tretji bolnu žena itd. Kar je bilo čverstih. so peš šli. Ti ljudje žive kakor lice preaelovavke, kjer je paša, tje gredo, iu kadur je zmanjka, vse pobero iu odidejo dalje. Zlusti pu se morajo ravnati po tem, ee je v kakim kraji vodu, ali ne. Oh deževji, ki tukaj terpi 3— i mesce, se pmlujo deleč noter v vse pušave, ki ho tukaj vse obrašene in je po njih silu trave. Kamor pridejo, po-stavijo svoje šotore, to je, čez tri uli štiri kole uli štore razpnejo storijo, ki je spletenu iz protju uli iz dluke, in pu tuko narejena, de ondi polu doli visi , od kodnr solnce sije, ter spodej stanujejo iu prebivajo. Šli smo mem nekterih tiieih seliš iu so nus prav prijazno sprejemu!!. Vsigu so iiuiii ponujali, kur so imeli, to pu ni sumu i/, njih nuvudnigu gostoljubja, uinpuk zlusti zavolj tega, ker smo bili prijatli njih šeliu. Me so le od našigu hubir-u (vodnika) slišuli, de smo hili gosti šehovi, so iiuiii precej dujuli ovc iu česar smo potrehovuli. iu niso uičesur zu to iskuli. lepiga in spottbufttjiviga si je popotnik mesca velikiga travna po ijub-|lani r svojo torbico nabrati i. Predragi prijatcl! Večkrat si mi že ustno in piseuum tožil, de se iz mest premalokrat kuj spmlbudnigu iu veseligu sliši, velikokrat pu kuj slublgu in pohujšljivigu nu kmete donose. Očital si nuni niCHliijuiiuiii reči. ki iiuiii nič kuj čusti ne delajo. Tožil si mi, de sc uuši uiesiujuiii nič kaj več nočejo zmeniti zu cerkvene z u p o ve d i. zlusti zu zupoved, o petki h m e s u i h j e d i s e zderžuti. o suhotuh je zduj ene letu sim pripušeno. Ke-kel si mi, dc skorej že ni gostivulee, kjer bi se človek smel zanesli, de ne ho koj njegov bližnji sosed pri mizi mesu jedel; pisul si ml, ile človek, ki želi postno jesti, večkrat v jedilih, ktere zu postne veljujo, kuj mosonigu nujde; rekel si, dc li žalostni zgledi proste ljudi zlo po-hujšujo. Ako, ljubi moj, zoper to tožiš, se s tvojo tožbo tudi jest združim iu še to žulostno skušnjo pristavim, de se. Hogu hodi potožcim! tudi družine zlo redijo, ktere bi se cerkvene zupovedi še zvesto deržule. Dulje se priložil ješ , de se veliko iiiesinjanov nič ne zmeni, kadar zjutraj, opoldne in o mraku angelovo češenje zvoni. — Tudi ta tvoja tožbu ni krivičnu. Kes žulostno je viditi. de ljudjo, iu še sicer pumctiii ljudje brez vsigu premislikti nu prilmd-uost žive iu dc večkrat tisti, ki se učene, modre iu olikuue štejejo, svoje dolžnosti, hvaležni biti zu prejete dobrote, nc poznajo, o ko hi slišal, kuko ti ljudje tožijo, kudur sc jim kdo. kterimu so kukošno dobroto skazali, spodobno ue zu-hvuli? O kukošnu hudobiju jc iiehvaležnost v njih očeh! Iu vender so sami Hogu lako nehvaležni! Tegu pu nc čutijo. O kukošnu slepota! Pezdir vidijo v očesu svojigu bratu, brunu v svojim očesu pu ne! — Žulostno jc viditi, kako sc mnogi mestiijuui obnušajo, kadar božji služabnik s sv. obhajilom k umirajočim hiti; prav dosti jih je, ki nc pokleknejo. kudur sc Hog memo njih nese; šc se clo nujde kteri. ki sc ne odkrije tiospodu nebes iu zemlje. Dragi prijulel, tudi lo tvojo tožbo jaz podpišem, tode Ic s pristuvkam, dc sc večidel le imenitneži ali tisti, ki sc iiiieiiilncžem hočejo prištevuti, tuko nespodobno do svojigu ueheškigu tiospodu obnašajo. Sc ve, de jih tudi kak človek nižjigu stuuu posnema. suj je že stura skušnja, de vsuku nupuku iu oialo-pridnost posnemuvcov uujde. Ozir sv. obhujilu, ki sc bolui-kuni nu dom nosi, je pri vas puč vse drugači! O kako lupo iu ginljivo jc po vaseh skoz ktere mašnik gre, de se Ic muli zvonček oglasi, verne viditi iz svojih hiš hiteti, oue sv. nhbujilii naproti, mu v čast trikrat sveto zapet; eni pa pri svojih hišah kleče sv. ohhujilu v molitvi pričukujejo ter ho spremljcvaveum tlo drujigu kuncu vusi pridružijo, kjer jih mašnik, prejden iz vuhI utopi, s hv. Rešnjim telcsam blagoslovi. Kako milo sc človeku stori od veselja, uko vidi kuko delavci na polji, uko le mali zvonček čujejo, k potu hite. Iiospodii nebes in zemlje, ki nc niemo nese, pozdravit. Kaj tuclgu. ljubi moj, se nam puč po mestih v tako lepi podobi nc razodeva; upamo pa, de nam bode v tem oziru že enkrat veselejši doba prisijala. — Kakor sim li do zdaj omenjeno poterdil, ravno tako te tudi zastrun tvoje uar milši tožbe nc morem krivičuiga imenovali. Iu tu je? Rekel si, dc ti hoče scrce počili od žulosti, uko premišljuješ, koliko kmetiške nedolžnosti se po mestih pomori! Rekel si, de tc vselej serce zuboli, kadar slišiš, de minil kaku nedolžnost v mesto iti služil, iu dc si z vso močjo prlzudevaš, vsaki odsvetovati. Akoravno jih veliko v sredi nar hujših nevarnost nedolžnih ostane, kakor so prišle, vender uc morem grajuti tvojiga odsvetovanja, zukaj prav veliko jih je, ki sc mnogoterim zu pelje vu njem udujo. iu se v malo letih vse spremene, ne \ dobro, umpak v slabo. 0 ko bi še ti vedli, koliko je nevarnost, zupeljc-vanja. skrivuigu iu očitiiiga, koliko zvijač in prilizovanja. bi sc puč z nami vred mogel čudili, dc šc loliko pridnih, zvestih, ponižnih, pobožnih, čistili duš hiiumo. Sicer po-Nvelnjaki že dobro vedo. zukuj tudi čez poštene posle tožijo ter pravijo, de z molitevjo, /. ohiskovunjem Božje službe, s prejemanjem sv. zakruiuciitov drugi čas trulijo iu lenobi in svoji zložnosti služijo. Jez pu ti rečem, dc je dekliuu že zguhljcuu. klera se molitvi. Itozji službi in zu-kramentam odteguje. Ako tedaj slišiš, de misli klera. ki nad temi rečmi nimu veselja, v mesto iti služil, o odsvet-vuj in iihruui ji, če ji moreš, zukaj rešil boš njeno dušo veliko nevarnost ali pa tudi hudobij. Ako pu kteri njenih misel uc moreš iz gluvc izbili, ji pa z vso močjo nu serce govori, dc nuj molitve, lložje službe iu sv. zakramentov nikoli ne zanemarja; povej ji nekoliko od nevarnost, ktere jo čukujo; reci ji, de nuj zvijačnim in prilizovavuim zupe-Ijivcam nikoli ne verjume: nušlevaj ji žalostne zglede nesrečnih zapeljanih ild. Ko bi mi bil li tudi tožil čez neko vuemaruost zu lložje cerkvene reči. ki sc tudi nižjigu stanu poprijemu, bi jez rekel, de tudi po krivim ne sodiš. — Ako bi bil li ktero nedeljo pri nas v mestu in hi bil okoli desete ure dopoldne čez špitalski most šel. bi mi hil v svojim pismu gotovo omenil tudi lisic množice možakov, ki so med mo-stum in cerkevjo Mutere Božje stali, ali bi me bil suj pru-šal, kdo de so bili iu kuj de so tam delali? Ker pu legu nič ne spomniš, ti hočem pu sam od sebe povedati, kdo so in kaj delajo. Ti možaki, ki lulo po ustih valjajo uli smodkc puhajo, so večidel iz ljubljanske okolice, pu tudi nekteri mestni delavci, ki so hili ob devetih v stolni cerkvi pri lihi maši, po kleri se proti cerkvi .Matere Božje vderejo pridigo poslušut, po potu pu se v pogovore luko zamislijo, de nu pridigo celo pozabijo in po celo uro tum stoje, tako gnječo delajo, dc sc človek komej niemo njih prerine. To jc (udi nekaj, pridigam sc odtegovati, kur vso grajo zazluzi. Ko bi se pač mogla tu gerda razvada odpraviti! — Z naštevanjem in kratkim pretresovanjem tvojih pritožb zoper naše mestiijane mi je poplr pošel iu čas potekal: torej sklenem svoj današnji lisi in obljubim, uko želiš kaj lepi gu iu spodbudljiviga iz nušigu mestu zvedili, li v krutkim zopet kuj pisati. Z Hogani! Tvoj zvesti prijatel A. Sušjau. Ogieei po Slovenskim. Iz Ljubljane. I)ans teden, lo je, 1». u. m. je bil v cerkvi sv. Petru v Ijubljani po prečastilim ondotnim gosp. fajmoštru L. Zierer-ji iz luteranstvu v kuloliško cerkev sprejel g. .Vikoluvž Schulz. hišnik v Sen-Peierskim predmestji. Ker sc zmoteni naši bratje in taki. ki iz naše vere v kriv o vero kteri kra t prestopajo, rudi lažejo in izgovarjajo, de mi pri litunijuh svetnike molimo (ko jih |e ua pomoč kličemo, de naj „za uas Bogu prosijo" i. bo gotovo častitim bravcam tudi mikavno zvedili, kuj pa de je tegu časiiilji-viga slurčka nagnilo, prave matere poiskati, klero so bili njegovi očetje iiespremišljcuo popustili. Slisuli smo do-godbo iz igegovih lastnih list. U, Schulz imu že <»*> let. Doiua jc iz llcssciikasselnu iu jc bil pred I leti v Prosrki dobil bolečino v levo nogo. ter je mogel :t letu ob bergli hodili. Skušal je vsake mnoge pomoči, de bi se ozdravil. Zdravniki so mu tu lo. drugi to »vemvali. nobeden pa gu ni mogel ozdravili. iu tudi toplice mu nie niso pomagale, temuč bilo mu je zmiram hujši. de ni mogel več noge kviško vzdigniti. \a vse (o mu njegova zena . katoličanka, reče: Veš kaj? Zdaj vidiš, de ti v*c nie ne pomaga: poskusi šc po katoliško moliti in priporoči se tudi Materi Božji itd. Mož jo posluša, ter moli iu prosi iu *c priporo-cuje tudi Marii Devici lu\reuiuu*ki . kakor ve iu zuu iu s kolikoršnim zaupanjem premore. In re> m- mu otl lisi iga časa začne boljšati zmiruiu bolj in bolj. s. vel. I ravna lanski ga leta pu je v Tcrsiu spet poskusil gorke toplice . dc bi se hitrejše popoluumu ozdravil; lodc zgodilo se mu je ravno nasproti, bilo mu je se le »laheji iu se mu je tako shujšalo, de jc mogel spel berglo vzeti, klero jc bil že opustil, kakor de bi mu Bog hotel znamiijc dali, de pri njem človeška pomoč nie vee uc zda. Zdaj se obljubi tudi k Materi Božji na božjo pot. dalje po katoliško moli . pa tudi uogu sc mu tuko naglo in ueprevidumu bolj>a , de jc enkrat, v cerkev grede, še Ic na poli se »pomnil, dc bergle nimu. brez ktere še poprej hodili iii mogel, t)b koleri lan-skiga leta je ze vse spet zamogel delati, li. Schulz je prišel mescu grudna iz Pro»eke v Ljubljano iu jc od t ist i h mal vedno v katoliško cerkev hodil k Itozji službi. dokler ni popolnama prestopil. Vccrajšni dan jc tudi dolgo spoved opravil iu k Božji mizi pristopil, li. Schulz pripisuje svoje ozdravljenje posebni pomoči llozji ua prošnjo Marije Device, iu lo je tudi njegovo prepričanje posebno poicrdilo. de le v kutoliški veri jc resnica. Du jc cverslo podu cen v keršanstvu iu ve prav spodhudljivo govoriti od zgodb -mre iu nove zuvezc. iu od resnic »vele vere. od kterili ima čiste zapopadke. Torej je uidi rekel: Ko hi jih bilo 100. de hi gu bili pregovarjali. iu ko hi mn bil kdo toliko tolarjev ponujal . de hi hil zumogel nu njih ležati . hi gu nobeden ne hil pregovoril . v zmoti nsluti. Rekel jc med drugim tudi tehtno resnico: Sej jc vender lako jasno iu učimo . ce se človek le mulo ogleda, de vse druge verske ločine so odcepki od katoliške vere. de je tedaj le ona prava mali. De g. Schulz pri prestopu pred vrati večnosti ni dru-zigu iskul, kakor svojo večno »reco zagotovili, je sleher-iiimii očitno . kdor ni slep. ° \ekuj od piškav iga »lov si v a. Nemci imajo loliko gnoju v svojim jeziku, ko hi nc imeli ludi loliko obilno dobriga, de hi se moglo reci: (••»rje človeku, kteri zuu nemško! Iu ta gnoj lazi in nejevere v vsih po-dohuli ljudem vsilujejo iu v vse zuaiiskc stebla mešajo. .Veki dohtur Kocli nu vse cente hvali nekako ..zavho" za okrevanje čutiluic; tode, uko hi hila za v ha lako malopridna kakor njegov spis. hi on lahko marsikoga v grob požavhal. Tu prederzui gospod poli a še ..da m \ller des M c I b u su I cm" v eno hu»ago ..mil der (■ r o s s c der C v klopen" iu oboje verze: ..i u die Kabel". Dva lista naprej pa govori od Rimljanov uevernikov. iu tukaj pa so mu vse „Thaten" — — vvirkliche Tbaieii. kaj pa de* „Th*ten" des Muiius Scaevola und eiues lloruiius Cocles, die ..Thuleii" einer Lucrelia und l.ucliu siud im li*. Juhrhun-dertc unmoglich" itd. Se ncumiiiši iu brezbožuiši so p. stavki: „Oluie .Nerven kein l.ehen, oluie \erven keiu tieisi ! — Ohue Nerven gibi es keinen l*edankeii". \li ni to še m- hrana uiTimst! Meni sc ravlin laku /.di. kakor «lr hi tu l.ipican huli'1 rri i: ..Ilir/. /Irim ni vode. hrt'/, žlice ni ,uhr". I/, lakr MČeiiosli. m- ve dr ni ruda. ukn sr rodi bogokletni stavek: ...Muff ilir /uhl Derjcuigcu. \\rlrlir dni l»eisi als rine iiber ilrm Km per slchciide. mil iiim uur zeit-vvcilig vereinic Maclil ausclieii. immer iioflicineMelirfrroN.se umi iu ihrem Irrihumc schr huiluackige sein . die Wissen-nliafi (des ilr. kncli ) kiimmerl sich darum niclil" itd. Tu uceiii kneh je \ majhnih huk\icuh dosti iiesluuosti iu laži skuhal: naj hi hil rajši samo pri /avlii osial. od ktere si jc namenil pisati. Iz 1'odliftc. II. Mojima je naša cerkvena soseska, m malo pu »\riu /.nuna. iu marsikdo mc vprašuje, kje de leži lisi ji Podlipu. ker namreč ni ravno poleg velike cc--le. Irmur konec pol drugo uro dolge. ne široke dolinice, proti siduciiimii /ahodu ml Verhiiikc. na poli v Zirovsko dolino. Nosa pod farna cerkev "V. Ilricja škofa, kleri je hil uccncc s v. Martina, stoji prav prijazno na malim gričku, in pod iijo je \:is sredi sudnigu drevju, in /raven ua drugo »Iran nekaj ravniga polja. Marsikaj smo pri tej cerkvi napravili ;ili popravili v kratkih letih, farno hišo. masnih ohlsi-eil. svetili posod. hander: /.daj smo »i omislili se lepši in večji zvonilo, krr do slej jr hilo pri irrh zvonovih, enim »tiiiiiii in dveh holj novih, malo soglasju. Zdaj imamo ledaj prijetno in minljivo soglasje treh zvonov z malo irojko iu šesierko i Ter/. - Sc\lcnaccord l lakole: večji /.von z glasum K s. I ."».'»'i funt. sred. .. .. I m s. 111.1(1 .. mali .. .. II. .*>