Georitem 8 NSL.qxd 4.2.2009 9:14 Page 1 8 MATIJA ZORN BLA@ KOMAC ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI VENIJIO V SLI VO ZEMELJSKI PLAZ C: OMA BLA@ K http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-107-1 ORN, A Z TIJ € MA 9 2 1 6 9 8 7 1 7 0 1 4 5 12,00 GEORITEM 8 GEORITEM 8 1 2 GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJ Matija Zorn, Blà Komac 4 GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac LJUBLJANA 2008 GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzent: Milan Oroèn Adami~ Kartografa: Blà Komac, Matija Zorn Fotografi: Romeo ^ernuta, Matej Gabrovec, Drago Kladnik, Blà Komac, Milan Oroèn Adami~, Matija Zorn Prevajalec: Blà Komac Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 300 izvodov Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.2:551.435.62(497.4) ZORN, Matija Zemeljski plazovi v Sloveniji / [avtorja, kartografa Matija Zorn, Blà Komac ; fotografi Romeo ^ernuta ... [et al.] ; prevajalec Blà Komac]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2008. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 8) ISBN 978-961-254-107-1 1. Komac, Blà 243118080 6 GEORITEM 8 GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Matija Zorn matija.zorn@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Rodil se je leta 1975 v Kranju. V Ljubljani je leta 1994 maturiral, leta 2001 diplo-miral in leta 2007 doktoriral. Od leta 2001 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trenutno se ukvarja s fizi~no geografijo, zlasti z geomorfologijo, geografijo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi sistemi. Njegova bibliografija obsega prek 200 enot, od tega so {tiri znanstvene monografije. Od leta 2005 je upravnik in ~lan uredni{kih odborov znanstvenih revij Geografski vestnik in Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Od leta 1997 do leta 2000 je vodil geografske tabore v okviru Dru{tva mladih geografov Slovenije. Med letoma 2003 in 2007 je bil ~lan Izvr{ilnega odbora Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Leta 2001 je dobil Pre{ernovo nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 je vodnik Planinske zveze Slovenije. Od leta 2007 je pomo~nik predstojnika in{tituta, od leta 2008 pa vodja Oddelka za fizi~no geografijo. AVTOR Blà Komac blaz.komac@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Rodil se je leta 1974 v [empetru pri Novi Gorici. Maturiral je leta 1993 v Tol-minu. Diplomiral, magistriral in doktoriral je v Ljubljani. Od leta 2000 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se predvsem s fizi~no geografijo, zlasti z geomorfologijo, geografijo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi sistemi. Od leta 2005 predava na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem v Kopru. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 150 enot, od tega so {tiri znanstvene monografije. Leta 2001 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala v strokovno skupino za oceno ogroènosti naselja in izva-janje ukrepov ob plazu in drobirskem toku v Logu pod Mangartom. Leta 2004 je bil upravnik, od leta 2005 pa je urednik znanstvene revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Je tajnik Geomorfolo{kega dru{tva Slovenije. Med letoma 2001 in 2005 je bil ~lan izvr{nega odbora Ljubljanskega geografskega dru{tva. Od leta 1997 do leta 2000 je vodil geografske tabore v okviru Dru{tva mladih geografov Slovenije. Leta 2000 je prejel Pre{ernovo nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani, leta 2004 pa pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. 7 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znan-stveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 GEORITEM 8 GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac UDK: 911.2:551.435.62(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Zemeljski plazovi v Sloveniji Knjiga prina{a temeljit pregled plazovitosti v Sloveniji. Uvodoma je predstavljen pregled vse pomembnej{e geografske in druge slovenske literature o pobo~nih procesih, v nadaljevanju pa temeljne zna~ilnosti zemeljskih plazov. Razmere v Sloveniji so predstavljene z opisom dvanajstih ve~jih pojavov, temu pa sledi poglavje o zakonodaji na podro~ju naravnih nesre~ v Sloveniji. Najpomembnej{i del knjige je poglavje z opisom metod za izdelavo zemljevidov plazovitosti oziroma ogroènosti pred zemeljskimi plazovi z razli~nimi metodami. V njem so tudi zemljevidi plazovitosti Slovenije, ki so bili narejeni v geografskem informacijskem sistemu z uporabo digitalnega modela vi{in 25 krat 25 metrov. V knjigi so predstavljeni deterministi~ne, statisti~ne in probabilisti~ne metode ter zemljevidi plazovitosti Slovenije, ki so bili izdelani z njimi. Plazovitost je predstavljena tudi po slovenski geografski regionalizaciji, ki jo je izdelal Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, ter po ob~inah. Za geomorfologijo je pomembno zadnje poglavje, ki govori o zemeljskih plazovih kot oblikovalcih reliefa. Delo je namenjeno na~rtovalcem rabe prostora in drugim uporabnikom prostora, poglabljanju {tudija fizi~ne geografije, geografije naravnih nesre~, uporabno pa je tudi {ir{e v geografiji in v geografiji sorodnih vedah. KLJU^NE BESEDE geografija, fizi~na geografija, geomorfologija, geomorfni procesi, pobo~ni procesi, zemeljski plazovi, naravne nesre~e, modeliranje plazovitosti, zemljevidi ogroènosti, Slovenija 9 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac GEORITEM 8 ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI Matija Zorn, Blà Komac UDC: 911.2:551.435.62(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Landslides in Slovenia The book brings a thorough review of landslide susceptibility in Slovenia. In the introductory chapter the most significant geographical and other Slovenian literature on slope processes is listed, and then the basic characteristics of landslides are explained. The landslide susceptibility in Slovenia is presented on the example of twelve large landslides, followed by the chapter on legislation on natural disasters in Slovenia. The most important part of the book is the detailed description of methods for elaboration landslide susceptibility maps with different methods. The deterministic, statistical and probabilistic methods and corresponding maps are described into detail. Such maps have been elaborated with the geographical information system using the digital elevation model 25 × 25 m. Landslide susceptibility is finally presented in the framework of the regionalization of Slovenia that had been elaborated by the Anton Melik Geographical Institute SRC SASA and for all Slovenian municipalities. The last chapter of the book is important for geomorphology, describing the role of the landslides for the formation of relief. The book is intended to be used in spatial planning, physical geography, geography of natural hazards and other branches of geography as well as in related sciences. KEY WORDS geography, physical geography, geomorphology, geomorphic processes, slope processes, landslides, natural disasters, landslide susceptibility modelling, risk maps, Slovenia 10 GEORITEM 8 Vsebina Predgovor .................................................................................................................................................................................. 12 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 14 2 Pregled pomembnej{e slovenske literature o pobo~nih procesih .............................. 22 3 Vzroki za nastanek zemeljskih plazov .................................................................................................. 27 3.1 Padavine kot povod plazenja .............................................................................................................. 28 4 Plazenje .............................................................................................................................................................................. 32 5 Vrste zemeljskih plazov ...................................................................................................................................... 34 6 Nekateri zemeljski plazovi v Sloveniji .................................................................................................. 35 6.1 Plazovi v Poso~ju ............................................................................................................................................ 37 6.2 Plazovi na {ir{em Savinjskem obmo~ju .................................................................................. 46 7 Zakonodaja na podro~ju naravnih nesre~ in stanje na podro~ju varstva pred zemeljskimi plazovi v Sloveniji .................................................................................. 53 8 Modeliranje plazovitosti in ogroènosti pred zemeljskimi plazovi .......................... 63 8.1 Deterministi~no modeliranje ............................................................................................................ 70 8.2 Probabilisti~no modeliranje ................................................................................................................ 76 8.3 Statisti~no modeliranje ............................................................................................................................ 78 9 Zemljevidi plazovitosti Slovenije .............................................................................................................. 81 9.1 Fizi~nogeografske podlage (vplivni dejavniki), uporabljene v izra~unih .......................................................................................................................... 81 9.2 Zemljevidi plazovitosti, izdelani z razli~nimi metodami ........................................ 92 9.3 Plazovitost po slovenskih pokrajinah in ob~inah ........................................................ 110 10 Zemeljski plazovi kot oblikovalci reliefa ........................................................................................ 123 11 Sklep .................................................................................................................................................................................. 130 12 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 131 13 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 146 14 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 149 15 Prilogi .............................................................................................................................................................................. 152 11 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Predgovor Zemeljski plazovi nas v zadnjih desetletjih kar pogosto opominjajo, da je tako imenovana neìva narava {e kako »ìva« in se hitri premiki zemeljskih gmot dogaja-jo tudi v na{em ~asu in v na{em okolju, bodisi kot sestavni del nenehnega naravnega dogajanja bodisi, àl prepogosto, tudi zaradi nespametnega ~lovekovega ravnanja. ^love{ka drùba v svojem bohotnem {irjenju po prostoru oziroma pokrajini vse prepogosto spregleda drobne signale, s katerimi ji narava, enako kot sikajo~a ka~a, sporo~a, naj jo pusti pri miru. Navkljub temu posega v pobo~ja, na katerih nestabilne gmote samo »~akajo« na morebiti neznaten povod, da napravijo ~loveku ogromno {kodo in v~asih odnesejo tudi ~love{ka ìvljenja. Izjemna zapletenost proènja zemeljskih plazov ter ne{teto ugotovljivih in nez-nanih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njihov nastanek, dale~ presega zmònosti ene same znanstvene panoge, zato jih je treba obravnavati z razli~nih zornih kotov in z razli~nimi metodami. Zaradi tesne povezanosti zemeljskih plazov s kamninsko podlago so pomembno podro~je preu~evanja geologov, so pomemben del sistema eksogenih geomorfnih procesov, zato se z njimi è desetletja ukvarja geomorfologija, kot eden od pokrajinskih elementov z naravno- in drùbenogeografskim ozadjem so predmet preu~evanja geografije, pri ocenjevanju nevarnosti plazov in pri njihovi sanaciji so nepogre{ljivi inènirski geologi, hidrologi, gradbeni inènirji, z njimi bi se morali ve~ ukvarjati prostorski na~rtovalci in {e mnogi drugi. Multidisciplinarni pristop nam narekuje tudi njihova {tevil~nost: poleg tiso~ev poznanih in registriranih zemeljskih plazov jih imamo verjetno {e ve~ na obmo~jih najintenzivnej{ega delovanja eksogenih geomorfnih procesov, na primer v povirnih delih ne{tetih grap in manj{ih stranskih dolin, ki zaenkrat {e niso zanimiva za ~lovekove posege in so prepu{~ena gozdu, da jih malce kroti na njihovi neustavljivi poti po pobo~jih navzdol. Sproìtev zemeljskega plazu je nepovratni naravni dogodek in ob velikih plazovih lahko le re{ujemo gola ~love{ka ìvljenja ter od dale~ opazujemo, kdaj in kje se bo njihova pot ustavila, nato pa z ogromnimi sredstvi posku{amo sanirati nastalo {ko-do in do sprejemljive stopnje zmanj{ati neposredno ogroènost doma~ega prebivalstva. Ve~ po sproìtvi plazu skorajda ne moremo storiti, zato pa je toliko pomembneje predhodno oceniti, kje so nestabilna in potencialno nevarna obmo~ja in ta spoznanja tudi upo{tevati pri prostorskem na~rtovanju in poseganju v konkretni prostor. Za to nalo-go imamo na razpolago vrsto znanstvenih metod, od katerih so nekatere predstavljene tudi v tej knjigi. Najbolj natan~ne rezultate bi vsekakor dobili s podrobnim geolo{kim in geomorfolo{kim kartiranjem vseh potencialno nevarnih obmo~ij, vse obstoje~e znanje o zemeljskih plazovih pa lahko dobro uporabimo tudi pri posrednih metodah na podlagi modeliranja, ki jih avtorja knjige prav tako podrobno obravnavata. Rezultati, pridobljeni z razli~nimi metodami preu~evanja, se res do neke mere razlikujejo, a nas kljub temu soglasno opozarjajo na obmo~ja velike in najve~je nevar-12 GEORITEM 8 nosti zemeljskih plazov. Pri~ujo~e delo dveh mladih znanstvenikov je nov, pomemben geografski prispevek k bolj{emu poznavanju naravnega dogajanja, ki ga tudi {ir{a javnost ne bi smela spregledati. Prepri~a nas, da bomo morali prej ali slej spreme-niti na{ robat odnos do zapletenega, izjemno krhkega ravnovesja v naravi in se v~asih tudi sprijazniti z na{o popolno nemo~jo pred mogo~nimi naravnimi silami. Zaè- leno bi bilo, da bi nas ta nemo~ {e bolj spodbudila k poglobljenemu preu~evanju teh naravnih pojavov, predvsem pa k ve~jemu upo{tevanju v knjigi predstavljenega védenja in bolj premi{ljenemu ravnanju pri prihodnjem poseganju v skrajno zapleteno in ob~utljivo naravno ravnovesje. Karel Natek 13 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 1 Uvod Knjiga obravnava zemeljske plazove. Zemeljski plaz v geografiji pomeni »… premikanje zemeljskih gmot s plazenjem …« (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005, 438), pa tudi premikanje »… sipkega preperelinskega materiala, ki zdrsi zaradi lastne teè in spolzke podlage po pobo~ju, ko se ob dèju prepoji z vodo …« (Geografija 1985; 246, 265). Izraz ima {e druge pomenske razlo~ke. »… Pomeni tudi nanos gradiva, ki je nastal s plazenjem, ozna~uje pa {e vdolbino na obmo~ju ali obmo~je, kjer se pogosto proìjo plazovi …« (Komac in Zorn 2007a, 95). V naj{ir{em smislu (predvsem to velja za druge vede in tujejezi~no literaturo) pomeni premik gmote kamenja, prsti, preperine s polzenjem, plazenjem, padanjem ali tokom. V geografiji te procese ozna~ujemo s skupnim imenom pobo~ni procesi, tudi graviklasti~ni procesi (Gams 1989a; Gams 1989b) ali gmotno odna{anje (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005; Komac in Zorn 2007a, 190–192). V geologiji je zemeljski plaz definiran kot »… obmo~je preperine, usedline ali kamnine, ki se je hitro ali po~asi premaknila s prvotnega kraja in ima vidno spremenjeno povr{je …« (Pav{i~ 2006, 303) oziroma kot »… drsenje ve~je gmote zemljine [preperine, opomba avtorjev] ali hribine [trdne kamnine, opomba avtorjev] po pobo~ju zaradi preseène strìne trdnosti …« (Gregora~ 1995, 241). V vodarski stroki poznajo izraz hribinski plazovi (Brilly, Miko{ in [raj 1999, 23), »… pogosto se uporablja tudi kar zemeljski plazovi …«, kar imajo skupen izraz za procese »… v kamninah in zemljinah, ki so posledica poru{itve notranje stabilnosti hribine na zemeljskem povr{ju …«. Hribinske plazove v {ir{em smislu delijo na zemeljske plazove, »… kamor sodijo globinski in povr{inski (plitvi) plazovi v enovitih in plastovitih zemljinah, usadi, splazitve, zdrsi in po~asno polzenje tal [prsti, opomba avtorjev]«, in kamninske plazove, »… kamor sodijo podori, kamniti plazovi in po~asno spodmleva-nje hribin v obliki meli{~ …«. Izraza zemeljski plazovi in hribinski plazovi pozna tudi Zakon o vodah (2002, 82. ~len). V slovenski geografiji se je z izrazoslovjem o pobo~nih procesih najve~ ukvarjal Gams (Gams 1956; Gams 1989a; Gams 1989b; Gams 2000/2001) in sklenil, da »… pri izrazu zemeljski plaz o~itno nimamo enakega mnenja, kaj pomeni zemeljski …« ter nada-ljuje, da se »… podobno ohlapnega pojmovanja …« drì tudi ustrezni angle{ki izraz landslide (Gams 1989a, 122). O tej problematiki sta med geografi v zadnjih letih ve~ pisala {e Zorn in Komac (2002, 14–15; Komac in Zorn 2007a), med geologi pa Ribi- ~i~ (1999a; Ribi~i~ 2002a) in Skaberne (2000/2001; Skaberne 2001). Ribi~i~ (2002, 260) med zemeljske plazove uvr{~a »… {tevilne pojave poru{enja naravnega ravnovesja na zemeljskem povr{ju zaradi delovanja gravitacije in zunanjih procesov denudacije … Beseda zemeljski pove, da ja tak pojav vezan na zemeljske povr{inske sloje. Naziv zemeljski plazovi torej zajema pojave plazenja v naj{ir{em smislu – to je zelo razli~ne pojave poru{enja naravnega ravnovesja …«. V nadaljevanju {e pi{e, da je treba lo~iti naziv 14 GEORITEM 8 zemeljski plazovi od termina zemljinski plazovi. Pri slednjih gre za plazove v povr- {inskih nevezanih slojih, ki so nastali kot posledica preperevanja na mestu samem ali so bili prineseni iz vi{ji leg, torej plazovi sestavljeni iz zemljin [preperine, opomba avtorjev] (Ribi~i~ 2002a, 260). V geografijo bi zemljinske plazove prevedli kot preperinske plazove in ustrezajo definiciji zemeljskega plazu po Geografskem terminolo{kem slovarju (Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ 2005). Termin zemljinski plazovi pozna tudi Grim{i~ar (1983, 59), ki jih ena~i s pravimi zemeljskimi plazovi, kamor uvr{~a {e tokove, lo~i pa jih od podorov. Med tujejezi~nimi deli omenimo Summerfielda (1991, 172), ki za zemeljski plaz (angl. landslide) pravi, da »… v splo{ni rabi preprosto pomeni hitro pomikanje gradiva po pobo~jih navzdol … kar lahko vklju~uje tudi padanje in tok …«. Goudie in ostali (1994, 301) z izrazom zemeljski plaz razumejo tako proces, to je »… premikanje kamnin ali zemlje po pobo~ju navzdol pod vplivom gravitacije …«, kot tudi premaknjeno gradivo, to je »… gmoto kamnin ali zemlje, ki se je premaknila …«. Podobno defini-cijo procesa najdemo tudi v starej{i geomorfolo{ki enciklopediji (Simonett 1968, 639). vlàno TOK vodotok blatni tok drobirski tok usad soliflukcija zemeljski plaz suho kamniti zdrs polzenje skalni odlom ali preperine pobo~je skalni podor polzenje gru{~a ali prsti PADANJE PO^ASNO ro PREMIKANJE hit po~asi Slika 1: Nekatere vrste pobo~nih procesov glede na vlànost in hitrost premikanja (Komac in Zorn 2002a, 178; Komac in Zorn 2007a, 34). 15 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 1: Vrste pobo~nih procesov kot jih razumemo v slovenski geografiji na~ini opis vrste vsebnost hitrost premikanja premikanja pobo~nih vlage premikanja gradiva procesov tok Delci se pomikajo polzenje nizka ekstremno po pobo~ju do zelo neodvisno drug po~asno od drugega in ne kot sprijeta gmota. Tok je zna~ilen za soliflukcija visoka ekstremno nesprijete sedimente do zelo in preperino. po~asno blatni tok ekstremno po~asno do visoka zelo hitro drobirski tok visoka zelo hitro plazenje Gradivo se pomika usad zmerna po~asno v blokih. Zna~ilno je za preperino in nesprijete sedimente ter trdne kamnine. zemeljski plaz nizka do zmerna po~asno do zelo hitro 16 GEORITEM 8 (Zorn in Komac 2002, 14–15; Komac in Zorn 2007a, 14–15). opis komentar sediment skica Gibanje je po~asno V naravi ga / in o~em opazimo na neprepoznavno. podlagi »pijanih dreves«, nagnjenih drogov … Premikanje z vodo Pojavi se è na blagih / nasi~ene prsti po pobo~jih, predvsem stalno zmrznjeni v periglacialnih podlagi. obmo~jih. Tok drobnega Pojavita se v povezavi sediment gradiva (nad 80 % z usadom ali plazom blatnega glinastih delcev), (Log pod Mangartom, toka nasi~enega z vodo. 15.–17. 11. 2000). Tok se vede kot Zna~ilna sta za aridna viskozna teko~ina. obmo~ja s kratkimi obdobji mo~nih nalivov. Tok drobno- in sediment grobozrnatega drobirskega gradiva (20 do 80 % toka gradiva je ve~jega (debrit) od pe{~enih delcev). Plazenje manj{ega obsega Haloze, 3.–4. 6. 1989: plazovina (nekaj m2), ki obsega prek 5000 na okrog le travno ru{o in do 1 m 106 km2 (47 usadov debelo plast preperine. na km2) Premika se v enem kosu in skoraj brez deformacij. Gmota zdrsne po pobo~ju Na primer plaz nad po drsni ploskvi, ki poteka Logom pod Mangartom, po meji med dvema ki je pozneje pre{el plastema in je vzporedna v drobirski tok s pobo~jem, ali pa zdrsne (15.–17. 11. 2000), debelej{a plast, ki se premakne plaz nad Lokavcem po ve~ drsnih ploskvah v Vipavski dolini polkròne oblike, ki niso (november 2000), vzporedne s pobo~jem. Macesnikov plaz pod Ve~ina gmote ostane Ol{evo (jesen 1990). nepreme{ane. 17 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac kamniti zdrs nizka zelo po~asno do ekstremno hitro padanje Gradivo prosto skalni odlom nizka ekstremno pada v zraku. hitro Zna~ilno je za trdne kamnine. skalni podor V novej{i geomorfolo{ki enciklopediji se je Crozier (2004a, 605) pri definiciji oprl na razlago Crudena in Varnesa (1996), ki med zemeljske plazove (angl. landslides) med drugim uvr{~ata pojave padanja, plazenja in tokove, ne pa tudi pojavov polzenja, saj je za plazenje zna~ilna jasno izraèna meja. Preglednica 2: Vrste zemeljskih plazov po Varnesu (1978). V slovenski geografiji te procese razumemo kot pobo~ne procese. na~in vrsta gradiva premikanja nesprijeti sedimenti in preperina gradiva trdna kamnina ve~inoma ve~inoma grobozrnato drobnozrnato padanje skalni podor padanje drobirja padanje preperine prevra~anje skalno prevra~anje prevra~anje drobirja prevra~anje preperine rotacijsko plazenje kamniti zdrs drobirski plaz preperinski plaz translacijsko bo~ni razmik skalni razmik drobirski razmik preperinski razmik preperinski tok tok kamniti tok drobirski tok (tudi polzenje) sestavljeno: prepletanje dveh ali ve~ na~inov premikanja Zemeljski plaz ima tako nekatere zna~ilnosti, po katerih ga lahko razlikujemo od drugih pobo~nih procesov. Zgoraj ima odlomni rob, nad katerim so pogoste natezne razpoke razli~ne oblike in obsega. Razpoke povr{je razdeljujejo v grude. Odlomni 18 GEORITEM 8 Zdrs trdne kamnine po Na primer klinasti zdrs pobo~ni eni ali ve~ nezveznostih. z grebena [ije v dolini gru{~, Pozneje ponavadi zaradi Lepene (12. 4. 1998); prevrnjeni morfologije pobo~ij zdrs po plastovitosti bloki preide v padanje. na pobo~ju Javor{~ka (meli{~a) v Bov{ki kotlini (8. 8. 1950). Gradivo prosto pada ali Nastane na strmih se prevra~a po pobo~ju. pobo~jih gorskega Pri razlikovanju med sveta (na primer obema vrstama jugozahodna stena premikanja gre Krna, Osojnica najpogosteje za v dolini Tolminke subjektivno kvantitativno 12. 4. 1998), v priobalnih opredelitev koli~ine obmo~jih (klifi) gradiva. Mejna vrednost in na breìnah rek nastopi pri nekaj tiso~ m3. (na primer v ^ezso~i 12. 4. 1998). rob je prva reliefna oblika, ki nastane pri plazenju in je najvi{ji del drsne ploskve. Ponavadi je strm in izrazit, v~asih celo previsen. Ponavadi je polkròne oblike, lahko je valovit ali nepravilnih oblik. V zgornjem delu pod odlomnim robom je zemeljski plaz razli~nih oblik. Njegovo povr{je je lahko vbo~eno, izbo~eno ali premo~rtno. Stranski odlomni robovi so bolj ali manj vidni, kar je odvisno od oblike povr{ja, kjer je nastal zemeljski plaz, pa tudi od hitrosti in na~ina njegovega premikanja. Na smer premikanja kaèjo razpoke razli~nih oblik vzdol` stranskih odlomnih robov. Stranske razpoke lahko potekajo vzporedno s smerjo plazenja, lahko pa se {irijo navzven in na ta na~in pove~ujejo obmo~je plazu. Razpoke so lahko pre~ne ali vzdol`ne oziroma radialne (Ribi~i~ 2001, 38). Razpoke, vdolbine in izbokline nastanejo na povr{ju zemeljskega plazu in ga delijo na posamezne grude. Grude so lahko nespremenjene, na njih na primer {e raste prvotno rastlinstvo. V osrednjem in spodnjem delu plazu pa se rastne razmere pogosto spremenijo. Tako z gubanjem in narivanjem nastanejo grebeni z vmesnimi kotanjami, v katerih se zadrùje voda. Plaze~a gmota je lahko razli~nih oblik, kar je odvisno od oblike podlage ter vrste, plasti~nosti, trdnosti in namo~enosti gradiva. Pri narivanju se mehko gradivo naguba, trdno pa pri plazenju na ravni, vbo~eni ali izbo~eni podlagi razpoka; nastanejo natezne razpoke. Spodnji del plazu imenujemo ~elo. Tam se gradivo kopi~i. Pri tem se pove~a trenje, zato se spremeni oblika gradiva, nastanejo razpoke in pride do gubanja. Na spodnjem delu se ~elo lahko nagrban~i in izrine podlago, lahko pa sega ~ez njo in oblikuje narivni rob. ^elo se lahko razlije ali oblikuje v obliki jezika, pahlja~e (Komac in Zorn 2007a). 19 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac drsna ploskev drsna ploskev ROTACIJSKI ZEMELJSKI PLAZ TRANSLACIJSKI ZEMELJSKI PLAZ KAMNITI ZDRS SKALNI PODOR SKALNO PREVRA^ANJE DROBIRSKI TOK izvorno obmo~je pijana drevesa nagnjeni drogovi obmo~je poti obmo~je akumulacije premaknjena ograja KAMNITI TOK PREPERINSKI TOK POLZENJE mehkej{a kamnina trdnej{a kamnina BO^NI RAZMIK Slika 2: Pobo~ni procesi oziroma zemeljski plazovi po Varnesu (1978; prirejeno po Highlandovi 2004). 20 GEORITEM 8 RNO ZA TIJ MA Slika 3: Premikanje preperine oziroma preperinski tok povzro~i nagubanje sklenjene travne ru{e, zaradi ~esar je na povr{ju viden grbinast relief (Pãtârlagele, Romunija). zaledne razpoke stranski odlomni rob odlomni rob terase tangencialne razpoke grude kotanje drsna narivi, plosk plazina narivni rob e vodoravne razpoke gube v (telo mokri{~e plazu) navpi~e razpoke izviri gube pred plazom ~elo plazu Slika 4: Shema zemeljskega plazu (Komac in Zorn 2007a, 100). 21 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac V Sloveniji se je v zadnjih letih sproìlo kar nekaj medijsko odmevnih zemeljskih plazov, predvsem v Poso~ju (poglavje 6.1) in Zgornji Savinjski dolini (poglavje 6.2). Te na kratko predstavljamo v {estem poglavju, vendar namen knjige ni toliko opisovanje posameznih plazov, kot ugotavljanje plazovitosti oziroma mònosti nastanka zemeljskih plazov. Cilj je bila izdelava zemljevida plazovitosti Slovenije s celico digitalnega modela vi{in 25 × 25 m. V ta namen smo uporabilo ve~ fizi~no geografskih podlag/prvin pokrajine (ve~ v poglavju 8), oprli pa smo se tudi na nacionalno bazo zemeljskih plazov. Ta nam je omogo~ila, da smo za modeliranje plazovitosti lahko uporabili statisti~ne metode (poglavje 8.3). Je pa uporaba baze pomenila dolo~en terminolo{ki in tudi metodolo{ki problem. Baza namre~ ne lo~uje zemeljskih plazov od ostalih pobo~nih procesov in je zato bolj baza pobo~ni procesov kot samih zemeljskih plazov (Komac in ostali 2008, 43), ~eprav med vnosi prevladujejo procesi plazenja. V Sloveniji naj bi bilo med 7000 in 10.000 aktivnih zemeljskih plazov (Ribi~i~, Buser in Hoblaj 1994), kar pomeni gostoto priblìno 0,4 plaza na kvadratni kilometer. Kar ~etrtina med njimi ogroà infrastrukturo in/ali objekte. Med letoma 1994 in 2004 so plazovi (zemeljski in snèni skupaj) povzro~ili za skoraj 90 milijonov evrov {kode, pri ~emer pa niso v{teti stro{ki odprave posledic, kot tudi ne ~love{ka ìvljenja (Komac in Zorn 2005c; Komac in ostali 2008, 42). Sredi leta 2005, ko je bilo zaklju- ~eno evidentiranje zemeljskih plazov za vpis v bazo, je bilo v »… Nacionalno bazo zemeljskih plazov vklju~enih 6602 pojavov pobo~nih premikanj, od katerih jih je bilo prostorsko lociranih 3257.« (Komac in ostali 2008, 44). Prav pojavi s prostorsko lokacijo omogo~ajo uporabo statisti~nih metod. Da je podatkovna baza dale~ od popolne, govori dejstvo, da (~e omenimo le nekatere pomanjkljivosti) ne vklju~uje ve~ tiso~ manj{ih zemeljskih plazov, ki so nastali ob neurjih leta 1989 v vzhodni Sloveniji (Natek 1989b; Gabrovec 1990) in prek 800 zemeljskih plazov, ki so leta 1998 nastali v Gori{kih brdih (Àman Momirski in ostali 2008). Prav tako ne vklju~uje prek 600 zemeljskih plazov na Sotelskem in prek 1100 zemeljskih plazov v Slovenskih goricah, ki jih v svojih delih omenja Radinja (Radinja 1974, 81; Radinja 1983b, 69). 2 Pregled pomembnej{e slovenske literature o pobo~nih procesih V knjigi Pobo~ni procesi in ~lovek (Komac in Zorn 2007a) smo navedli pomembnej{a dela slovenskih geografov na podro~ju preu~evanja pobo~nih procesov (oziroma zemeljskih plazov v {ir{em pomenu besede). V tej knjigi pa ta spisek dopol-njujemo z novej{imi deli in s pomembnej{imi deli drugih ved. Med prvimi velja omeniti dela Seidla (1919) o plazu pri Zagorju, Planine (Planina 1951; Planina 1952) o pobo~nih procesih in skalnem podoru na Javor{~ku, Melika 22 GEORITEM 8 in ostalih (1954) o usadih na Celjskem in [ifrerja o pleistocenskem razvoju dolin Tolminke in Zadla{~ice ([ifrer 1955) ter o u~inkih neurja na obmo~ju med Slovenskimi Konjicami in Kr{kim ([ifrer 1960). Ile{i~ (Ile{i~ 1956; Ile{i~ 1969) je pisal o dobra{kih skalnih podorih. Gams (1959) je opisal pojave polzenja zemlje in usade na Gori~- kem ter njihov vpliv na razvoj povr{ja. Kert (1959) je predstavil zemeljske plazove v Slovenskih goricah, Melik (Melik 1961; Melik 1962) pa geomorfno vlogo podorov pri oblikovanju reliefa v Zgornjem Poso~ju. [ifrer (1962, 164) je poro~al o posledicah neurja med Peco in zgornjo Pako; omenja tudi plaz iz rudni{ke jalovine. Sore (Sore 1963; Sore 1970) je pisal o plazovih na Sotelskem in Celjskem, Meze (1963) pa o pomenu usadov in zemeljskih plazov pri oblikovanju povr{ja v terciarnih kamninah Voglajnsko-Sotelske Slovenije. Radinja (Radinja 1971; Radinja 1974; Radinja 1983b) je pisal o usadih v Vipavski dolini, na Sotelskem in v subpanonski Sloveniji. [tudentje geografije so poro~ali o pojavu kamnitega plazu v dolini Kamni{ke Bistrice (Slu{atelji … 1971). [ifrer (1981) je opisal posledice ujme v severovzhodni Sloveniji leta 1980, kjer so nastali {tevilni usadi in zemeljski plazovi. Oroèn Adami~ je pisal o plazu Ruardi v Zagorju (Oroèn Adami~ 1988) in poro~al o podoru v Trenti (Oroèn Adami~ 1990). K. Natek (Natek 1989a; Natek 1990a; Natek 1990b) je opisal geomorfno vlogo usadov v Voglajnskem gri~ev-ju, opredelil morfometri~ne zna~ilnosti in tipologijo usadov v Halozah ter preu~il usade v terciarnem gri~evju vzhodne Slovenije. Gabrovec in Bre~kova (1990) sta opisala usade v dolini Lahomnice, ki so nastali leta 1989. Oroèn Adami~ je skupaj z Vidicem (1991) opisal razmere po ujmi leta 1990 v [kofjelo{kem hribovju, Repolusk (1991) takratne dogodke v dolini Kamni{ke Bistrice, Meze (1991) pa njene posledice v Zgornji Savinjski dolini. K. Natek (1991) je opisal zemeljske plazove ob vodni ujmi v Zgornji Savinjski dolini, Kladnik (1991) pa takratne razmere v Podvolovljeku, kjer je plaz ustvaril zajezitveno jezero. M. Natek (1991) je opisal plazove in usade v Celjski kotlini, Gams (1991a) pa razmere v Mislinjski in Meì{ki dolini. Razmere v severovzhodni Sloveniji je opisal @iberna (1991). O plazovih v Zasavju leta 1991 je pisala Drnov{kova (1992), o takratnih razmerah v severovzhodni Sloveniji pa @iberna (1992). M. Natek (1992) je poro~al tudi o stanju zemeljskih plazov v Spodnji Savinjski dolini leto dni po v prej{njem odstav-ku omenjeni ujmi, Kraljeva (1993) pa je opisala plazove v ob~ini Zagorje. Maher in Pav{ek (1992) sta predstavila podorno ogroènost alpskega sveta in vpliv ~loveka na podore. Pav{ek (Pav{ek 1994a; Pav{ek 1994b; Pav{ek 1996) je opisal skalni podor v Trenti, zemeljski plaz pod Krnom in skalni podor na Mangartu, ki ga je preu~il {e skupaj s Hrvatinom (Hrvatin in Pav{ek 1995). O pobo~nih procesih v Poso~ju je poro~al tudi Roj{ek (Roj{ek 1991; Roj{ek 1995). O zemeljskih plazovih, ki so nastali v po-re~ju Bolske leta 1994 je pisal M. Natek (1995). Golob in Hrvatin (1996) sta opisala zna~ilnosti skalnih podorov v slovenskih gorah. O meli{~ih, ki so neposredna posledica intenzivnih pobo~nih procesov, so pisali Kladnik (Kladnik 1980; Kladnik 1981), 23 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Gams (1991b) in Zorn (Zorn 2007a; Zorn 2008a). Oroèn Adami~ (1998) je prispeval besedilo o usadih v geografski monografiji o Sloveniji. Golob (1998) je priob~il prispevek o podorih v ljudskem izro~ilu. Komac (Komac 2001a; Komac 2001b; Komac 2001c; Komac 2003) je pisal o drobirskem toku v Logu pod Mangartom, skupaj z Zornom pa sta pisala o plazu nad Kose~em in recentnih pobo~nih procesih v Zgornjem Poso~ju (Komac in Zorn 2002a; Komac in Zorn 2002b; Zorn in Komac 2004a; Zorn in Komac 2004b; Zorn in Komac 2008b) in Zgornji Savinjski dolini (Zorn in Komac 2005b). Zorn in Komac sta pisala o pobo~nih procesih in drobirskem toku v Logu pod Mangartom (Zorn in Komac 2002) in o recentnih pobo~nih procesih v Sloveniji (Zorn in Komac 2004c; Zorn 2004a). Zorn (Zorn 2001; Zorn 2002a; Zorn 2002b; Zorn 2004b; Zorn 2005) je podrobno obdelal skalne podore v slovenskih in zamej-skih Alpah, Pe~nikova (Pe~nik 2002; Pe~nik 2003) pa zemeljske plazove v Zgornji Savinjski dolini. Podobno {tudijo, s poudarkom na ogroènosti vr{ajev, so izdelali Komac, Natek, Pe~nikova in Zorn (2006). Natek, Komac in Zorn (Natek, Komac in Zorn 2003; Zorn, Natek in Komac 2006) so na primeru Zgornjega Poso~ja opisali povezanost pobo~nih procesov in potresov ter primerjali pogostost pobo~nih procesov med Alpskim in Dinarskim svetom. Komac in Zorn (Komac in Zorn 2006a; Komac in Zorn 2006b; Komac in Zorn 2006c) sta opisala pleistocenski zemeljski plaz pri Selu v Vipavski dolini, zemeljske plazove na Rebernicah in zemeljske plazove v Go-ri{kih brdih (Komac in Zorn 2007b; Komac in Zorn 2008a; Komac in Zorn 2008b; Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b), Zorn, Komac, Pav{ek in Pipan pa so predstavili pobo~ne procese v dolini So~e pod Kobaridom in Vipavski dolini (Zorn in ostali 2007). Komac in Zorn sta kot sintezo napisala obsèno monografijo o po-bo~nih procesih (Komac in Zorn 2007a). Gams (1983b) je objavil prispevek o naravnih nesre~ah z vidika celovitega geografskega pristopa, pozneje je podobno naredil K. Natek (2007). Bogato geografsko znanje je bilo uporabljeno za preu~evanje ogroènosti visokogorskih dolin s podori, kamnitimi tokovi, hudourniki, meli{~i in snènimi plazovi na primeru doline Kamni{ke Bistrice (Gams in Bat 1983). Pav{ek (1992) je na primeru dolin Kot in Vrata v Julijskih Alpah predstavil {tudijo ogroènosti zaradi naravnih nesre~, Perko (1990) je s tega vidika preu~il ogroènost Kr{ke kotline. Fridlova, Gabrovec, Hrvatin, Oroèn Adami~, Pav{ek in Perko (Fridl in ostali 1996) pa so v {tudiji z uporabo geografskega informacijskega sistema preu~ili povezanost naravnih nesre~ s tipi pokrajin oziroma pokrajinskimi sestavinami. K. Natek (1996) je predstavil analizo ogroènosti povr{ja Haloz in regeneracijske sposobnosti povr{ja po katastrofalnem neurju julija 1989. O tem poro~a tudi Zupanova (2003). Gabrovec (1990) in Perko (1992a) sta preu~ila mònosti uporabe digitalnega modela reliefa pri preu~evanju usadov. Plut, Gosar in Klemen~i~ (1978) so na primeru doline Koritnice predstavili metodo vrednotenja alpskega sveta. Radinja (1983a) je pripravil sintezni pregled geografskih del o naravnih nesre~ah, Velikonja (2008) pa predstavlja geografska dela o naravnih nesre~ah v strokov-24 GEORITEM 8 ni in planinski literaturi. Komac in Zorn (Komac in Zorn 2002a; Komac in Zorn 2007a) podrobno in sistemati~no predstavljata geografska dela o pobo~nih procesih. Gabrovec in Hrvatin (1998) sta na ozemlju Slovenije predstavila tipologijo reliefa in opredelila najzna~ilnej{e pobo~ne procese. Komac in Zorn (Zorn in Komac 2004b; Komac in Zorn 2005b) sta predstavila primerjavo metode ponderiranja in metode matrik za izdelavo zemljevidov plazovitosti ter na primeru Gori{kih brd izdelavo zemljevida plazovitosti s probabilisti~no metodo (Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Àman Momirski in ostali 2008). Prav tako sta predstavila (Komac in Zorn 2005a; Komac in Zorn 2007c; Zorn in Komac 2005b) pregled meritev erozije prsti in {tudijo tega pojava na primeru doline Besnice, Zorn pa sam ali s sodelavci meritve erozije prsti in hitrosti umikanja pobo~ij v slovenski Istri (Zorn 2007a; Zorn 2007b; Zorn 2008a; Zorn in Petan 2007; Zorn in Petan 2008; Zorn in Miko{ 2008). Komac in Zorn sta opisala tudi uporabo zemljevidov plazovitosti pri na~rtovanju rabe prostora (Komac in Zorn 2005b) ter geografsko analizo nesre~ v doma~i pokrajini (Zorn in Komac 2005a). Pisala sta {e o geomorfolo{kih nesre~ah v povezavi s trajnostnim razvojem (Komac in Zorn 2005c) in prostorskim planiranjem (Zorn in Komac 2006). Sistemati~en pregled pobo~nih procesov s poudarkom na podorih oziroma plazovih prina{ata deli Zorna (2001) in Pe~nikove (2002). Nekatera dela pobo~ne procese obravnavajo z vidika njihovega vpliva na ~loveka (Gams 1983a; Gams 1983b) ali poda-jajo celovit pregled dotedanjih raziskav (Radinja 1983b). [tevilna geografska dela pobo~ne procese omenjajo kot del {ir{ega geomorfnega dogajanja ali v povezavi z drugimi procesi (na primer Planina 1951; Melik 1954; Kunaver 1975; Natek 1985; Perko in Oroèn Adami~ 1998). [tevilna negeografska dela najdemo predvsem v revijah Ujma, Geologija, Gradbeni vestnik in Gozdarski vestnik, ter v zbornikih posvetov (na primer geologov, hidrotehni-kov, Mi{i~evi vodarski dnevi ipd.), {e zlasti pa v treh zbornikih slovenskih posvetovanj o zemeljskih plazovih, ki so bili v Idriji (17.–18.11.1994; Reùn in ostali 1994), [marju pri Jal{ah (19.–20. 6. 1997; Cvek 1999) in na Rogli (3.–4. 6. 1999) (Tretje slovensko … 1999). Ne smemo pozabiti monografije Nesre~e in varstvo pred njimi (U{eni~nik 2002) ter interdisciplinarnega Ciljnega razvojnega projekta Metodologija za dolo~anje ogro- ènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogroènosti zaradi zemeljskih plazov (Miko{ in ostali 2004). Kot vodilne posameznike bi med geologi pri preu~evanju zemeljskih plazov izpostavili Grim{i~arja (1983), Ribi~i~a (na primer Ribi~i~ 2001; Ribi~i~ 2002a) in M. Komaca (na primer Komac 2003; Komac 2004a; Komac 2005a; Komac 2005b; Komac 2006; Komac in Ribi~i~ 2008), pri preu~evanju skalnih podorov zlasti v povezavi s potresi pa Vidriha (na primer Vidrih 2008) in Ribi~i~a (na primer Ribi~i~ in Vidrih 1998; Vidrih in Ribi~i~ 1998; Vidrih in Ribi~i~ 2000; Ribi~i~, Vidrih in Godec 2000; Vidrih, Ribi~i~ in Suhadolc 2001). Med gradbeniki bi pri preu~evanju pobo~nih procesih izpostavili Miko{a (Miko{ 1995; Miko{ 2000), na podro~ju skalnih podorov pa v zad-25 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac njih letih velja omeniti Petjejevo (na primer Petje 2005; Petje, Miko{ in Majes 2005; Petje, Miko{ in Ribi~i~ 2005; Petje, Ribi~i~ in Miko{ 2005) in \urovi}a (na primer \urovi} 2004; \urovi} in Miko{ 2004; \urovi}, Ribi~i~ in Miko{ 2005), na podro~- ju drobirskih tokov pa Sodnika (Sodnik 2005; Sodnik in Miko{ 2006). Po dogodkih v Logu pod Mangartom novembra 2000 je bilo veliko napisanega o drobirskih tokovih (glej na primer Ujmo 14–15 z letnico 2000/2001), a na tem mestu omenjamo le delo Bavca in ostalih (2008) ter interdisciplinarni Ciljni razvojni projekt Ocena ogro- ènosti zaradi delovanja drobirskih tokov (Miko{ 2008), ki drobirske tokove obravnavata {ir{e. Med gozdarji se je s pobo~nimi procesi ukvarjal zlasti Horvat (na primer Horvat 1993; Horvat 1999a; Horvat 1999b, Horvat 2006; Zemlji~ in Horvat 1999). V vseh treh omenjenih strokah je bilo na temo pobo~nih procesov izdelanih ve~ diplomskih (na primer \urovi} 2004; Jè 2005; Sodnik 2005) in podiplomskih del (na primer Komac 2003; Petje 2005), omenimo pa, da je tematika è prodrla tudi v drùboslov-je (na primer Tom{i~ 2003). Raznolikost procesov, veliko {tevilo avtorjev, pestrost slovenskih nare~ij in raz-novrstna poimenovanja istih procesov v drugih strokah, so geografe nenehno silili k ve~ji enotnosti in oblikovanju terminologije. Med pomembnej{imi tovrstnimi pris-pevki so dela Radinje (1971), ki razpravlja o usadih, Gamsa (1956) o zemljepisnem izrazju s poudarkom na usadu, podoru, kamnitem plazu, soliflukciji in kra{kem udo-ru, in prispevka istega avtorja (Gams 1989a; Gams 1989b), v katerih predstavlja terminologijo premikanja zemeljskih gmot z razlago zemeljskega in kamnitega plazu, toka, kamnitega toka, podora, kra{kega udora, ugreza, ugreznine, pogreznice, usada in polzenja. Gams (2000/2001) je plazovno terminologijo predstavil {e na primeru drobirskega toka v Logu pod Mangartom. Kunaver (Kunaver 1995, 21; Kunaver 2000, 101) je prispeval definiciji skalnega podora in usada, K. Natek (1996) pa opis zemeljskih plazov in usadov. Zorn (2001) je opredelil izrazje pobo~nih procesov s poudarkom na skalnih podorih, ki ga je dodelal skupaj s Komacem (Zorn in Komac 2002; Komac in Zorn 2007a). Kladnik (2001) je v sloven{~ino prevedel in za slovenske bralce pri-redil Dudnov geografski leksikon, ki podrobno obravnava tudi pobo~ne procese. Kladnik, Lovren~ak in Oroèn Adami~ so uredili Geografski terminolo{ki slovar (2005), ki podrobno predstavlja tudi izraze s podro~ja zemeljskih plazov in pobo~nih procesov. V {ir{em smislu velja omeniti delo Badjure (1953) in {tevilne geografske u~benike (na primer Belec 1983; Kunaver in ostali 1997; Natek, Ho~evar in Vidmar 2000) ter atlase (na primer Heritage, Hrvatin in Perko 2001). Med negeografskimi deli velja omeniti delo geologov Grim{i~arja (1983), Ribi~i~a (Ribi~i~ 1999a; Ribi~i~ 2002a), Skaberneta (Skaberne 2000/2001; Skaberne 2001) ter Geolo{ki terminolo{ki slovar (Pav{i~ 2006). Omeniti velja {e terminolo{ka dela vodarjev oziroma gradbenikov, zlasti Miko{a (Miko{ 1999; Miko{ 2000) ter Brillyja, Miko{a in [rajeve (1999), med gozdarji pa delo Horvata (2006). 26 GEORITEM 8 3 Vzroki za nastanek zemeljskih plazov Za razumevanje neprestanega geomorfnega dogajanja moramo razlikovati vzroke in povode pobo~nih procesov. Ti so najve~krat le na prvi pogled posledica izjemnih dogodkov, kot so potresi ali mo~ne padavine, ki so ponavadi le sproìtelj ali povod geomorfnih procesov. Povodi delujejo kratek ~as in odlo~ajo le o ~asu sproìtve gradiva, ne pa o njegovi koli~ini. Na sproìtev vpliva splet dalj ~asa trajajo~ih dejavnikov (vzrokov). Tako je potres lahko povod ali sproìtelj geomorfnega procesa, lahko pa je le eden od vzrokov, ki po~asi na~enjajo stabilnost pobo~ja. Dolo~en dogodek ali proces je povod v tistem trenutku, ko dejansko pride do sproìtve gradiva, sicer pa je le del~ek v mozaiku vzrokov (Zorn in Komac 2002, 11; Komac in Zorn 2007a, 36). Vzroki za pobo~ne procese so dejavniki, ki dalj{i ~as delujejo na obmo~je spro- ìtve in krhajo ravnovesje. Tisti dejavnik, ki dokon~no podre dinami~no ravnovesje v sistemu oziroma sistem sune prek praga v novo ravnovesno stanje, pa je povod. Po RNO ZA TIJ MA Slika 5: [ifrer (1981, 183) je ob neurju avgusta 1980 v severnem delu Slovenskih goric ugotovil povezanost zemeljskih plazov z izviri. Podobno smo lahko opazovali ob obilnih padavinah septembra 2007 v Sel{ki dolini. Slika prikazuje ta pojav na odlomnem robu zemeljskega plazu pri @eleznikih (desni plaz na sliki 6). 27 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac sproìtvi se na obmo~ju vzpostavi dinami~no ravnovesje na novi ravni, ki vztraja toliko ~asa, dokler novega sistema vzroki ne privedejo do novega praga, povod pa ga spet poène ~ezenj. Poglavitni povodi za nastanek zemeljskih plazov so (Zorn in Komac 2002, 12–13; Komac in Zorn 2007a, 37–38): • vremenska dogajanja: – ekstremne padavine (mo~ne in/ali dolgotrajne), – nenaden dvig podtalnice, – poplave; • hitre temperaturne spremembe: – taljenje snega, – umikanje ledenikov in permafrosta v poznem pleistocenu, v sodobnosti pa v ve~- jih nadmorskih vi{inah in vi{jih zemljepisnih {irinah, – spomladansko taljenje razpok; • potresi, • trki nebesnih teles; • antropogeni posegi: – spodkopavanje pobo~ij in gradnja usekov, – pove~anje naklona pobo~ij; – pretirana raba prostora: – gradnja naselij na nestabilnih obmo~jih, – gradnja infrastrukturnih objektov (ceste, èleznice, smu~arske proge), – se~nja gozdov ali drugi posegi v rastlinsko odejo, – povzro~anje tresljajev (promet, miniranje), – rudarjenje, – kmetovanje (terasiranje pobo~ij, ~ezmerna pa{a); – nenaden dvig podtalnice zaradi gradnje akumulacijskih jezer, – pove~an odtok vode, sprememba oziroma usmeritev odtokov padavinske vode na nestabilno obmo~je, odna{anje preperine, – voja{ki posegi (raketiranje, bombardiranje). 3.1 Padavine kot povod plazenja Med zgoraj na{tetimi povodi bi posebej izpostavili obilne in intenzivne padavine. Obilica vode namre~ premo~i preperino, kar pove~a vzgonski tlak in zmanj{a medzrnske sile vzdol` potencialnih drsnih ploskev. S tem se poru{i ravnovesje na pobo~ju in pove~a mònost zdrsa. Sproìtev plazov sicer ni nujno neposredno pove-zana z ravnijo podtalnice, vendar ima za~etna vsebnost vode v tleh pri sproìtvi pomembno vlogo, saj zmanj{a potrebno mejno koli~ino padavin (Govi in Sorzana 1980, 52; Komac 2005a, 264 in 275). 28 GEORITEM 8 Preglednica 3: Nekateri podatki o kriti~nih koli~inah padavin, potrebnih za plazenje (Komac 2005a, 264). koli~ina kriti~nih padavin obmo~je vir v mm na 24 ur od 100 do 200 Portoriko Larsen, Simon (1993) 120 Britanska Kolumbija, Kanada Chatwin (1994) ve~ kot 100 Kantabrija, [panija González, Díez (1995) od 180 do 190 vzhodni Pireneji Gallart, Clotet (1988); Corominas, Moya (1999) od 140 do 300 Nova Zelandija Glade (1998) od 140 do 160 Oregon, ZDA Montgomery in ostali (2000) 171 Montserrat Marquès in ostali (2001) 125, 137, 75 San Mateo, Kalifornija, ZDA Casadei in ostali (2003) 130 Majorka, [panija Ruiz, Garcia (2003) od 62 do 164 obmo~je Lizbone, Portugalska Zezere in ostali (2005) od 100 do 150 Slovenija Komac (2005a) Preglednica 4: Mejne koli~ine dnevnih padavin za izbrane litostratigrafske enote (Komac 2005a, 277). kamnina starost mejna koli~ina padavin v mm skrilavi glinavec, meljevec, laporovec, srednji trias od 100 do 150 pe{~enjak, konglomerat, bre~a, tuf skrilavi glinavec, kremenov pe{~enjak, zgornji karbon kremenov konglomerat, vlòki apnenca laporovec, pesek, prod, pe{~enjak zgornji miocen in konglomerat laporovec srednji miocen keratofir, kremenov keratofir, porfir, srednji trias porfirit, tufi lapornata glina (sivica) srednji in zgornji oligocen glineni laporovec, pesek, prod in glina zgornji miocen pesek, pe{~enjak in laporovec spodnji in srednji miocen konglomerat, pe{~enjak in lapor (ivni{ke plasti) spodnji in srednji miocen litotamnijski apnenec, lapornati apnenec, srednji miocen laporovec 29 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac kamnina starost mejna koli~ina padavin v mm rde~i in sivi pe{~enjak, glinavec, konglomerat srednji perm od 150 do 200 (grödenska formacija) rudni{ka jalovina antropogeni recentni sediment preperina, zlasti glina s kosi kamnin kvartar menjavanje glinavca in pe{~enjaka, zgornji trias tuf, tufit, bre~a in plo{~ati apnenec menjavanje dolomita in laporovca, zgornji trias boksit (borovni{ke plasti) menjavanje skrilavega glinavca zgornji karbon in spodnji perm in kremenovega pe{~enjaka, kremenov konglomerat glina, melj, pesek, premog pliocen glina, melj s prodniki kremena pliocen in pleistocen in silikatnih kamnin pesek, melj, pe{~enjak, meljevec srednji miocen in konglomerat menjavanje andezitnega tufa, tufita srednji oligocen in laporovca pesek in glina zgornji miocen in spodnji pliocen prod, pesek, laporovec, lapornati srednji oligocen apnenec, pe{~enjak, glina in premog (psevdosote{ke plasti) serpentinit spodnja kreda menjavanje skrilavega glinavca in spodnji perm od 200 do 250 kremenovega pe{~enjaka, kremenov konglomerat, vlòki apnenca diabaz, tuf srednji trias filitoidni skrilavec z vlòki diabaza silur in devon in marmorja ({talenskogorska formacija) pobo~ni gru{~ kvartar menjavanje skrilavega glinavca in bre~e, spodnji karbon od 350 do 400 vlòki plastnatega apnenca skrilavi glinavec z roènci, laporovec srednja in zgornja od 400 do 450 in apnenec jura 30 GEORITEM 8 Povpre~na letna koli~ina padavin neposredno ne vpliva na plazenje oziroma vpliva le v povezavi s kratkotrajnimi intenzivnimi padavinami (Komac 2005a, 276). Kljub temu Govi in Sorzana (1980, 59) ugotavljata, da so pragovi za sproìtev plazenja na enaki litolo{ki podlagi in podobnem reliefu odvisni prav od koli~ine letnih padavin. Vendar pri enaki koli~ini padavin na razli~nih obmo~jih z isto kamninsko podlago in reliefom nastanejo razli~ne nestabilnosti. Za severozahodno Italijo ugotavljata {e (Govi in Sorzana 1980, 57), da litologija ob izrednih padavinskih dogodkih »… nima znatnega vpliva na {tevilo plazov …«. Splo{no krivuljo za dolo~itev mejne vrednosti padavin ali praga, pri katerem pride do plazenja zaradi intenzivnih padavin, opisuje ena~ba (Caine 1980, 23): I = 14,82D–0,39, pri ~emer je I = intenziteta padavin (mm na uro), D pa trajanje padavin (v urah). Mejna koli~ina padavin za sproìtev plazenja je v Sloveniji od 100 do 150 mm pri 24-urnih padavinah in od 130 do 180 mm pri 48-urnih padavinah (Komac 2005a, 275–276). Velikostni razred, to je intenzivnost padavin priblìno 150 mm v 24 urah, ustreza podatkom od drugod, mejne vrednosti pa se razlikujejo glede na litostratigrafske enote (preglednica 4). Intenzivne padavine so v Sloveniji povzro~ile {tevilne zemeljske plazove, na primer v Halozah in dolini Lahomnice leta 1989, v ob~inah Pesnica, Slovenska Bistrica RNO ZA TIJ MA Slika 6: Ob obilnih padavinah septembra 2007 v Sel{ki dolini ni nastala le poplava, pa~ pa so se sproìli tudi {tevilni zemeljski plazovi, kot ta dva v @eleznikih. 31 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac in Ptuj novembra leta 1991, v Logu pod Mangartom in nad Lokavcem leta 2000. V vzhodni Sloveniji se je ve~je {tevilo zemeljskih plazov zlasti v okolici La{kega in Sevnice sproìlo tudi ob mo~nih padavinah avgusta 2005 in spomladi 2006. Mejne koli~ine padavin so bile med 130 in 180 mm v 48 urah, pri ~emer je sproìlno koli- ~ino padavin zniàla predhodna vlaga v tleh (Komac 2005a, 275). [tevilni zemeljski plazovi so nastali tudi ob intenzivnih padavinah 18. 9. 2007 v [kofjelo{kem hribovju, Idrijsko-Cerkljanskem hribovju in Savinjski dolini. V dvanajstih urah je na obmo~ju Bohinja in v pore~ju Sel{ke Sore padlo od 250 do 350 mm dè- ja. Padavine so imele povratno dobo 250 let (Verta~nik 2008, 60). 4 Plazenje O tem pobo~nem procesu smo pisali è v knjigi Pobo~ni procesi in ~lovek (Komac in Zorn 2007a). Za làje razumevanje obravnavane tematike deloma povzemamo tamkaj{nje besedilo. Za plazenje sta pomembna zlasti dva dejavnika, to sta zemeljska tènost in trdnost kamnine oziroma gradiva. Zemeljska tènost povzro~a premikanje gradiva v nìjo lego, trdnost gradiva pa to prepre~uje. Razmerje med u~inki teh dveh dejavnikov se spreminja zaradi vsebnosti vode, ki obteì pobo~je in vpliva na sprijetost gradiva. Na proènje lahko vpliva tudi ~lovek. ^e se torej na pobo~ju zaradi pove~ane vsebnosti vode spremeni teà gradiva, nara{~a notranji upor oziroma sprijetost gradiva. Notranji upor lahko nara{~a le do dolo~ene meje, ki jo opredeljuje najvi{ji notranji upor. Ko je ta preseèn, pobo~je postane nestabilno in gradivo se hipoma ali postopno premakne v nìjo lego. O zemeljskem plazu govorimo, ko je za~etni zdrs hiter in so v naravi opazni njegovi u~inki. Do zdrsa pride vzdol` ploskve znotraj gradiva, ob kateri je vrednost notranjega ali strìnega upora manj{a od komponente sile teè, ki deluje v smeri pobo~ja. Pri trdnih kamninah je pobo~je stabilno tudi, ~e je naklon ve~ji od kota notranjega trenja. K stabilnosti pripomore ve~ja kohezivnost gradiva, ki pa vpliva le do dolo~ene vi{ine pobo~ja. Zato lahko v tem primeru govorimo o kriti~ni vi{ini pobo~ja, ki {e omogo~a njegovo stabilnost. ^e se ravnovesje poru{i, se znova vzpostavi ob manj{em naklonu. V idealnih razmerah je drsna ploskev zemeljskih plazov kròne ali kroglaste oblike in ni vzporedna s pobo~jem. V naravi so tak{ne drsne ploskve redke zaradi nehomogenosti in {tevilnih dejavnikov, ki vplivajo na plazenje oziroma na zmanj- {anje strìnega odpora. V nesprijetem gradivu je pri ni~elni normalni napetosti strìni tlak enak ni~, kar pomeni, da kohezije ni (Easterbrook 1999, 62). Zato je pomembno razmerje med kotom notranjega trenja (ali strìnega kota), kohezivnostjo gradiva in silo tènosti. Stabilnost pobo~ja v nesprijetem gradivu je odvisna od kota notranjega trenja. Pobo~- 32 GEORITEM 8 je je nestabilno, ko je naklon pobo~ja ve~ji od kota notranjega trenja. Ko sta sili enaki, je pobo~je v ravnovesju. Notranjo trdnost gradiva torej nadomesti strìna trdnost vzdol` drsne ploskve (Hoek in Bray 1977, 22; Dol{ina 1990, 9; Ribi~i~ 2001). Na nagnjeni povr{ini teà plazu (Fg) razpade v dve komponenti. Prva je vzporedna s pobo~jem (F = F = F 1 g sinα), normalna sila pa je nanjo pravokotna (F2 g cosα). Da je neko telo na pobo~ju stabilno oziroma je v mejnem ravnovesju, mora velja-ti naslednja fizikalna zakonitost (Hoek in Bray 1977, 24; Dol{ina 1990, 10): F (najvi{ji strìni upor) = cA (kohezivnost) + F (normalna komponenta naj-1 2 vi{jega strìnega upora) tgϕ → Fg sinα = cA + Fg cosα tgϕ. ^e je c (kohezivnost) = 0 in α = ϕ, potem velja ena~ba (pogoj stabilnosti): • Fg sinα = Fg cosα tgα; • Fg sinα = Fg sinα → 1 = 1. Na podlagi formule lahko izra~unamo varnostni koli~nik (F), definiran kot razmerje med celotno silo, ki se upira drsenju (najvi{ji strìni upor) in celotno silo, ki povzro~a drsenje. Izra~unamo ga lahko na razli~ne na~ine, na primer: • F = (cA + F tgϕ) : F → F = (cA + F 2 1 g cosα tgϕ) : Fg sinα. Ft F = F sin g α 1 α α α F = F cosα 2 g Legenda A … povr{ina drsne ploskve Fg F … sila teè g F … sila trenja (strìna sila, ki zavira drsenje) t * … naklon pobo~ja F = F sin* … komponenta sile teè, ki je vzporedna s pobo~jem 1 g F = F cos* … komponenta sile teè, ki je pravokotna na pobo~je (normalna sila) 2 g Slika 7: Premikanje telesa po nagnjeni povr{ini (Hoek in Bray 1977, 24). 33 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac ^e velja: • F = 1, to pomeni, da so si sile v ravnovesju in da je pobo~je na meji stabilnosti (glej izpeljavo prej{nje formule); • F > 1, je pobo~je stabilno; • F < 1, pobo~je ni stabilno. Na pobo~jih je pogosto sekundarno plazenje. Gre za zaporedno ali postopno pro- ènje zemeljskih plazov, ki poteka navzgor ali navzdol po pobo~ju. Plazenje sestavlja ve~ zaporednih plazov, ki so nastali potem, ko je prvi plaz povzro~il nestabilnost pobo~- ja in so zaradi pomanjkanja opore nad njim nastali novi plazovi (Ribi~i~ 2001, 35). Na nastanek zemeljskih plazov pa mo~no vpliva voda, ki zmanj{a notranji upor. To se najpogosteje zgodi zaradi preperevanja, neredko pa tudi zaradi vzgona talne vode. Pri meljevcih in skrilavih glinavcih sta namre~ trenje in kohezija odvisna od vsebnosti vode v polnilu razpok (Hoek in Bray 1977, 25–26; Dol{ina 1990, 11). Voda na stiku dveh povr{in zmanj{a normalno silo za silo vzgona (Fu). Zmanj- {a se celotna strìna trdnost in velja tako imenovani efektivni strìni zakon, kjer je τ strìni tlak, σ pa normalni tlak: • τ = c + (σ – Fu) tgϕ. ^e je drsna ploskev zemeljskega plazu zapolnjena z vodo, velja naslednja fizikalna zakonitost: • F + F – F 1 v = cA + (F2 u) tgϕ → Fg sinα + Fv = cA + (Fg cosα – Fu) tgϕ. Vodni tlak v razpoki nara{~a linearno z globino, skupna sila F pa deluje na kam-v ninski blok in ga sili navzdol. Vodni tlak na sti~ni povr{ini deluje s silo vzgona Fu, ki zmanj{uje normalno silo. S tem se zmanj{a strìna trdnost in pove~a sila, ki povzro- ~a drsenje. Sili Fu in Fv povzro~ita zmanj{anje stabilnosti. ^eprav je vodni tlak na drsnih ploskvah majhen, postanejo sile velike, saj lahko deluje na velikih povr{inah (Hoek in Bray 1977, 26; Dol{ina 1990, 12). Pri preperinskih plazovih (glej preglednico 2) je drsna ploskev pove~ini na stiku preperine s podlago, kjer je gradivo manj odporno na strig. Vzrok za to je, da vzdol` stika pronica talna voda, ki odna{a gradivo. Zaradi spremembe kemi~nih razmer, ki je posledica me{anja vode iz preperine in podlage, prihaja do odlaganja koloidnih delcev. Pri tem nastane do nekaj milimetrov debela plast drobnozrnatega gradiva, iz katere lahko ob pove~ani obteìtvi nastane drsna ploskev. Zemeljski plazovi pogosto nastanejo tudi zaradi delovanja povr{inske vode, ki spodkopava pobo~ja z globinsko ali bo~no erozijo. 5 Vrste zemeljskih plazov Zemeljske plazove delimo glede na razli~ne lastnosti. Najbolj obi~ajna je delitev glede na sestavo gradiva. Praviloma se s plazenjem premakne nevezano gradivo, preperina. Na tak{en na~in se lahko premakne tudi trdna kamnina. Tak{en premik poteka 34 GEORITEM 8 vzdol` drsne ploskve znotraj kamnine, na primer vzdol` kamninskih plasti, ali na stiku z drugo kamnino. Pojav pri{tevamo k skalnim podorom in ga v geografiji imenujemo kamniti zdrs. Glede na hitrost plazenja razlikujemo trenutne zdrse, hitro plazenje, ki poteka s hitrostjo nekaj centimetrov na uro, in po~asno plazenje, ki poteka s hitrostjo nekaj milimetrov na uro. Zemeljski plaz se lahko giblje s prekinitvami, ki so ponavadi odvi-sne od zunanjih dejavnikov, na primer padavin. Glede na velikost razlikujemo usad, ki je manj{i zemeljski plaz; obsega travno ru{o in do 1 m debelo plast preperine. Gradivo se premakne v enem kosu in skoraj brez deformacij. Po~asen premik, pri katerem se gmota med premikom tudi preme- {a, je zemeljski plaz. Glede na globino razlikujemo plitve zemeljske plazove, ki zajamejo le preperino, in globoke zemeljske plazove, ki poleg preperine obsegajo tudi mati~no kamnino. Najgloblji zemeljski plazovi pri nas dosegajo globino ve~ deset metrov, plitvi pa so pove~ini globoki le nekaj metrov. Inènirsko-geolo{ka razvrstitev zemeljskih plazov glede na globino razlikuje (Ribi~i~ 2001, 43): • zdrs humusa (od 0 do 0,5 m), • plitev plaz (od 0,5 do 2 m), • srednje globok plaz (od 2 do 5 m), • globok plaz (od 5 do 10 m) in • zelo globok plaz (ve~ deset, tudi ve~ kot 100 m). Po na~inu premikanja razlikujemo rotacijsko in translacijsko plazenje. Najpogostej{i so rotacijski zemeljski plazovi s kròno drsno ploskvijo. Nastanejo v homogenih kamninah oziroma preperini, ki jih sestavljajo glinasti, meljasti ali pe{~eni sedimenti. Za translacijske zemeljske plazove je zna~ilno, da je drsna ploskev vsaj priblìno vzporedna s pobo~jem, zato pride do premika gradiva v enem kosu. Ve~ vrst zemeljskih plazov razlikujemo tudi glede na vrsto gradiva. Splazijo lahko glina, melj, pesek, prod, gru{~, prst, preperina, jalovina. Zemeljski plazovi zelo pogosto vsebujejo raznoliko gradivo. Tako lahko na primer vsebuje glino in pe{~e-ne delce z ve~jimi kosi kamnine. Najpogostej{i so preperinski zemeljski plazovi. Glede na dejavnost razlikujemo aktivne, umirjene in fosilne zemeljske plazove. Aktivni zemeljski plaz se premika s kraj{imi ali dalj{imi prekinitvami. Umirjeni zemeljski plaz se ne premika ve~, star ali fosilni zemeljski plaz pa razkriva nagubano ali grbinasto povr{je. Na njem so manj{i krajevni zdrsi, povr{je pa je lahko tudi mokrot-no (Komac in Zorn 2007a, 99–100). 6 Nekateri zemeljski plazovi v Sloveniji V knjigi Pobo~ni procesi in ~lovek (Komac in Zorn 2007a) smo podrobneje predstavili ve~ zemeljskih plazov. Tu le na kratko povzemamo nekaj pomembnej{ih iz 35 36 Ze Preglednica 5: Pomembnej{i parametri ve~jih zemeljskih plazov v Sloveniji (Zorn in Komac 2004c; Komac meljski plaz in Zorn 2007a, 102). zemeljski plaz Povr{ina debelina dolìna {irina nadmorska prostornina prostornina za~etek zdaj{nje o (ha) (m) (m) (m) vi{ina (m) (m3) (m3) na prebivalca plazenja stanje vi v Slo Slovenije veniji Kose~ 10 10 600 do 150 od 730 do 1200 675.000 0,3 22. 12. 2001 stabilen Slano blato 20 10 1100 do 200 od 360 do 660 1.000.000 0,5 18. 11. 2000 stabilen Stov`je 25 10 900 do 400 od 1340 do 1580 2.500.000 1,3 15. 11. 2000 stabilen Macesnik 19 10–14 2200 do 100 od 800 do 1350 2.000.000 1,0 november 1990 delno stabilen Preglednica 6: Obmo~ja, ki jih ogroàjo skalni podori in zemeljski plazovi (Zorn in Komac 2004c). Slovenija deleÀlpe delè v Dinarskem delè delè delè (km2) povr{ine (km2) povr{ine gorstvu povr{ine ogroènega ogroènega Slovenije Slovenije (km2) Slovenije ozemlja ozemlja (%) (%) (%) v Julijskih v Dinarskem Alpah (%) gorstvu (%) Matija Z obmo~ja, ki jih ogroàjo 1214,2 6,0 530,3 2,6 110,8 0,6 43,7 9,1 zemeljski plazovi o obmo~ja, ki jih ogroàjo 699,9 3,5 619,8 3,1 73,7 0,4 88,6 10,5 rn, Blà K skalni podori omac GEORITEM 8 Poso~ja in {ir{ega Savinjskega obmo~ja, pri ~emer gre za ve~je zemeljske plazove v slovenskem merilu ali za nastanek {tevilnih manj{ih ob obilnih padavinah. Ti manj{i plazovi v veliki ve~ini niso vklju~eni v podatkovno bazo zemeljskih plazov, ki smo jo uporabili za modeliranje plazovitosti v poglavju 9. V Sloveniji nastajajo zemeljski plazovi zlasti v pokrajinah, kjer so za njihov nastanek ugodne geolo{ke in reliefne razmere, to pa so predvsem hribovite in gri~evnate pred-alpske in alpske pokrajine. Zemeljski plazovi nastajajo zlasti v Julijskih in Kamni{ko- -Savinjskih Alpah ter Karavankah. Zna~ilni so {e za [kofjelo{ko, Idrijsko, Cerkljansko in Posavsko hribovje ter za nekatera fli{na obmo~ja, kot so Koprska in Gori{ka brda ter Vipavska dolina. Relief preoblikujejo tudi v gri~evju severovzhodne Slovenije, ki ga gradijo laporovci in peski, ter na obmo~jih, kjer so na povr{ju metamorfne kamnine (Pohorje, Kobansko, Karavanke) ali permokarbonski skrilavci (okolica Ljubljane). Plazenju so manj podvrène kra{ke pokrajine, kotline in {iroke doline. Spremembe reliefa pa so tudi na krasu razmeroma intenzivne zaradi kemi~nega raztapljanja kamnin, znatne odeje prsti in rastlinja ter velikega specifi~nega vodnega odtoka, ki v pore~ju So~e presega 70 l/s/km2, na Krasu je od 30 do 40 l/s/km2, v pore~ju Krke pa od 26 do 40 l/s/km2 (Kolbezen in Pristov 1998; Bat in Frantar 2008). Korozija v pore~ju Ljublja-nice prispeva k znièvanju povr{ja za priblìno 60 mm na 1000 let, v Julijskih Alpah pa se zaradi obilnej{ih padavin povr{je v tiso~ letih znià za 80 do 100 mm (Gams 2003). Intenzivnost znièvanja povr{ja zaradi korozije je potrdilo odkritje denudiranih ali brezstropih jam (Mihevc 1996; Mihevc, Slabe in [ebela 1998; Mihevc 2007). Nakloni povr{ja v dinarskih pokrajinah so znatno manj{i kot v alpskih, zato so na tem obmo~ju intenzivnej{i pobo~ni procesi oziroma zemeljski plazovi razmeroma redki. Na krasu je veliko udornic, ki so nastale z udiranjem stropa nad jamami (na primer v okolici Diva~e, Rakeka ali Imotskega polja na Hrva{kem). Udornice so dokaz, da lahko tudi na krasu pride do nenadnih pojavov ve~jega obsega, vendar o tem ni pri~evanj v zgodovinskih virih. Vsi znani manj{i udori so nastali zaradi ~lovekove dejavnosti, na primer gradnje hi{, prometnic (Habi~ 1984), zaradi potresov, lahko pa se zgodijo tudi povsem nenapovedano. Potresa pri Makarski na Hrva{kem 11. januarja 1962 z magnitudo 6,1 in pri Budvi v ^rni gori 15. aprila 1979 z magnitudo 7,2 sta na strmih pobo~jih v zaledju Jadranskega morja povzro~ila {tevilne skalne podore, kljub temu pa je bil u~inek teh procesov na razvoj povr{ja znatno manj{i kot ob podobnih pojavih v alpskih pokrajinah (Vidrih in Ribi~i~ 1998; Vidrih in Ribi~i~ 2000; ^ernuta in Komac 2007; Komac in Zorn 2007a). 6.1 Plazovi v Poso~ju Pri Selu v Vipavski dolini so na pobo~jih pod narivnim robom Trnovskega gozda, ki ga gradi apnenec, nekaj deset metrov debeli nanosi pobo~nega gru{~a ve~inoma pleistocenske starosti, ki so mobilni zaradi {tevilnih izdatnih izvirov na narivnem stiku. 37 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Slika 8: Zemeljski plaz Slano blato ogroà naselje Lokavec (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). Tu so karbonatne kamnine dinarskega sveta narinjene na fli{ v Vipavski dolini, vzdol` nariva pa mo~no tektonsko pretrte in zato izpostavljene preperevanju. Apnen~ev gru{~ in bre~a se raztezata po pobo~ju navzdol v obliki velikih jezikov, ki ponekod segajo do dna dolin. Gru{~ je ponekod debel do 50 m (Leban 1950, 104). Podoben litolo{ki stik je med apnen~asto ^i~arijo in fli{no »Sivo« Istro na Hrva{- kem, od koder poro~ajo o pogostih zemeljskih plazovih, na primer na obmo~ju Dolenje vasi blizu Lipoglava (Arbanas, Benac in Jardas 1999, 87). 38 GEORITEM 8 Pri Selu je znan ogromen pleistocenski plaz s prostornino okrog 150 milijonov m3 (Popit in Ko{ir 2003, 137). Kot plaz pri ^rni~ah ga je opisal è Seidl na za~etku 20. stoletja (Pavlovec 1975, 55). Po Popitu in Ko{irju (2003, 133) je gradivo odloèno na ve~ kot 10 km2; najve~ja {irina nanosa je 3,2 km in dolìna 4,7 km. Debelina nanosa je do 55 m, v povpre~ju pa ve~ kot 15 m. Na podlagi radioogljikove datacije je plaz starej{i od 42.000 let. Po obilnih padavinah 18. 11. 2000 se je nad vasjo Lokavec v bliìni Ajdov{~ine spro- ìl plaz Slano blato. 1300 m dolg in od 70 do 250 m {irok plaz z vi{insko razliko od 270 do 340 m je zajel priblìno 15 ha fli{nih kamnin in zaglinjenega pobo~nega gru{- ~a, ki jih prekrivajo gozd in travniki. Od 3,3 do 14,3 m debel zemeljski plaz je vseboval 700.000 m3 gradiva. Najve~ja hitrost premikanja gmote je bila 100 m na dan (Kova~ in Ko~evar 2001; Logar in ostali 2005). Pozneje se je utrgalo gradivo nad prvotno odlomno razpoko, tako da se je plazi{- ~e raztezalo ~edalje vi{je po pobo~ju. Odtod je zaradi velike vsebnosti vode odtekalo v obliki viskoznega blatnega toka, ki se je zaustavil po 400 vi{inskih metrih na nadmorski vi{ini 460 m, v tako imenovanem Blatnem jezeru. Tam se je hitrost premikajo~ega gradiva upo~asnila na nekaj metrov dnevno. Ko je gradivo doseglo oviro iz pe{~enjaka, se je plaz razcepil na dva kraka, nakar se je ~ez priblìno 300 m ustavil. Leta 2001 so zaradi padavin nastali manj{i blatni tokovi, ki so napredovali s hitrostjo 10 m na dan. Gradivo se je nazadnje ustavilo po 330 m toka pri Graj{~kovem slapu, kjer se ga je na koncu nakopi~ilo priblìno 170.000 m3. Pri tem so nastali {tevilni bo~ni zemeljski plazovi, tako da je na celotnem obmo~ju bilo najmanj petnajst manj{ih plazov (Ribi~i~ 2002b; Logar in ostali 2005). Septembra istega leta je v zgornjem delu plazu znova pri{lo do drsenja, prek slapu je zdrselo novih 80.000 m3 gradiva. Oktobra 2001 so nastajali tudi drobirski tokovi, ki so po strugi Graj{~ka potovali skozi Lokavec. Da bi jih ustavili, so leta 2002 nad Lokavcem zgradili kamnito pregrado. Voda je v nìje lege prena{ala velike koli~ine blata. Ocenili so, da je potok Graj{~ek s pretokom od 50 do 100 l na s pod mostom pri Ku{ih med 28. in 31. decembrom 2000 dnevno prenesel od 40 do 500 m3 blata oziroma v {tirih dneh skupaj 820 m3 (Kova~ in Ko~evar 2001). Zanimivo je, da se je na istem mestu plaz sproìl è pred priblìno 200 in tudi pred dobrimi 100 leti. Pred 200 leti je blatni tok uni~il del dràvne ceste (Ribi- ~i~ 2002b), pred stoletjem pa so ugotovili, da »… neprestano deèvje razmo~i zgornjo plast po izvirkih vedno bolj in bolj, da pri~ne polzeti navzdol …« (povzeto po Kova- ~u in Ko~evarju 2001). Vzrok za najnovej{e plazenje so bile obilne padavine v zadnjih treh mesecih leta 2000, ko so v Lokavcu namerili 990 mm padavin, kar je ve~ kot 60 % povpre~- ne letne vi{ine. Samo novembra je padlo 592 mm dèja, oktobra pa 202 mm (Kova~ in Ko~evar 2001). 39 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac C OMA A@ K BL Slika 9: Nekaj deset metrov globoki vodnjaki zbirajo vodo v zgornjem delu plazu. Zemeljski plaz nad Podrago v Vipavski dolini, ki je nastal 21. februarja 1969, je vseboval priblìno milijon m3 gradiva in je obsegal 4 ha. V Podragi je poru{il eno hi{o in jih ve~ po{kodoval. Doma~ini so najprej opazili, da Mrzli potok te~e kalen. Temu je ~ez nekaj ur sledil blatni tok, kmalu nato pa je naselje è doseglo 300.000 m3 plazovine. Plaz se je ustalil in se naslednji dan premikal »… le {e s hitrostjo 30 do 40 km na uro …« (Radinja 1971, 269). Naslednjo no~ se je vi{je na pobo~ju sproìl drugi zemeljski plaz enake velikosti. Tretji dan se je pojav umiril. Decembra 1968 je v Podragi padlo 120 mm, januarja 1969 104 mm in februarja istega leta 177 mm padavin. V tem ~asu je padlo za petino ve~ padavin od dolgoletnega povpre~ja. Poleg tega je v tednu pred plazom {est dni deèvalo. Med vzroki zanj Radinja pi{e, da gre pri tem pojavu bolj kot za posledico sodobnih antropogenih posegov v pokrajino za »… zapoznel odmev na razrahljano prirodno ravnotèje iz prej{njih faz pokrajinske preobrazbe, zlasti iz druge polovice 19. stoletja, ko sta pretirana pa{a in ogoli- ~enje tal dosegli vi{ek. V sedanji dobi pa se je podedovano labilno ravnotèje nepri~akovano poru{ilo, med drugim zaradi procesov v preperelini, ki se je jela v obnavljajo~i se pokrajini hitro kopi~iti. To navidezno nasprotje (usad v obnavljajo~i se pokrajini) je pa~ posledica prepletajo~ih se procesov z zelo razli~nimi razvojnimi obdobji …« (Radinja 1971, 308). 40 GEORITEM 8 V dneh, ko se je sproìl zemeljski plaz nad Podrago, se je za priblìno pol metra pogreznil del ceste na Rebernicah, posedla pa so se tudi tla pri blìnjih Man~ah (Radinja 1971). Po Rebernicah, labilnih pobo~jih med Razdrtim in Podnanosom, nad dolino Mo~il-nika, na za~etku 21. stoletja gradijo avtocesto med osrednjo Slovenijo in Gori{ko. Ob gradnji so naleteli na ve~ zemeljskih plazov. Eden ve~jih je tako imenovani zemeljski plaz Rebernice. Spomladi 2001 se je sproìl priblìno pol kilometra severovzhodno od vasi Lozice, v oddaljenosti 4,7 do 6,3 km od Razdrtega in 100 m nad regionalno cesto. Povod za plazenje je bil vkop avtoceste, vzrok pa voda, ki namaka gradivo. Nad njim je po pobo~ju z naklonom od 15 do 20° za~elo drseti priblìno 400.000 m3 pobo~nega gradiva. Drsna ploskev 4 ha velikega zemeljskega plazu je od 10 do 20 m globoko. Pri tem so se nosilni stebri avtomobilske ceste premaknili za ve~ decime-trov. Najve~ji zemeljski plaz je nastal na obmo~ju ve~jega fosilnega plazu, pri zadnjih dveh od {estih stebrov viaduktov Na Polancah, ob tem pa so opazili {e tri manj{e (Jè 2005; Jè 2007). Zemeljski plazovi so pogosti tudi v Gori{kih brdih. Jeseni 1998 so bile v Gori{- kih brdih obilne padavine. 6. septembra je padlo 114 mm dèja, 13. septembra pa {e 100 mm. Oba padavinska dogodka sta dosegla petletno povratno dobo. 6. oktobra istega leta je v 24 urah padlo kar 175 mm padavin, kar pomeni, da so takratne padavine RNO ZA Slika 10: Pogled na plaz nad Kose~em TIJ MA z levega brega Brsnika. 41 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Slika 11: Pobo~ni procesi ogroàjo vas Kose~ (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). imele petdesetletno povratno dobo. Leta 1998 je torej samo od 28. septembra do 13. oktobra padlo 433 mm dèja. Povpre~no so v tem ~asu namerili kar 31 mm padavin dnevno. Na tako predhodno namo~eni podlagi so intenzivne padavine na za~etku oktobra sproìle {tevilne zemeljske plazove. Samo plazov, ki so prizadeli kmetijska zemlji{~a in povzro~ili gmotno {kodo, je bilo ~ez 800. Na 41,3 km2 velikem obmo~ju so zemeljski plazovi obsegali priblìno 74 ha oziroma skoraj 2 % ozemlja. Pove~ini so bili prizadeti vinogradi, nekoliko manj pa gozdovi in travniki. 42 GEORITEM 8 Slika 12: Plaz Stov`je (zgoraj), pot (na sredini) in vr{aj drobirskega toka v Logu pod Mangartom (spodaj) (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). V Gori{kih brdih je malo velikih zemeljskih plazov (le nekaj deset), pri ve~ini premikov zemeljskih gmot pa gre za manj{e zemeljske plazove ali usade, pri katerih zdrsne le zgornji del preperine. Zato je ~etrtina plazovitih pobo~ij kraj{ih od 20 m, polovica kraj{ih od 50 m in le ~etrtina je dalj{ih od 100 m. Zemeljski plazovi so bili najpogostej{i (23 %) na pobo~jih, usmerjenih proti zahodu, ki so obenem tudi skladna. [tiri desetine plazovitih obmo~ij je v konveksnih legah, 35 % v premo~rtnih legah (ukrivljenost je enaka 0), ~etrtina pa v konkavnih legah. Ve~ina, 48 % zemeljskih plazov, 43 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac se je sproìla pri naklonih od 12 do 20°, skoraj ~etrtina (22 %) pri naklonih od 6 do 12°, priblìno {estina (17,7 %) pri naklonih od 20 do 32° in devetina (11,6 %) pri naklonih pod 6°. Skladno z navedenim je zanimiva okoli{~ina, da je ve~ina usadov in zemeljski plazov nastala v oddaljenosti priblìno 70 m pod temeni slemen. Kot kaè, ob takih padavinah na razdalji nekaj deset metrov na povr{ju in v preperini nastane dovolj mo~an vodni tok, ki lahko prepoji gmoto in v nìje lege odna{a gradivo. Usadi in zemeljski plazovi so se proìli povpre~no 130 m od vodotokov. Desetina jih je od njih oddaljenih manj kot 30 m, ~etrtina manj kot 60 m, polovica manj kot 115 m, medtem ko jih je ~etrtina oddaljenih ve~ kot 180 m (Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Àman Momirski in ostali 2008). Nad Kose~em v Drèni{kem kotu se je po manj{ih premikih, ki so trajali dva ali tri dni, v ve~ernih urah 22. decembra 2001 sproìl zemeljski plaz s prostornino priblìno 95.000 m3. [lo je za kombinacijo razli~nih pobo~nih procesov, saj je del gradiva splazel, del se je odlamljal oziroma podiral, del pa je po strugi Brsnika tekel v dolino v obliki drobirskih tokov. Dva dni pozneje (26.12.2001) je pri{lo do ponovnega plazenja. Plaz bi lahko glede na zemljepisna imena v okolici imenovali Kose{ki plaz, plaz Brsnik, plaz Struge, plaz Za Struge (Zastruge) ali plaz Za melom (Komac in Zorn 2002b). Plaz je nastal zaradi sou~inkovanja razli~nih procesov (vzrokov), povod za njegovo sproìtev pa je zaenkrat neznan. Pred leti je v bliìni è pri{lo do plazenja v fli{u. 18. aprila 1994 je plaz v dolìni 50 m zasul cesto v bliìni vasi Krn (Pav{ek 1994b). Plaz se je sproìl na stiku rde~kastega apnenca in laporja, znanega kot scaglia, in spodnjekrednega fli{a (Buser 1986). Plasti so mo~no pretrte in zato nestabilne, ~eprav vpadajo v pobo~je. Na stiku plo{~atih apnencev in fli{a se v podlagi sredi pobo~- ja izceja voda, ki je ob padavinah poglavitni povod za intenzivnej{e premike. Eden od vzrokov za nastanek razpok in destabilizacijo pobo~ja je verjetno tudi potres 12. 4. 1998 z magnitudo 5,8 stopnjo po Richterjevi lestvici, ki je dosegel intenziteto VII.–VIII. po EMS-lestvici. Ob potresu so premik pobo~ja med drugim zabeleìli ob mali hidroelektrarni, katere zajetje je bilo nekoliko niè v dolini Brsnika. Premik pobo~ja je pretrgal dovodno cev, ki so jo morali podalj{ati za okrog 10 cm (Komac in Zorn 2002b). Kmalu potem, ko se je sproìl zemeljski plaz, je pri{lo do podiranja gradiva s str-mega pobo~ja. Zaradi velike mase skalnega podora s prostornino priblìno 45.000 m3 je pri{lo do plazenja pobo~ja pod podorom (Miko{ in ostali 2006). Splazelo gradivo, ki obsega preostalih 50.000 m3, se je ustavilo v strugi potoka Brsnika, na nadmorski vi{ini 730 m, kar je priblìno 130 vi{inskih metrov nad Kose~em. Plaz je {irok okrog 150 m, njegova debelina pa je med 5 in 10 m (Komac in Zorn 2002b). Skupaj je bilo premaknjenega priblìno 310.000 m3 gradiva (Miko{, Fazarinc in Ribi~i~ 2006). Po za~etnem zdrsu za 10 m se je plaz premikal s hitrostjo do 3 cm na dan, dokler se ni leta 2003 popolnoma zaustavil (Miko{ in ostali 2006). Ko so leta 2002 padavine dosegle dnevno intenzivnost med 20 in 30 mm, se je gradivo v nìje lege preme{~a-44 GEORITEM 8 lo z drobirskimi tokovi, ki so ogroàli Kose~. Skupaj jih je bilo ve~ kot 20, obsegali pa so po priblìno 1000 m3 (Miko{ in ostali 2006). Na Bov{kem se je dne 15. 11. 2000 nad Logom pod Mangartom, na priblìno 25 ha velikem obmo~ju na nadmorski vi{ini med 1300 in 1700 m, utrgal zemeljski plaz Stov`je. Plazi{~e je merilo 900 m v dolìno in je bilo {iroko od 300 do 400 m; plaz pa je imel povpre~no debelino priblìno 10 m, ponekod celo ve~jo od 40 m. Prostornina premaknjene gmote je bila okrog 2.500.000 m3. Plaz je splazel v dolino Mangartskega potoka. Po njegovi ustalitvi se je v gradivu nabirala voda. Ko je bila pri priblìno tretjini zapolnjene prostornine doseèna kriti~na to~ka zasi~enosti, se je gmota ute-ko~inila in kot drobirski tok stekla po dolini Mangartskega potoka in Predelice. Pri tem je bilo odlo~ilno namakanje gmote z obilnimi padavinami in Mangartskim poto-kom (nekaj kubi~nih metrov na sekundo). Drobirski tok je potoval z veliko hitrostjo (10 m/s) in je Log pod Mangartom dosegel v priblìno petih minutah. Zaradi velike hitrosti, ìdkosti in velike koli~ine gradiva je dosegel veliko vztrajnost, ki je v zavojih povzro~ila zna~ilno nadvi{anje. Izra~uni z modeli so pokazali, da se je ~elo toka usmer-jalo po obstoje~ih geomorfnih oblikah, zlasti strugi Predelice. Drobirski tok je v Logu pod Mangartom zahteval sedem `rtev, poru{il in po{kodoval 18 stanovanjskih in 8 gospodarskih objektov ter na povr{ini 15 ha v obliki vr{aja A OMEO ^ERNUTR Slika 13: Cesta Bovec–Predel ni ve~ ogroèna, saj te~e visoko nad dolino po najve~jem betonskem lo~nem mostu v Triglavskem narodnem parku. 45 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac odloìl 700.000 m3 gradiva. Dolinsko dno je bilo zatrpano nekaj metrov na debelo. Na cesti Bovec–Predel sta bila poru{ena dva mostova. Celotna {koda je bila ocenje-na na skoraj 14 milijonov evrov. Poglavitni vzrok za plazenje na tem obmo~ju je pestra geolo{ka sestava, odlo~ilne so bile zlasti kamnine tamarske (rabeljske) formacije. V tamarskih plasteh se menja-vata lapornati apnenec in glinavec; debele so od 100 do 200 m in slabo prepu{~ajo vodo. Spodnji del plazi{~a sestavljajo v glavnem kvartarni sedimenti. Pove~ini gre za pobo~ni gru{~, periglacialno gradivo in ledeni{ko gradivo, v katerem tudi prevladuje glinasto gradivo. Poglavitni povod za plazenje in nastanek drobirskega toka so bile obilne padavine z intenzivnostjo ~ez 300 mm na dan. Novembra 2000 je na tem obmo~ju padlo 1234 mm padavin, kar je priblìno polovica povpre~nih letnih padavin in {tirikrat toliko kot dolgoletno novembrsko povpre~je. Pomembna je bila izjemno velika dnevna koli~ina padavin, saj je v Bovcu 14. in 15. 11. 2000 padlo 340 mm padavin. Poleg tega je bil naslednji dan zve~er izredno mo~an naliv, ko je v zgolj nekaj urah padlo nekaj deset milimetrov dèja (Komac in Zorn 2002a; Komac in Zorn 2007a; Zorn in Komac 2002; Zorn in Komac 2008b). 6.2 Plazovi na {ir{em Savinjskem obmo~ju Ob ekstremnih padavinah in poplavah leta 1990 se je ve~ zemeljskih plazov sproìlo v Zgornji Savinjski dolini. Visoko nad Sol~avo je zaradi dviga talne vode in intenziv-nega izsekavanja gozda pred tridesetimi leti na stiku apnencev in dolomitov s spodaj leè~im skrilavim glinavcem nastal 2200 m dolg, 100 m {irok in 7 do 8 m globok Macesnikov plaz s prostornino 2.000.000 m3. V zemeljski plaz je v letih 1992–1993 vtekala voda, ki je gmoto s~asoma premo~ila do te mere, da je leta 1994 plaz za~el hitro drseti. Pri tem so v spodnjem delu nastali ve~ metrov visoki narivi plazovine (Horvat in Gali~ 1998). Med letoma 1994 in 2000 se je plaz s hitrostjo 0,3 metra na dan premaknil za 850 m, potem pa je njegovo napredovanje ustavil izdanek apnenca. Po prehodu skalne ovire se bo gibanje pospe{ilo. Plaz lahko doseè zaselek, pod katerim se dolina zoì v hudournik. Zato so hi{e pod plazom ogroène, ogroèna je tudi Sol~ava z 241 prebivalci. Zemeljski plaz je leta 1994 dosegel dràvno, tako imenovano panoramsko cesto, in jo ogrozil. Najprej so cesto zasilno popravljali z nasipavanjem, pozneje pa to ni bilo ve~ mòno in so postavili pontonski most. Pozimi 1996/97 so morali cesto pre-staviti (Horvat in Gali~ 1998). V Podvolovljeku se je sproìl Trati~nikov ali Treti~nikov plaz (Meze 1991, 41). Utrgal se je 1. novembra ob 22. uri in je okrog 20 m na debelo in 200 m na {iroko zaprl pot Lu~nici. Plaz je poru{il eno stanovanjsko hi{o. V resnici je {lo za tri samo-stojne, vendar vzro~no povezane plazove, ki so se sproìli drug za drugim. Prvi plaz 46 GEORITEM 8 se je sproìl v spodnjem delu pobo~ja, potegnil s sabo Trati~nikovo doma~ijo in zajezil strugo Lu~nice. Drugi plaz se je sproìl v andezitnem drobirju in prsti vi{je na pobo~- ju, na nadmorski vi{ini od 630 do 660 m. Bolj ali manj isto~asno se je ob strmo nagnjeni leziki na severnem robu plazne kotanje utrgal {e skalni podor. Plaz je v jùnem delu dosegel strugo Lu~nice, na severu pa je le deloma zasul prvi plaz. Nagnjenost drevja je kazala na rotirajo~e gibanje plaze~e gmote (Natek 1991, 64; Horvat 1993). Za gmoto, nakopi~eno v dolinski pregradi, je v nekaj urah nastalo 10 do 15 m globoko zajezitveno jezero s priblìno milijonom kubi~nih metrov vode, ki je navzgor Slika 14: Macesnikov plaz (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 47 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac segalo 1,5 km dale~. Voda je zalila ve~ doma~ij in zahtevala smrtnòrtev. Pod pregrado je Lu~nica skoraj presahnila, zato so Lu~ani kljub temni no~i brez elektrike in s prekinje-nimi telefonskimi povezavami samoiniciativno zapustili hi{e (Meze 1991; Kladnik 1991; Natek 1991). Priblìno sedem ur zatem je Lu~nica prebila zgornji del pregrade. Priblìno dve tretjini jezera sta se spraznili v pol ure, poplavni val pa je nìje po slabo poseljeni dolini povzro~il ve~ {kode kot poplavne vode prej{njega dne (Meze 1991, 40–41; Natek 1991, 64). Tudi zemeljski plaz v Raduhi se je utrgal ob ujmi leta 1990. Nastal je na mestu fosilnega plazu, na katerega opozarjajo polkròna kotanja v zgornjem delu, {e vid-ne navpi~ne stene ob zalednih razpokah in ostanki jezika takratnega plazu v spodnjem delu. Njegovo povr{je je bilo tèko prehodno in z veliko razmetanimi skalnimi bloki netipi~no oblikovano. To nakazuje ledinsko ime Pekel (Natek 1991, 63). Nekaj jùneje je v bliìni {e ve~ji fosilni plaz, ki je spodaj {irok ~ez 400 m. Ob dol-gih polkrònih razpokah se je utrgal na nadmorski vi{ini od 750 do 770 m. Spodaj je delno zasul re~no teraso Savinje. ADNIK GO KLA DR Slika 15: V Podvolovljeku je med novembrskimi poplavami leta 1990 zaradi Trati~nikovega plazu nastalo plazovno jezero. 48 GEORITEM 8 Zemeljski plaz se je utrgal 3. novembra 1990 ob 20. uri 30 minut, torej ve~ kot dva dni po poplavah. Sproìl pa se ni zaradi padavin, ampak zaradi potoka, ki je tekel po grapi mimo Prepadnikove doma~ije, in je napajal gmoto plazu, da je iz nje {e teden dni pozneje iztekalo 20 l vode v sekundi (Natek 1991, 64). Po 900 m drsenja je plaz dosegel zaselek v dolini, na nadmorski vi{ini 510 m. Podrl je eno stanovanjsko hi{o in dve ogrozil. Zgoraj je bil {irok od 100 do 150 m, v strmej{em spodnjem delu pa od 30 do 40 m (Natek 1991, 63). Ob intenzivnih padavinah julija in avgusta 1989 so nastali usadi oziroma manj- {i zemeljski plazovi v Halozah (Natek 1990b; Natek 1996). Med 3. in 4. julijem 1989 je v 24 urah padlo od 150 do 200 mm dèja, kar je za to obmo~je izjemno veliko. V @etalah so namerili 106 mm padavin, kar je priblìno tri ~etrtine mese~nega povpre~ja. Povedano druga~e, {lo je za padavine s priblìno 25-letno povratno dobo (Natek 1990b, 11). Ve~ina usadov je bila majhnih, ve~ zemlji{~ pa je bilo uni~enih zaradi drsenja ali toka. Povpre~na dolìna usadne kotanje je bila 12,4 m, povpre~na {irina pa 12,0 m (Natek 1990b, 12). Preglednica 7: Dolìna in {irina usadov oziroma usadnih kotanj v Halozah, ki so nastali ob neurju julija 1989 (Natek 1990b, 12). {irina (m) dolìna (m) manj kot 11 od 11 do 20 od 21 do 30 od 31 do 40 ve~ kot 40 skupaj manj kot 11 1182 457 17 3 0 1659 od 11 do 20 448 258 65 4 0 775 od 21 do 30 57 57 22 2 1 132 od 31 do 40 6 6 13 1 1 26 od 41 do 50 2 2 2 0 0 4 ve~ kot 50 0 0 2 0 0 2 skupaj 1695 782 109 10 2 2598 Ve~ina halo{kih usadov se je sproìla na strmih do zelo strmih pobo~jih. Skoraj 90 % usadov je nastalo na pobo~jih z naklonom od 19 do 36°. Na pobo~jih z naklonom od 19 do 24° se je sproìlo 9,3 % usadov, na pobo~jih z naklonom od 25 do 30° 36 % in na pobo~jih z naklonom od 31 do 36° 44,3 %. 9,2 % usadov je nastalo na zelo strmih pobo~jih s z naklonom ve~ kot 36°. Le 1,1 % usadov je nastalo na pobo~jih z naklonom manj kot 18° (Natek 1990b, 12–13). Glede na reliefne oblike (Natek 1990b, 12; 1996, 144) je kar 43,8 % usadov nastalo na srednjih, najstrmej{ih delih pobo~ij. Le 0,7 % se jih je sproìlo na zgornjih, konveksnih delih pobo~ij, 7,8 % pa na njihovih spodnjih, konkavnih delih. Kar 29,1 % usadov 49 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac RNO ZA TIJ MA Slika 16: Na desni je viden zemeljski plaz v vasi Raduha, ki se je sproìl 3. 11. 1990. Na levi je v plazni kotanji manj{ega zemeljskega plazu kmetija Slapnik. Nad doma~ijo je priblìno 400 m {iroka polkròna plazna kotanja starej{ega plazu. je nastalo v dolinskih zatrepih, le 1,3 % pa v zgornjih delih grap (Natek 1996, 147–148). Na 106 km2 velikem ozemlju se je sproìlo okrog 5000 usadov, povpre~na gostota je bila torej 47 usadov na km2. ^e upo{tevamo le kmetijska zemlji{~a, je bila gostota kar 120 usadov na km2. Zaradi velikih naklonov pobo~ij se je gradivo pri skoraj sedmih desetinah usadov premaknilo za ve~ kot 20 m. Nekaj se jih je ustavilo na pobo~jih (23,1 %), ostali pa so segli do vznòja ali stekli po dolini navzdol, kar kaè na veliko vsebnost vode v premikajo~i se gmoti. Obi~ajni usadi oziroma zdrsi so nastali predvsem na travnikih (67,7 %). Zna~ilno zanje je, da se je travna ru{a oziroma preperina premaknila za kratko razdaljo (85 % za manj kot 20 m), gmota pa se med premikom ni deformirala. Globljih usadov oziroma zemeljskih plazov, pri katerih drsna ploskev ni vzporedna s pobo~jem, je bilo manj, prizadeli pa so zlasti travnike ter spodnje dele njiv in vino-gradov. Zanje so zna~ilne razpoke, ki potekajo pre~no na pobo~je (Natek 1990b, 14). ^eprav smo bili v Halozah »… pri~a siloviti pospe{itvi geomorfnih procesov, ki so v nekaj urah premaknili tolik{ne mnoìne materiala kot v stoletjih ali morda celo tiso~- 50 GEORITEM 8 letjih normalnega, vsakodnevnega dogajanja …« (Natek 1990b, 12), je zanimivo, da po nekaj manj kot dvajsetih letih v Halozah tako reko~ ni ve~ mogo~e zaznati sledov takrat mo~no preoblikovanega povr{ja. Na tej podlagi lahko sklepamo, da so usadi obi~ajen sestavni del re~no-denudacijskih procesov. Ti preoblikujejo povr{je v za-trepnih delih dolin, ki imajo zato zna~ilno plosko obliko. Julija in avgusta 1989 so usadi oziroma manj{i zemeljski plazovi nastali tudi v doli-nah Lahomnice in Kozarice vzhodno od La{kega. Na le okrog 20 km2 velikem obmo~ju v pore~jih obeh vodotokov je 19. avgusta 1989 v dobrih dveh urah padlo od 130 do 140 mm dèja, na nekaterih mestih celo ve~ kot 400 mm. Intenziteta je presegla sto-letne povratne dobe (Fazarinc in Pintar 1991, 12; Fazarinc in Miko{ 1992, 378 in 381). AMI^ O@EN AD AN OR MIL Slika 17: Po obilnih padavinah julija 1989 so se v Halozah sproìli {tevilni usadi. 51 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Usadi so se proìli è med neurjem, njihova gostota pa je bila podobna kot ob neurju julija 1989 v Halozah, le da je bilo prizadeto manj{e obmo~je (Gabrovec 1990, 181; Gabrovec in Bre~ko 1990, 16). Na celotnem obmo~ju je nastalo ve~ kot tiso~ usadov, v dolini Lo{kega potoka v pore~ju Lahomnice je bila gostota 36 usadov na km2 (Gabrovec 1990, 184). Preglednica 8: Tipi premikanja usadov v Halozah, ki so nastali ob neurju julija 1989 (Natek 1990b, 14). tip {tevilo blatni tok 1055 viskozni tok 458 zdrs in razlitje 340 zdrs (usad) 592 rotirani zdrs ali zemeljski plaz 153 skupaj 2598 VECO TEJ GABR MA Slika 18: Po obilnih padavinah julija in avgusta 1989 so se v dolini Lahomnice sproìli {tevilni manj{i zemeljski plazovi. 52 GEORITEM 8 Najve~ usadov se je takrat sproìlo v zatrepih manj{ih dolinic in na omejkih, to je na spodnjih robovih njiv. Najve~ usadov se je sproìlo na zemlji{~ih z nakloni od 10 do 14°, od 15 do 19° in od 20 do 24°. Usadi so se proìli na priblìno ~etrtini obmo~- ja teh naklonskih razredov. Prizadeta je bila desetina obmo~ja z naklonom od 25 do 29° in dobra petnajstina obmo~ja z naklonom od 5 do 9° (Gabrovec 1990, 182; Gabrovec in Bre~ko 1990, 17). Najve~ usadov se je sproìlo v sadovnjakih in na travnikih. Velika je bila gostota usadov na njivah, predvsem na omejkih. V pore~ju Lahomnice je bilo bistveno manj usadov v gozdu. Pojavljali so se na ve~jih strminah (povpre~ni naklon 23°) kot usadi na obdelovalnih zemlji{~ih, na njivah povpre~no pri 14° in v sadovnjakih povpre~no pri 18° (Gabrovec 1990, 183; Gabrovec in Bre~ko 1990, 19; Fazarinc in Miko{ 1992, 384–385). Preglednica 9: Naklon pobo~ij na obmo~jih z usadi v pore~ju Lahomnice, ki so nastali ob neurju avgusta 1989 (Gabrovec in Bre~ko 1990, 17). naklon (°) deleòd skupno 2614 celic digitalnega modela vi{in 100 krat 100 m do 5 3,3 od 5 do 9 19,7 od 10 do 14 28,8 od 15 do 19 24,2 od 20 do 24 14,9 od 25 do 29 6,6 od 30 do 34 2,1 ve~ kot 34 0,4 skupaj 100,0 7 Zakonodaja na podro~ju naravnih nesre~ in stanje na podro~ju varstva pred zemeljskimi plazovi v Sloveniji Slovenska zakonodaja dolo~a, kateri so poglavitni preventivni ukrepi ob naravnih nesre~ah. Kljub temu se nanje le odzivamo, za preventivo pa ni zagotovljenih dovolj sredstev. Najpomembnej{i akti, ki opredeljujejo razmerje slovenske drùbe do naravnih nesre~, so (Komac in Zorn 2005c, 88–89; Komac in Zorn 2007a, 167–168; Komac, Natek in Zorn 2008, 29–36): • Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami, • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami, 53 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac • Strategija prostorskega razvoja Slovenije, • Zakon o prostorskem na~rtovanju, • Zakon o vodah, • Zakon o graditvi objektov, • dràvni razvojni program, • regionalni razvojni programi. Poglavitni akt, na katerem v Sloveniji temelji varstvo pred naravnimi nesre~ami, je Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami (Uradni list RS 44/2002). Pomemben je, ker dolo~a preventivne ukrepe po vrstah nesre~. Opisuje prostorske, urbanisti~ne, gradbene ter druge tehni~ne ukrepe, ki prispevajo k ve~ji varnosti in jih je treba upo{tevati pri na~rtovanju in izvajanju aktov za prostorsko na~rtovanje ter pri projektiranju in gradnji objektov, na primer vodnogospodarsko soglasje in kataster naravnih nesre~. Nacionalni program zahteva, da se pri na~rtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov ter pri projektiranju in gradnji objektov upo{tevajo ocene ogroènosti pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Predvideva pove- ~anje stopnje premoènjske zavarovanosti oseb, kar naj bi zmanj{alo vlogo dràve pri odpravljanju posledic naravnih nesre~ in okrepilo pomen zavarovalnic. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS 02/2006) je strate{ki dokument, katerega cilj je izbolj{anje okolja in kakovosti ìvljenja. Dokument o naravnih nesre~ah sicer ne govori neposredno, vendar pa prek dveh klju~nih ciljev (ohranjanje narave in vzdr`ne oziroma preudarne rabe naravnih virov, vklju~no s prostorom) posredno vsebuje tudi zahteve po preventivnem prostorskem na~rtovanju. Ta dva cilja »… zaokroàta celovito obravnavanje vsebin varstva okolja skozi var~no in ve~namensko rabo tal in virov, smotrno rabo prostora za urbanizacijo in nadzor nad {irjenjem urbanih obmo~ij…ter, kjer je to prostorsko sprejemljivo, s spodbujanjem ohranja-nja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja in zagotavljanjem ustrezne vklju~itve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom …« (Resolucija … 2006, 3). Resolucija v zvezi s tem obravnava gradbene ukrepe, s katerimi je mòno vplivati na naravne razmere in procese tudi zaradi varstva pred naravnimi nesre~a-mi. Gradbene posege utemeljuje z dejstvom, da je ~lovek s poselitvijo è mo~no posegel v naravno okolje, s tem pa spremenil naravne procese. Z gradbenimi ukrepi naj bi se vpliv preteklih posegov ~loveka v okolje zmanj{al, umetno vzpostavljene razmere pa naj bi se ohranjale kot novo ravnovesje v pokrajini. Kot pomemben negradbeni ukrep je izpostavljena prilagojenost poselitve poplavam in zemeljskim plazovom. Na Nacionalnem programu in Resoluciji temelji Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami (Uradni list RS 51/2006). Govori predvsem o za{~iti in re{evanju ob konkretnih nesre~ah, vendar med drugim zahteva dolo~ene preventivne ukrepe (12. ~len), zlasti izdelavo ocen ogroènosti na ravni dràve in ob~in, ki so podlaga za na~rtovanje za{~ite, re{evanja ter pomo~i ob naravnih in drugih nesre-54 GEORITEM 8 ~ah. Zelo pomembna je zahteva, da se pri na~rtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri gradnji objektov uveljavljajo »… prostorski, urbanisti~ni, gradbeni in drugi tehni~ni ukrepi … z namenom, da se prepre~ijo oziroma zmanj{ajo {kodljivi vplivi naravnih in drugih nesre~ ter da se omogo~i za{~ita, re{evanje in pomo~ …« (60. ~len). Izjemno pomembna z vidika naravnih nesre~ je Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004) saj je v prostorsko na~rtovanje uvedla pojma šobmo~je potencialnih nesre~’ in šobmo~je z izrazito naravno dinamiko’, ~esar dotlej v prostorskem na~rtovanju niso upo{tevali. Bistveni novosti strategije pa sta zahtevi po obveznem upo{tevanju naravnih procesov in preventivnem na~rtovanju (Strategija 2004, 30): »… Naravne procese, ki lahko ogroàjo poselitev in ~lovekove dejavnosti, se obvezno upo- {teva kot omejitev pri na~rtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na vseh obmo~jih, zlasti pa na ogroènih, se na~rtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesre~, kot so poplave, zemeljski in snèni plazovi, erozija, poàri v naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganja se zmanj{uje s preventivnim na~rtovanjem, in sicer z razme{~anjem dejavnosti v prostor izven obmo~ij potencialnih nesre~, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroènih obmo~jih ter z nadzorova-njem aktivnosti, ki lahko povzro~ajo naravne in druge nesre~e …«. Med cilji, povezanimi z zmanj{evanjem ogroènosti zaradi naravnih in drugih nesre~, je navedeno {e, naj se z ustreznim na~rtovanjem zagotavljata racionalna raba prostora (Strategija 2004, 6) in varnost prebivalstva, naj se prostorski razvoj usmerja zunaj ogroènih obmo~ij in naj se izbolj{a za{~ita pred posledicami delovanja naravnih procesov (Strategija 2004, 7). Prihodnji prostorski razvoj na ogroènih obmo~jih naj se prilagaja stopnji ogroènosti (Strategija 2004, 18), v obstoje~ih ogroènih naseljih pa naj se z ustreznim urejanjem prostora zmanj{a posledice morebitnih prihodnjih dogodkov. Po do nedavnega veljavnem Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS 110/2002) je bil eden od temeljnih ciljev urejanja prostora »… vzdrèn prostorski razvoj z racio-nalno rabo prostora in ohranjanjem prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije … [ki hkrati; opomba avtorjev] … zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami …«. Gradnje objektov zunaj poselitvenih obmo~ij so bile dovoljene le v izjemnih primerih, med drugim tudi za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi ter drugimi nesre~ami. Na to dolo~bo se navezuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Leta 2007 je Zakon o urejanju prostora nasledil Zakon o prostorskem na~rtovanju (Uradni list RS 33/2007), ki dolo~a, da je treba è pri izdelavi dràvnega strate{kega prostorskega na~rta upo{tevati nacionalne programe, strategije ter druge razvojne akte in dokumente, s katerimi se dolo~a dràvna politika na podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Po novem zakonu so klju~ni cilji prostorskega na~rtovanja »… omogo~ati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem razli~nih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na podro~jih varstva okolja, ohranja-nja narave in kulturne dedi{~ine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami …« (3. ~len). Zakon o vodah (Uradni list RS 67/2002) 55 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Slika 19: Nekatere »prostorske omejitve« (tudi zemeljski plazovi), kot so prikazane v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004). 56 GEORITEM 8 opredeljuje ogroèna obmo~ja in dolo~a mòne posege glede na stopnjo ogroènosti. Obseg ogroènega obmo~ja dolo~i vlada, metodologijo za dolo~anje ogroènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogroènosti pa predpi{eta ministra za okolje in obrambo (83. ~len). Po Dràvnem razvojnem programu 2001–2006 (2001) je bila za{~ita pred naravnimi nesre~ami ena od prednostnih nalog za krepitev skladnega regionalnega razvoja. V Dràvnem razvojnem programu 2007–2013 (2008) je za doseganje traj-nostnega razvoja med drugimi aktivnostmi zapisano, da je potrebna »… celovita ureditev varstva pred su{o, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesre~ami z ve~- namenskimi in trajnostnimi pristopi, s trajnostno rabo naravnih in kulturnih potencialov in energetskih virov (poplavno upravljanje pore~ij, ostali vplivi voda, plazovi, ostale naravne nesre~e, operativni ukrepi …), s spremljanjem in napovedovanjem in z za{~ito pred in sanacijo po naravnih nesre~ah …«. Pomen naravnih nesre~ za celovito urejanje prostora omenjajo {e regionalni razvojni programi za Pomurje, Zasavje, Gorenjsko in Gori{ko (Komac in Zorn 2005c, 89). Eden od preventivnih ukrepov, ki ga omenjajo zgornji dokumenti, je izdelava ocen ogroènosti. Med tak{ne ocene spadajo tudi zemljevidi ogroènosti (poglavje 8) zaradi geomorfolo{kih nesre~, to je zaradi naravnih pojavov, nastalih z geomorfnimi procesi, na primer zemeljskimi plazovi, skalnimi podori in drobirskimi tokovi (Zorn in Komac 2006, 67). Z njihovo pomo~jo lahko izberemo obmo~ja, primerna za gradnjo, oziroma dolo~imo potrebne ukrepe. Izdelovanje tak{nih zemljevidov je drago in ~asov-no zahtevno. Obstaja tudi dolo~ena stopnja negotovosti, saj na podlagi zemljevidov ne vemo, kdaj se lahko pri~akovani geomorfni proces sproì (Alexander 1991, 63). Pri poplavah lahko z dolo~eno mero verjetnosti izra~unamo povratne dobe (Komac, Natek in Zorn 2008), pri zemeljskih plazovih pa le, ~e imamo na razpolago dober ~asovni niz podatkov (Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b). V Sloveniji je è pripravljena metodologija za dolo~anje ogroènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v kategorije ogroènosti zaradi zemeljskih plazov (Miko{ in ostali 2004). Predlaga uvedbo usmeritvenih na~rtov in na~rtov rabe za ogroèna obmo~ja. V usmeritvenem na~rtu bodo prikazani temeljne planerske usmeritve, uskla-jenost dejavnosti z izhodi{~i in navodila za na~rtovanje rabe prostora. Na natan~nej{em zemljevidu na~rtovanja rabe so zemlji{~a glede na ogroènost razvr{~ena v kategorije. Na manj ogroènih obmo~jih se lahko gradi pod dolo~enimi pogoji, na bolj ogro- ènih pa je gradnja omejena ali prepovedana. Povedano bo postalo pomembno, ko bo v prostorskem na~rtovanju izdelava zemljevidov ogroènosti zakonsko predpi-sana, kot je na primer è trideset let praksa v sosednji Avstriji (120 Jahre … 2005). V tujini so pogosti naro~niki tak{nih zemljevidov zavarovalnice, saj s svojo dejavnostjo omogo~ajo preìvetje tudi na ogroènih obmo~jih. V Sloveniji je zaenkrat mòno zavarovanje nepremi~nin proti potresu, pa tudi proti poplavi ter zemeljskim in snè- nim plazovom, vendar dejavnost ni dràvno regulirana. 57 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Prvi na~rt na podlagi omenjene metodologije (Miko{ in ostali 2004) je bil izdelan za Log pod Mangartom (Uredba … 2004; slika 20), podoben pa leto pozneje tudi za vas Kose~ (Uradni list RS 92/2003; Uradni list RS 87/2004). Vr{aj, na katerem stoji Log pod Mangartom, so razdelili na obmo~ja velike, srednje in majhne ogroènosti ter za vsako obmo~je dolo~ili, kak{ne stavbe je na njem mogo~e graditi. Na obmo~ju velike ogroènosti je z izjemo infrastrukturnih objektov (ceste, parkiri{~a, mostovi, pregrade in jezovi, cevovodi, ~istilne naprave in elektroenergetski vodi), za~asnih objektov ({portna igri{~a) in tako imenovanih enostavnih objektov (drvarnice, ~ebelnjaki, gozdne poti, igri{~a, spominska obelèja) objekte prepovedano graditi. ^e stavba (hi{a, gara- à, ka{~a, kozolec, skedenj, steklenjak, rezervoar) na obmo~ju velike ogroènosti è stoji, jo mora lastnik odstraniti. Na obmo~ju srednje ogroènosti je pod posebnimi pogoji dovoljena gradnja stanovanjskih, gostinskih, trgovskih in upravnih stavb. Na obmo~- ju majhne ogroènosti je dovoljena gradnja vseh stavb in infrastrukturnih objektov. Preglednica 10: Zna~ilnosti obmo~ij ogroènosti zaradi zemeljskih plazov, prikazanih na zemljevidu ogroènosti, in predvideni ukrepi (Miko{ in ostali 2004, 94–95). obmo~je barva na ogroènost zaradi predpisi in ukrepi ogroènosti zemljevidu zemeljskih plazov ob na~rtovani gradnji ogroènosti obmo~je velike rde~a • zemeljski plaz obstaja, • prepoved novogradenj, ogroènosti • velika verjetnost • analiza za{~ite nastanka zemeljskih obstoje~ih objektov, plazov, • izjemoma je mòna • osebe so ogroène sprememba v obmo~je v stavbah in zunaj njih, nìje ogroènosti; • zelo verjetno je uni~enje objektov; obmo~je srednje modra • moèn nastanek • ogled strokovnjaka in po ogroènosti zemeljskih plazov, potrebi terenske raziskave, • ogroènost zaradi • izdelava podrobne ocene zemeljskih plazov ogroènosti za obstoje~o v bliìni, poselitev; • osebe so ogroène zunaj stavb, v stavbah pa ne, • {koda na objektih je zelo verjetna, ne pri~akuje pa se njihovo uni~enje; 58 GEORITEM 8 obmo~je barva na ogroènost zaradi predpisi in ukrepi ogroènosti zemljevidu zemeljskih plazov ob na~rtovani gradnji ogroènosti obmo~je majhne rumena • majhna verjetnost • opozorilo graditelju, ogroènosti nastanka zemeljskih da morda gradi na plazov, plazovitem obmo~ju, • moèn nastanek usadov • za obstoje~o poselitev se ali majhnih zemeljskih ocene ogroènosti plazov, ne izdela; • osebe so komajda ogroène, • na objektih lahko nastane le neznatna {koda; obmo~je {rafirana • neznatna verjetnost • opozorilo graditelju, neznatne rumeno-bela nastanka zemeljski da obstaja mònost, ogroènosti plazov, da gradi na obmo~ju, • neznatna ogroènost kjer lahko nastane zaradi obstoje~ih zemeljski plaz, zemeljskih plazov; • za obstoje~o poselitev se ocene ogroènosti ne izdela; neogroèno bela • ni mònosti nastanka • ni omejitev za obmo~je zemeljskih plazov, novogradnje, • neogroèno zaradi • preventiva za obstoje~o zemeljskih plazov poselitev ni potrebna. v bliìni. ^eprav slovenska zakonodaja ob naravnih nesre~ah dolo~a poglavitne preventivne ukrepe, so dokumenti praviloma namenjeni upravljanju z naravnimi nesre~ami in sanaciji. Premalo pozornosti pa posve~amo preventivi; zanjo ni zagotovljenih dovolj sredstev. Toda za enak u~inek v prostoru bi zado{~al vloèk v preventivo v vi{ini le 3 % sredstev, ki so sicer potrebna za sanacijo posledic naravnih nesre~. Tako je na primer razmerje med sredstvi, vloènimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki zaradi preventive, od 1 : 10 do celo 1 : 2000 (Siegel 1996). Zakonsko urejanje odnosov med naravnimi dejavniki in drùbo se pogosto napa~- no tolma~i tako, kot da je dràva v celoti odgovorna za varnost vsakega posameznika in njegove imovine. Kot na vseh drugih podro~jih, tudi na podro~ju naravnih nesre~ 59 60 v Slika Z L emeljski plaz ogu pod M 20: N a~r o angar t, ki opr vi v Slo tom (M v e eniji deljuj ik e r o{, F abo pr azar ostor inc in M a na vplivne ajes 2007, 182). m obmo~ju dr M LEGENDA: atija Z LOG POD MANGARTOM velika ogroènost obmo~je dosega 1.200.000 m3 obir OGRO@ENOST PRED o DROBIRSKIMI TOKOVI srednja ogroènost obmo~je dosega 1.800.000 m3 obmo~je nadomestne gradnje rn, Blà K ske preostala ogroènost obmo~je dosega 3.000.000 m3 ga toka na~rtovani zidovi Z S 0 100 200 o J V mac GEORITEM 8 povratna doba (leta) 30 100 300 visoka visoka stopnja nost var vnost srednja enzi srednja stopnja int eostala nepr nizka nizka stopnja visoka srednje nizka visoka Slika 21: Razmerje med intenzivnostjo in verjetnost verjetnostjo pojavljanja naravnih nesre~. dràva z zakonodajo in drugimi predpisi vzpostavlja pravni okvir, znotraj katerega je vsak posameznik dolàn ravnati po splo{no sprejetih pravilih, tudi pod grònjo sankcij s strani dràve. V primeru naravne nesre~e je dràva dol`na poskrbeti za neposredno za{~ito in re{evanje prebivalcev ter njihovega premoènja, ne more in ne sme pa prevzeti odgovornosti za napa~ne odlo~itve posameznikov in gospodarskih drùb, povezane z neupo{tevanjem predpisov (na primer o potresno varni gradnji), napa~no izbiro lokacije (na primer gradnja na plazovitem zemlji{~u) ali napa~nimi poslov-nimi odlo~itvami (na primer gojenje okolju neprimernih kmetijskih kultur, neustrezna tehnologija pridelave) (Komac, Natek in Zorn 2008, 21). Dandanes Slovenija pri varstvu pred nesre~ami sledi priporo~ilom Evropske uni-je, s katerim se prebivalcem èli zagotoviti dostop do temeljnih dobrin in storitev. To vklju~uje za{~ito pred tveganji zaradi naravnih katastrof (Na~rt priprave … 2004). Evropska unija ~lanicam sicer prepoveduje neposredne finan~ne pomo~i fizi~nim in pravnim osebam, izjema pa je dovoljena pri naravnih nesre~ah. Dràvno pomo~ pri odpravljanju naravnih nesre~ lahko dobijo posamezniki ali podjetja, vendar pomo~ dràvnih sredstev ne sme kr{iti na~el svobodnega trga in mora biti namenjena odpra-vi posledic na po{kodovanih dobrinah (87. ~len Pogodbe iz Nice; Komac, Natek in Zorn 2008, 22). Do zdaj smo bili v praksi pogosto {e dale~ od zastavljenih ciljev, kot jih opredeljuje Zakon o prostorskem na~rtovanju (Uradni list RS 33/2007), saj lahko najdemo na stotine primerov legalnih stanovanjskih, gospodarskih in drugih novogradenj na plazovitih in poplavnih obmo~jih, ~eprav so bile na teh obmo~jih novogradnje zakonsko prepovedane è pred uveljavitvijo tega zakona (Natek 2007). Nadaljevanje tak{ne prak-se bi bilo nedopustno, {e zlasti, ~e upo{tevamo napovedi spreminjanja podnebja na 61 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac èle vrednotenje obno va v n pr p ko ebi politiki o d valci, t strokovnjaki, onomisti, e go ek politiki k o d d int indust o k er g v aki e e o t ncijskr tovalci, ija, d o na~r k p obvladanje e sile o strokovnj n v nesre~e e j a ~ i tervencija preventiv b a o in aravna nesre~ n a Slika 22: Obi~ajen in èlen potek aktivnosti po naravnih nesre~ah (Komac in Zorn 2005c, 95; Komac in Zorn 2007a, 174). @elja je, da bi ve~ vlagali v preventivo, saj razmerja med sredstvi, vloènimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki, zaradi preventive zna{ajo od 10 do celo 2000 (Komac in Zorn 2005c, 88). Zemlji: »… prostorsko na~rtovanje ne bi smelo gledati samo na zadovoljevanje potreb obstoje~e drùbe po prostoru, temve~ bi moralo v smislu t. i. okoljske etike upo{tevati tudi medgeneracijsko odgovornost …« (Plut 2005, 62). Po zakonu o prostorskem na~rtovanju bi morale ob~ine è do novembra 2009 sprejeti nove ob~inske prostorske na~rte. Izvajalec na~rta mora pripraviti osnutek akta, vendar brez podanih smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. Zanje lahko sicer neuradno zaprosi, ker pa pristojnih institucij ne obvezuje noben zakon, ni nujno, da gradivo sploh pripravijo (Komac, Natek in Zorn 2008, 31). 62 GEORITEM 8 Uveljavljanje zakonodaje v praksi je pomembno zaradi dolgoro~nih vplivov na {kodo zaradi naravnih nesre~. ^e ne upo{tevamo obstoja naravnih procesov, ki se lahko v neki pokrajini ali njenem delu v dolo~enih okoli{~inah hitro spremenijo v naravno nesre~o, bistveno zmanj{amo zmogljivosti okolja in njegove samoregulacijske zmònosti. To se kaè v ve~anju {kode zaradi naravnih nesre~ in nara{~anju drù- bene nestabilnosti oziroma nepravi~nosti, kajti »… kratkoro~ni, izklju~no pridobitni{ki odnos do zemlji{~ z intenzivnimi naravnimi procesi (na primer poplavna obmo~ja) pove- ~uje labilnost naravnih procesov in njihovih u~inkov na drugih krajih ali v druga~nih oblikah, kar potem pla~ujejo ne po lastni krivdi prizadeti ljudje oziroma celotna drù- ba prek izdatkov dràvnega in ob~inskih prora~unov in, ne nazadnje, tudi s humanitarno pomo~jo …« (Natek 2007, 158–159). 8 Modeliranje plazovitosti in ogroènosti pred zemeljskimi plazovi Metode izdelave zemljevidov ogroènosti delimo na neposredne (kvalitativne oziroma izkustvene) in posredne (kvantitativne). Najpogostej{a neposredna metoda je (geomorfolo{ko) kartiranje. Njena to~nost je odvisna od izku{enj in znanja tistih, ki kartirajo, zato izdelki zahtevajo precej ~asa za izdelavo, so subjektivni, zaradi terenskega dela pa natan~nej{i in dràji od zemljevidov, izdelanih s posrednimi metodami (van Westen, Seijmonsbergen in Mantovani 1999). Posredne metode delimo na deterministi~ne, statisti~ne in probabilisti~ne (ver-jetnostne). Drugi avtorji (na primer Komac 2005b, 17) statisti~ne metode ena~ijo z verjetnostnimi, mi pa smo jih vendarle izlo~ili kot posebno kategorijo, saj se prepletajo tako z deterministi~nimi kot s probabilisti~nimi metodami. Drì pa, da je prav zaradi njihovega prepletanja neko metodo dostikrat tèko umestiti v eno od treh kategorij. Izdelava zemljevidov s posrednimi metodami je cenej{a in kraj{a. Deterministi~- ne metode so subjektivne, pri statisti~nih metodah subjektivnost zmanj{amo s pomo~jo statistike, pri probabilisti~nih pa se subjektivnosti izognemo (van Westen, Seijmonsbergen in Mantovani 1999; Komac 2005a). Zemljevide ogroènosti izdelamo iz zemljevidov naravnih procesov (na primer zemeljskih plazov), ki prikazujejo njihovo raz{irjenost in intenziteto, ob upo{tevanju ~lovekovega delovanja v pokrajini. So ena od temeljnih podlag za varovanje pred naravnimi nesre~ami in prikazujejo ogroènost obmo~ij ~lovekove dejavnosti ali bivanja. Na njihovi podlagi lahko dolo~imo primernost nekega obmo~ja za dolo~eno rabo (Mi-ko{ 1997). S tem so tudi eden od preventivnih ukrepov v boju proti naravnim nesre~am (Perko 1992a). Zemljevid ogroènosti zaradi zemeljskih plazov dobimo, ko na zemljevid plazovitih obmo~ij/plazovitosti poloìmo podatkovne sloje z drùbenogeografskimi 63 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac prvinami. Na njem je za vsak objekt ali obmo~je razvidno, kak{na je kategorija njegove ogroènosti. V tej fazi se pribliàmo temeljnim geografskim na~elom, saj zemljevid ogroènosti prikazuje sou~inkovanje naravnogeografskih in drùbenogeografskih dejavnikov v pokrajini. Glede na stopnjo plazovitosti lahko ozemlje na razli~ne na~ine razdelimo na bolj ali manj homogene enote. Pri tem si najve~krat pomagamo z geografskimi informacijskimi sistemi in upo{tevanjem razli~nih vplivnih dejavnikov. Obstajajo razli~ne metode izra~unavanja pomena vplivnih dejavnikov za plazenje, s katerimi posku{a-mo re{iti problem primerjave ali kombiniranja razli~nih (tipov) podatkovnih slojev. Podatki se razlikujejo glede na na~in prikaza, lahko so vektorski ali rastrski. Vektorski podatki o zemeljskih plazovih so, glede na merilo, lahko to~kovni ali v obliki poligonov, podatki o litologiji ali rabi tal so v obliki poligonov, ki pokrivajo celotno preu~evano obmo~je, podatki o stavbah so to~kovni, podatki o cestah ali rekah linij-ski, digitalni modeli vi{in pa so v rastrski obliki. Podatki se poleg tega razlikujejo tudi glede na uporabljene vrednosti. Pri rabi tal na primer {tevilke le nominalno ozna- ~ujejo dolo~eno vrsto rabe, naklone prikaèmo z realnimi {tevili, spet drugi dejavnik pa na primer prikaèmo s {tevilskimi intervali oziroma s kategorijami. Podatki pogosto tudi niso homogeni, saj so jih lahko na primer zbirali razli~ni ljudje, ki so se le bolj ali manj dràli pravil oziroma metode. To pa lahko natan~nost modela mo~no zmanj{a. Pri pridobivanju podatkov pogosto uporabljamo neposredno metodo, to je geomorfolo{ko kartiranje, s katerim lahko ugotovimo, katera obmo~ja so podvrèna plazenju, in katera so razmeroma varna. Njena to~nost je odvisna od izku{enj in znanja tistih, ki kartirajo. Metoda je zato mo~no subjektivna (Zorn in Komac 2004b). Rezultati kartiranja razli~nih avtorjev se lahko razlikujejo za 55 do 65 % ali celo do 80 % (Ardizzone in ostali 2002). Ker pri izdelavi tovrstnih zemljevidov teìmo k ~im ve~- ji objektivnosti, pogosto uporabljamo cenej{e in kraj{e posredne metode. Pri posrednih metodah uporabljamo podatkovne sloje razli~nih vplivnih dejavnikov na plazenje in podatke o dejanskih zemeljskih plazovih. Pri deterministi~nih metodah pove~ini uporabljamo le prve, pri statisti~nih in probabilisti~nih metodah pa vplivne dejavnike kombiniramo z dejanskimi pojavi plazenja. Za na{e zemljevide plazovitosti smo za dejanske pojave plazenja uporabili Nacionalno podatkovno bazo zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006), podobno kot tudi Komac in Ribi~i~ (2008). Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov je sestavljena iz virov Uprave Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje, Direktorata Republike Slovenije za ceste, Agencije Republike Slovenije za okolje, Geolo{kega zavoda Slovenije ter ob~in. Vklju~uje Slika 23: Gostota zemeljskih plazov v Sloveniji, izra~unana na podlagi Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006). p 64 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav I a drijca Sava ljanica LJUBLJANA Sotla Ljub Nova Gorica M irna Legenda gostota zemeljskih plazov Vipava visoka ka Kr Novo mesto Pivka nizka R J A D R A N S K O eka meje ob~in GEORITEM 8 M O R J E Koper 0 10 20 30 40 50 Izola km Dragonja K Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn olpa Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn 65 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 6602 pobo~nih procesov (Komac in ostali 2008, 44). Za na{o obravnavo so pomembni tisti pojavi, ki imajo dolo~eno tudi lokacijo; tak{nih je 3257 in smo jih uporabili za izdelavo na{ih zemljevidov plazovitosti. Ve~ o sami bazi zemeljskih plazov je mo~ prebrati v delih Ribi~i~a, Buserja in Hoblaja (1994) ter Komaca in sodelavcev (Komac in ostali 2007; Komac in ostali 2008). Podatki so bili zbrani na razli~ne na~ine in z razli~nimi razlogi. ^eprav vsi niso zanesljivi, so vendarle dober vpogled v razmere na terenu. Terenske obrazce za popis ~im ve~ podatkov o zemeljskih plazovih so pripravili Ribi~i~ (1999b, 41–54), Komac in Zorn (2002a, 188–189; glej prilogo 1) ter Ribi~i~ in Miko{ (2002, 527). Pri enostavnej{ih statisti~nih metodah gre ponavadi za matemati~ni postopek, modeliranje, pri katerem primerjamo vplive razli~nih dejavnikov na pogostnost zemeljskih plazov. V geografskih informacijskih sistemih to omogo~a ra~unanje z razli~nimi podatkovnimi sloji. Temeljna predpostavka je, da lahko na podlagi zemeljskih plazov, ki so se sproìli v preteklosti, ugotovimo, kje je ve~ja ali manj{a mònost za njihov nastanek v prihodnosti. S pomo~jo razli~nih podatkov pravzaprav ugotavljamo sorod-nost obmo~ij in na tej podlagi sklepamo o plazovitosti. Na podlagi te primerjave lahko vsakemu vplivnemu dejavniku pripi{emo ponder ali utè, potem pa izdelamo kon~ni zemljevid plazovitosti. Zaradi pripisovanja vrednosti posameznim slojem se v tem delu postopka pove~a subjektivnost metode. Tako iz statisti~nih metod preidemo nazaj v deterministi~ne. Na tak{en na~in je bil izdelan Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji v merilu 1 : 250.000 (Komac in Ribi~i~ 2008), pri katerem so statisti~no dolo~ili uteì {estim vplivnim dejavnikom: litologiji (0,30), naklonu (0,25), rabi tal (0,25), ukrivljenosti povr{ja (0,10), oddaljenosti od strukturnih elementov (0,05) in usmerjenosti ali ekspozicije povr{ja (0,05). Bolj zanesljive oziroma manj subjektivne so statisti~ne metode, pri katerih se ne vra~amo k uteèm. Med tak{nimi sta univariantna statisti~na analiza in multivariantna analiza. Pri univariantni analizi za vsak uporabljeni podatkovni sloj izra~unamo pogostnost zemeljskih plazov, podatke pa potem zdruìmo. Natan~nej{i postopek je multivariantna statisti~na analiza (diskriminantna analiza), ki upo{teva vse vplivne dejavnike, ter regresijska in diskriminantna analiza. V zadnjem ~asu so pogoste analize s tako imenovanimi mehkimi statisti~nimi metodami, kot so Dempster-Shaferjeva teorija (Dempster 1968; Shafer 1990; Komac in Zorn 2007b; Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Zorn in Komac 2008a), teorija mehkih mnoìc (Staut, Kova~i~ in Ogrin 2007) ter Mycinov model in uporaba nevralnih omreìj (Binaghi in ostali 1998). Kljub njihovi veliki natan~nosti lahko pri analizah pride do napak, ki so posledica nenatan~nih vhodnih podatkov. Zato lahko s pomo~jo omenjenih metod le simuliramo razmere v naravi. Metode in tudi kon~ni izdelek, v na{em primeru zemljevid plazovitosti, je zato le pripomo~ek za bolj{e razumevanje naravnih procesov oziroma za delo na terenu, ne morejo pa biti dokon~na razlaga stanja in procesov v naravi. 66 GEORITEM 8 Zato se postavlja vpra{anje smiselnosti izdelave tak{nih zemljevidov. Odgovor na to dilemo je kljub zadr`kom seveda pozitiven: modeliranje naravnih procesov je kljub pri~akovanim napakam koristno, marsikdaj pa celo potrebno ali nujno. Modeli so »… šdobra stvar’, ki pa potrebuje stalen razvoj …«, vendar »… zaradi nezadovoljivih rezultatov ne smemo biti preve~ razo~arani, saj so modeli {e vedno v fazi razvoja in tudi nezadovoljivi rezultati lahko pokaèjo, v katero smer mora iti njihov razvoj. Od modelov pa ne smemo pri~akovati, da bodo [popolnoma, opomba avtorjev] posnemali naravo. Mi{ljeni so, da stvarnost poenostavijo …« (Boardman 2006, 77). Eden od problemov modeliranja v geografskih informacijskih sistemih je na primer, da je mòno za vsako rastrsko celico ugotoviti vrednost do nekaj decimalnih mest natan~no, vpra{anje, ki se ob tem zastavlja, pa je, ali vemo kaj ta vrednost v resnici pove? Na{a sposobnost ukrepanja je po zaslugi geografskih informacijskih sistemov in simulacij presegla sposobnost predvidevanja. Razvoj tehnologije je privedel do to~- ke, v kateri lahko naredimo veliko stvari, vpra{anje pa je, ali jih tudi prav razumemo. Kljub neslutenemu razvoju ra~unalni{tva, ki nedvomno mo~no olaj{a delo, se torej v prostorskih vedah nujno sre~amo s temeljnim problemom geografskega raziskovanja: z velikim pomenom poznavanja pokrajine, preteklih pojavov in procesov, kar pa ni mogo~e brez terenskega dela. Brez dobrega poznavanja razmer v pokrajini namre~ ne moremo niti narediti niti pravilno uporabljati {e tako dodelanih geografskih informacijskih sistemov. Njihova poglavitna prednost se izkaè kot pomanjkljivost, ~e manjka vsebina (Komac, Natek in Zorn 2008, 44–45). Za potrebe izbolj{anja vsebine oziroma védenja o ~im ve~ pobo~nih procesih, smo izdelali terenski obrazec za popis pobo~nih procesov (prilogi 1 in 2; prirejeno po Komac in Zorn 2002a, 188–193). Nekaj vrstic vi{je smo se spra{evali o smiselnosti izdelovanja tovrstnih zemljevidov ter o smiselnosti ra~unalni{kega modeliranja in simuliranja naravnih procesov ali resni~nosti sploh. S tem vpra{anjem so se fiziki in meteorologi ukvarjali è pred pol stoletja, ob za~etkih modeliranja razvoja vremena. Ugotovili so, da {e tako natan~- na meteorolo{ka mreà s {e tako natan~nimi podatki o temperaturi zraka ali koli~ini padavin ne bi bistveno pripomogla k izbolj{anju dolgoro~ne vremenske napovedi. Vzrok za to so zelo majhne za~etne razlike pri meritvah, ki po dalj{em ~asu privedejo do povsem razli~nih rezultatov. Iz tega odkritja se je razvila cela veja znanosti (Gleick 1991; Komac, Natek in Zorn 2008, 45). Kljub temu ali pa prav zato rezultate na{e analize objavljamo v knjigi, saj nena-zadnje temeljijo na najnatan~nej{ih georeferenciranih podatkih, ki jih imamo. Metodo in njene rezultate predstavljamo bralcem v èlji, da bi v prihodnje z uporabo natan~nej{ih virov morda dosegli natan~nej{e rezultate in z njimi kon~no pripomo-gli k ve~ji varnosti prebivalcev. Zavedati pa se moramo, da je zemljevid plazovitosti le eden od pripomo~kov za bolj{e razumevanje dogajanja v naravi, ra~unalni{ko modeliranje pa le prvi korak. 67 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Zelo pomembne so naslednje faze, zlasti »umerjanje« zemljevida s podatki meritev na terenu oziroma s statisti~nimi metodami. V na{em primeru smo zemljevide pre-verili na na~in, ki so ga predstavili Lan in ostali (2004). Interpretacija zemljevida pa mora temeljiti na dobrem poznavanju preteklih pojavov. Za na~rtovanje rabe prostora je uporaben {ele razloèn, strokovno podprt in s terenskimi podatki opremljen zemljevid. To seveda pomeni, da je razumevanje predstavljenih naravnih procesov tem bolj{e, ~im ve~ izku{enj in razli~nih (strokovnih) pogledov ga je obogatilo. Ta knjiga je prispevek k temu, saj predstavlja zemljevide, izdelane po metodi ponderiranja, metodi faktorja verjetnosti in logaritemski metodi. Podobno kot v 2. poglavju tudi na tem mestu predstavljamo dosèke geografov, zlasti sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, tokrat na podro~ju modeliranja pobo~nih procesov s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov, pose-gamo pa tudi na druga podro~ja, predvsem na podro~je geologije. V Sloveniji so è bili izdelani nekateri zemljevidi ogroènosti, tveganja in nevarnosti pred dolo~enimi naravnimi procesi, pa tudi zemljevidi, ki imajo tak{na imena, a so dejansko le procesni zemljevidi, saj jim manjka sloj s ~love{ko dejavnostjo; v ve~ primerih so na{teti termini tudi napa~no uporabljeni. V nadaljevanju smo za naslove zemljevidov navedli naslove, kot so jih zapisali avtorji. Med prvimi v Sloveniji je geografske informacijske sisteme za izdelavo tovrstnih zemljevidov uporabil Perko (1990). Za vzhodno Kr{ko kotlino je izdelal zemljevide ogroènosti pokrajine zaradi naravnih nesre~, torej potresov, usadov, to~e, poplav, pozebe in su{o. Isti avtor (Perko 1992a, 75; Perko 1992b, 15) je pozneje izdelal {e zemljevid Ogroènost Slovenije na osnovi indeksa ogroènosti z upo{tevanjem usadov, poplav in potresov. Oroèn Adami~ je (1993, 101, 107) na osnovi povpre~ne in maksimalne potresne stopnje izdelal zemljevida potresne ogroènosti krajevnih skupnosti v Ljubljani, pozneje pa s Perkom {e zemljevid Stopnja potresne ogroènosti naselij v Sloveniji (Oroèn Adami~ in Perko 1996, 42). Fridlova in ostali (1996, 133 in 137) so za Spodnje Podravje s Prlekijo izdelali zemljevida Ogroènost zaradi poplav in Ogro- ènost zaradi plazov. Za Geografski atlas Slovenije (Fridl in ostali 1998) je bil izdelan zemljevid Ogroènost zaradi naravnih nesre~, pri izdelavi katerega so upo{tevani poplave, snèni in zemeljski plazovi, `led ter potresi (Oroèn Adami~ 1998, 319). Oroèn Adami~ in Hrvatin (2000, 145, 151 in 153) sta za obmo~je mestne ob~ine Ljubljana izdelala zemljevide Ogroènost zaradi potresov, Ogroènost zaradi poplav in Ogro- ènost zaradi zemeljskih plazov. Zemljevide ogroènosti pred snènimi plazovi za slovenski alpski svet je izdelal Pav{ek (Pav{ek 2000; Pav{ek 2002), Pe~nikova (2002) pa je izdelala Karto ogroènosti pred zemeljskimi plazovi v Zgornji Savinjski dolini. Slika 24: Ogroènost zaradi naravnih nesre~ v Sloveniji po Geografskem atlasu Slovenije (Oroèn Adami~ 1998, 319). p 68 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj Poplave jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S obmo~je poplav Sora Sav I a d Plazovi rijca Sava obmo~je snènih plazov obmo~je ogroènosti ljanica LJUBLJANA Sotla zaradi zemeljskih plazov Ljub Nova Gorica M irna @led Vipa obmo~je najmo~nej{egàleda va ka Kr Pri~akovana potresna stopnja Novo mesto obmo~je 9. stopnje MCS Pi obmo~je 8. stopnje MCS vka obmo~je 7. stopnje MCS R J A D R A N S K O eka obmo~je 6. stopnje MCS pomembnej{i tektonski prelom GEORITEM 8 M O R J E Koper 0 10 20 30 40 50 Izola km Dragonja K Avtorji vsebine: Matej Gabrovec, Milan olpa Oroèn Adami~, Miha Pav{ek © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 69 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac V zadnjih letih sta se v geografiji z modeliranjem pobo~nih procesov ukvarjala zlasti avtorja te knjige, ki sta izdelala tudi zemljevid poplavnih obmo~ij v Sloveniji (Komac, Natek in Zorn 2008). Med drugim sta izdelala zemljevide plazovitih in podornih obmo~ij za del ob~ine Kobarid (Natek, Komac in Zorn 2003), Zgornjo Savinjsko dolino (Zorn in Komac 2004b; Komac in Zorn 2005b) in celotno Slovenijo (Zorn in Komac 2004c). Poleg tega sta izdelala {e zemljevid plazovitosti za pore~ji Nemilj{- ~ice in Besnice pri Kranju (Zorn in Komac 2005a), kot tudi zemljevid plazovitosti za ob~ino Gori{ka brda (Komac in Zorn 2007b; Komac in Zorn 2008a; Komac in Zorn 2008b; Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b). Zemljevide naravnih procesov in ogroènosti zaradi njih izdelujejo tudi drugi, na primer geologi, gozdarji in gradbeniki. Pri kratkem pregledu se bomo omejili le na zemljevide geomorfnih procesov. Med geologi sta Vidrih in Ribi~i~ (1994) izdelala Karto tveganja nastanka plazov zaradi potresov in Karto tveganja nastanka podorov zaradi potresov. Izdelana sta bila tudi Karta geolo{ko pogojene ogroènosti na primeru ob~ine Bovec (Budkovi~ 2002; tudi Jurkov{ek 2001) in pozneje na primeru iste ob~ine zemljevid geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~- nega premikanja (Bavec, Butkovi~ in Komac 2005; Komac 2005c). Izdelan je bil tudi zemljevid ogroènosti mestne ob~ine Nova Gorica v primeru zemeljskih plazov, udo-rov in erozije, ki naj bi ga kot edinega doslej v kak{ni slovenski ob~ini uporabljali tudi na podro~ju urejanja in rabe prostora. Izdelana je tudi ocena ogroènosti pred zemeljskimi plazovi za obmo~je Velenja (Justin 2006). Zemljevid ogroènosti in tveganja zaradi plazov na obmo~ju Slovenije sta izdelala Ribi~i~ in [inigojeva (1996). Pozneje so tako imenovani stabilnostni zemljevid izdelali Ribi~i~, [inigojeva in Komac (2003, 404). Ribi~i~ (2003) je predstavil kartiranje plazov s pomo~jo GIS, lastno metodologijo za izdelavo zemljevidov plazovitosti pa je izdelal M. Komac (Komac 2004a; Komac 2004b; Komac 2005b; Komac 2006) in jo uporabil na obmo~ju [kofjelo{- kega in Cerkljanskega hribovja. Metodologijo so uporabili tudi za izdelavo zemljevida plazovitosti Slovenije (Miko{ in ostali 2004; Komac in Ribi~i~ 2006; Komac in Ribi- ~i~ 2008). Med gozdarji omenimo Horvata (2001, 159–162), ki je na primer za pore~je Bistri- ~ice izdelal opozorilne na~rte ogroènosti pred tako imenovanimi hudourni{ko erozijo, plazno erozijo, podorno erozijo in snèno erozijo (Horvat 1999b). Med gradbeniki omenjamo le Miko{a (Miko{ in ostali 2004; Miko{ 2008), ki je v zadnjih letih vodil dva ciljna raziskovalna projekta: o zemeljskih plazovih in drobirskih tokovih, v okviru katerih so izdelali tudi zemljevide pobo~nih procesov. 8.1 Deterministi~no modeliranje Zemljevide plazovitosti najlàje oziroma najhitreje izdelujemo z metodo ponderiranja. Postopek je z matemati~nega vidika preprost, vendar je za interpretacijo 70 GEORITEM 8 zemljevida potrebno temeljito poznavanje geomorfnih procesov, njihove dinamike in posledic. Za vsakega od vplivnih dejavnikov najprej izdelamo zemljevid nevarnosti. Zaradi razli~nih lestvic, s katerimi merimo posamezne vplivne dejavnike, je nujna njihova standardizacija, s katero absolutne vrednosti spremenimo v relativne tako, da vrednosti sloja delimo z njegovo najvi{jo vrednostjo. Na ta na~in lahko med seboj primerjamo razli~ne zemljevide (Perko 1992a; Pe~nik 2002). Ker vpliv raznih dejavnikov na nastanek zemeljskih plazov ni enakovreden, je treba vsak dejavnik obteìti ali ponderirati, pri ~emer je vsota vseh uteì enaka 1. Dolo~itev uteì je subjektivna (Pe~nik 2002); dobro moramo poznati geomorfne procese in pojave, ker se na literaturo tèko zanesemo. Za plazenje vemo, da sta na primer neodpornost kamnin in naklon povr{ja pomembnej{a od vloge gozda, brez statisti~- ne analize pa ostaja nejasno, za koliko. Izbor ponderjev mo~no vpliva na dolo~itev kategorije ogroènosti dolo~enega obmo~ja. S standardizacijo in ponderiranjem izdelamo delne zemljevide. Sledi faza kombiniranja delnih zemljevidov (Perko 1992a; Pe~nik 2002), v kateri se{tejemo posamezne sloje in se{tevek delimo s {tevilom slojev. Dobljeni indeks z vrednostjo med 0 in 1 izraà mònost plazenja. Najvi{jo vrednost 1 imajo obmo~ja, ki so v prav vseh slojih uvr{~ena v najvi{jo kategorijo (Perko 1992a). [tevil~ni razpon med 0 in 1 nato ob upo- {tevanju statisti~ne razporeditve razdelimo na kategorije, ki predstavljajo mònost nastanka zemeljskih plazov. Opisani postopek izdelave zemljevidov plazovitih obmo- ~ij iz zemljevidov nevarnosti povzema naslednja ena~ba (Zorn in Komac 2004b, 87): legenda: κ = zemljevid plazovitega obmo~ja, ∞ ⎛ ⎞ n n = sloj, ∑ X ∗ p n 1 Y n N = skupno {tevilo slojev, κ = ⎝⎜ n ⎠⎟ = p = uteàli ponder, N X = zemljevid nevarnosti vplivnega dejavnika, Y = najve~ja vrednost sloja. Dobra stran metode ponderiranja je enostaven in preprost postopek izdelave, slabost pa pretirana subjektivnost (Zorn in Komac 2004b), ki pa jo lahko zmanj{amo z uporabo statistike oziroma s prehodom na statisti~ne metode (van Westen 1994; 2008) Dober zemljevid ogroènosti zaradi zemeljskih plazov mora upo{tevati ~im ve~ vplivnih dejavnikov. Njihov izbor je odvisen od merila; pri majhnem je na razpolago ve~ podatkov, pri velikem pa nekaterih vplivnih dejavnikov ne moremo upo{tevati, saj se na majhne razdalje le malo spreminjajo (na primer potresna ogroènost) oziroma imamo na razpolago premalo podatkov (na primer podatkov o maksimalnih 24-urnih padavinah). Na podlagi opisanega modela je zemljevide ogroènosti za Kr{ko kotlino in celo Slovenijo izdeloval Perko (Perko 1990; Perko 1992a; Perko 1992b). Metodo so upo-71 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac zemeljski plazovi skalni podori vhodni podatki vhodni podatki maksimalne naklon litologija naklon 24 urne gozd litologija povr{ja povr{ja padavine izdelava kart nevarnosti izdelava kart nevarnosti maksimalne litologija naklon naklon 24 urne gozd litologija povr{ja povr{ja standar padavine ponder standar ponder standar ponder standar ponder standar ponder standar ponder dizacija ir dizacija ir dizacija ir dizacija ir dizacija ir dizacija ir anje anje anje anje anje anje maksimalne litologija naklon naklon 24 urne gozd litologija povr{ja povr{ja padavine se{tevanje se{tevanje karta plazovitega obmo~ja karta podornega obmo~ja ( indeks plazovitost ) i ( indeks podornosti) v kat razv v kat razv egor r{~anje egor r{~anje ije ije karta plazovitega obmo~ja karta podornega obmo~ja ( po kategorijah) ( po kategorijah) se{tevanje karta plazovitih in podornih obmo~ij infr poselit ast ruktur ev a karta ogroènosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov Slika 25: Metoda izdelave zemljevida plazovitosti po metodi ponderiranja (Zorn in Komac 2004b). 72 GEORITEM 8 rabili tudi Fridlova in ostali (1996) za izdelavo zemljevida plazovitosti Spodnjega Podravja s Prlekijo, Oroèn Adami~ in Hrvatin (2000) za zemljevid plazovitosti Mestne ob~ine Ljubljana ter Pe~nikova (2002) za zemljevid plazovitosti Zgornje Savinjske doline, Pav{ek pa jo je uporabil pri preu~evanju snènih plazov (Pav{ek 2000; Pav- {ek 2002). Avtorja te knjige pa sta na podlagi opisanega modela izdelala zemljevid plazovitih in podornih obmo~ij za del ob~ine Kobarid (Natek, Komac in Zorn 2003), zemljevid plazovitih in podornih obmo~ij v Sloveniji (Zorn in Komac 2004c; slika 26), ter zemljevid plazovitosti za pore~ji Nemilj{~ice in Besnice pri Kranju (Zorn in Komac 2005a). Na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU smo v sodelovanju s Karlom Natkom z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani razvili metodo matrik (Zorn in Komac 2004b). Metoda je natan~nej{a in manj subjektivna od metode ponderiranja. V prvem koraku tako kot pri metodi ponderiranja za vsakega od vplivnih dejavnikov izdelamo delne zemljevide, ki prikazujejo stopnjo nevarnosti. Stopnje nevarnosti, tako kot pri metodi ponderiranja, dolo~imo na podlagi lastnih spoznanj in literature. Tudi tu lahko subjektivnost zmanj{amo s pomo~jo statisti~ne analize. V nadaljevanju dolo~imo zaporedje mnoènja vplivnih dejavnikov v matrikah in izra~unamo indeks plazovitosti. Relativne indeksne vrednosti glede na frekven~no razporeditev pojavov oziroma standardni odklon od aritmeti~ne sredine razvrstimo v razrede in jim pripi{emo dolo~eno vrednost, ki predstavlja oceno mònosti nastanka pojava. Osrednji del postopka povzema naslednja ena~ba (Zorn in Komac 2004b, 88): legenda: κ = zemljevid plazovitega obmo~ja, ∞ k k ∞ −1 k = zaporedna {tevilka matrike, ∞ ⎛ R ⎞ ⎛ R ∗ x ⎞ 1 1 1 M ∏ ∏ m = zaporedje v matriki, ∏( ⎟ k ) k k − R 1 R x k = k =1 ⎝⎜ m ⎠ ⎟ k=1⎝⎜ ∗ m m 1 ⎠ M = matrika, κ = = = R R R max max max R = rang, R = najvi{ji rang zadnje matrike, max x = vplivni dejavnik. ^eprav je metoda matrik deterministi~na, je njena dobra stran objektivnost postopka v najpomembnej{i fazi izdelave in preverljivost do ravni posamezne celice digitalnega modela vi{in. Slabi strani metode pa sta velika poraba ~asa za izdelavo zemljevidov in razmeroma zapleten postopek. Slika 26: Zemljevid potencialno najbolj plazovitih in podornih obmo~ij v Sloveniji, izdelan z metodo ponderiranja (Zorn in Komac 2004c). Na zemljevidu so prikazani tudi zemeljski plazovi iz Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006). p str. 74–75 73 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija Ljubljanica Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 74 GEORITEM 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M o{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje ka Kr Novo mesto Legenda plazovito obmo~je Metlika podorno obmo~je ^rnomelj zemeljski plaz 0 10 20 30 40 50 km Kolpa Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 75 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac LEGENDA neogroèno ogroèno zemeljski plazovi 3. kategorija 4. kategorija skalni podori 2. kategorija 3. kategorija poslopje 0 100 200 300 400 500 m Avtorja: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Slika 27: Izsek iz zemljevida plazovitosti in podornosti za Zgornjo Savinjsko dolino, ki razkriva tudi prilagojenost tradicionalne poselitve naravnim razmeram. Na podlagi opisanega modela je bil izdelan zemljevid plazovitosti in podornosti za Zgornjo Savinjsko dolino (Zorn in Komac 2004b; Komac in Zorn 2005b), na katerem se med drugim lahko opazi prilagojenost tradicionalne poselitve naravnim razmeram (slika 27). 8.2 Probabilisti~no modeliranje V nasprotju z deterministi~nimi metodami, pri katerih se moramo odlo~iti, katere dejavnike bomo in v kolik{ni meri jih bomo upo{tevali pri izdelavi, probabilisti~ne metode omogo~ajo ve~jo objektivnost. Pri njih namre~ za izdelavo uporabimo kvantitativne podatke o pojavih, ki so se na dolo~enem obmo~ju è zgodili. V Sloveniji je bila doslej uporabljena le metoda z Dempster-Shaferjevim algoritmom. Pri uporabi Dempster-Shaferjevega algoritma (Dempster 1968; Shafer 1990) za vsak dejavnik izdelamo delni zemljevid, ki prikazuje, kje na obravnavanem obmo~- ju obstaja ve~ja in kje manj{a verjetnost za plazenje. Algoritem na vse hierarhi~no mòne na~ine primerja dejavnike in za vsak upo- {tevani dejavnik izra~una, kak{ne so vrednosti na plazovitih obmo~jih. Te vrednosti privzame kot merilo in jih upo{teva kot obmo~ja, kjer je ve~ja mònost za nastanek zemeljskih plazov. Nato je treba za vsak dejavnik ugotoviti in v program vpisati mejne vrednosti, pri katerih prihaja do plazenja. 76 GEORITEM 8 zemeljski plazovi skalni podori vhodni podatki vhodni podatki maksimalne litologija naklon 24 urne gozd naklon litologija povr{ja padavine povr{ja izdelava kart nevarnosti izdelava kart nevarnosti maksimalne naklon litologija naklon gozd litologija povr{ja 24 urne povr{ja padavine matrika matrika matrika standar d matrika izacija dizacija standar karta plazovitega obmo~ja karta podornega obmo~ja ( indeks plazovitosti) ( indeks podornosti) v kat razv v kat razv r{~anje egor r{~anje egor ije ije karta plazovitega obmo~ja karta podornega obmo~ja ( po kategorijah) ( po kategorijah) se{tevanje procesna karta zemeljskih plazov in skalnih podorov (karta plazovitih in podornih obmo~ij) infr poselit ast ruktur ev a karta ogroènosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov Slika 28: Metoda izdelave zemljevida plazovitosti po metodi matrik (Zorn in Komac 2004b). 77 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Program deluje po Dempster-Shaferjevem algoritmu, ki ga opisuje naslednje pravilo: m ( X ) ∑ ⋅ m Y ( ); X ∩ Y = Z m(Z) = 1 2 , 1 − m ( X ) ∑ ⋅ m Y ( ); X ∩ Y = 0 1 2 pri ~emer je m(Z) temeljna pripisana verjetnost ali vsota podpore za hipotezo (Z). ^e je m ( X ) ∑ ⋅ m Y ( ); X ∩ Y = 0, 1 2 potem se ena~ba glasi: m(Z) = m ( X ) ∑ ⋅ m Y ( ); X ∩ Y = 0 . 1 2 Program nazadnje celotno preu~evano obmo~je primerja s tako postavljenim meri-lom in ugotavlja podobnosti oziroma razlike posameznih obmo~ij – celic digitalnega modela vi{in. Kon~ni rezultat je zemljevid, ki prikazuje mònost nastanka zemeljskih plazov z vidika uporabljenih podlag ob natan~no tak{nih razmerah, kot so bile takrat, ko so nastali zemeljski plazovi. Metoda omogo~a izra~un, tudi ~e nimamo podatkov o dejanskih pojavih za celotno obmo~je, kar je pri ra~unanju plazovitosti obi~ajno. Nazadnje so kot plazovita dolo~ena tista obmo~ja, ki so glede na ~im ve~je {tevilo upo{tevanih parametrov najbolj podobna obmo~jem, na katerih je è pri{lo do plazenja. Prav zato je zelo pomembna kakovost vhodnih podatkov. Na podlagi opisanega modela je bil izdelan zemljevid plazovitosti jùnega dela Gori{kih brd (Komac in Zorn 2007b; Komac in Zorn 2008a; Komac in Zorn 2008b; Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Àman Momirski in ostali 2008). Gre za prvi probabilisti~ni zemljevid plazovitosti v Sloveniji in prvi zemljevid plazovitosti s povratno dobo, saj prikazuje mònost plazenja ob padavinah s petdesetletno povratno dobo. 8.3 Statisti~no modeliranje V nasprotju z deterministi~nimi metodami (Zorn in Komac 2004b) lahko s statisti~no analizo plazovitosti uteì dolo~imo kvantitativno. Obstaja ve~ metod oziroma na~inov ra~unanja, najpogosteje uporabljana je logaritemska metoda indeksiranja (angle{ko landslide index method, ln; na primer Ruff in Czurda 2008). Metoda temelji na primerjanju zemljevida plazov z zemljevidi, ki prikazujejo razli~ne vplivne dejavnike. Primerjavo naredimo v geografskem informacijskem sistemu s prekrivanjem podatkovnih slojev. Nato s primerjavo teh zemljevidov oziroma izvor-nih podatkov izra~unamo pogostnost oziroma gostoto plazov pri dolo~enih vrednostih oziroma razredih vplivnih dejavnikov in jo nazadnje primerjamo s pogostnostjo oziroma z gostoto zemeljskih plazov na celotnem preu~evanem obmo~ju. 78 GEORITEM 8 Naslednji korak je izdelava zemljevidov z utèmi ali s ponderji, ki smo jih pri-pisali vsakemu razredu vplivnega dejavnika. Uteì izra~unamo s pomo~jo naravnega logaritma (ln), tako da logaritem gostote zemeljskih plazov v dolo~enem razredu izbranega vplivnega dejavnika primerjamo z logaritmom gostote zemeljskih plazov na preu~evanem obmo~ju. Izra~unani naravni logaritmi imajo pozitivne in negativne vrednosti. Pozitivne vrednosti imajo obmo~ja, kjer je gostota zemeljskih plazov nadpovpre~na, negativne vrednosti pa obmo~ja, kjer je gostota zemeljskih plazov pod-povpre~na. Iz teh podatkov nato izdelamo zemljevid plazovitosti, ki mu lahko poljubno dolo~imo razrede, ponavadi pa za to uporabimo kvantile ali decile. Pri izdelavi lahko uporabimo poljubno {tevilo vplivnih dejavnikov. Na ta na~in za vsak vplivni dejavnik izdelamo delni zemljevid, ki za vsak razred vplivnega dejavnika prikazuje izra~unane uteì. Delne zemljevide nazadnje preprosto se{tejemo in dobimo zemljevid, ki prikazuje, kje je ve~ja in kje manj{a verjetnost pojava zemeljskih plazov. Prikazane vrednosti lahko nazadnje poljubno razdelimo v kategorije plazovitosti. Na ta na~in smo izdelali zemljevid plazovitosti Slovenije, ki ga podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Podobno metodologijo sta za Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji uporabila Komac in Ribi- ~i~ (2008). Pri njegovi izdelavi smo upo{tevali naslednje vplivne dejavnike (prim. Zorn in Komac 2004b): kamninsko sestavo, naklon povr{ja, ukrivljenost povr{ja, rabo tal, maksimalne {tiriindvajseturne padavine in ekspozicijo povr{ja. Metoda faktorja verjetnosti (angle{ko certainty factor, CF) spada med tako imenovane mehke statisti~ne metode in je del Mycinovega modela (Shorthliffe in Buchanan 1975). Izra~unavanje faktorja verjetnosti je ena od funkcij koristi (angle{ko favourabi-lity function) ter omogo~a primerjavo in kombiniranje razli~nih oziroma heterogenih podatkov (Chung in Fabbri 1993). Po teoriji koristi definiramo funkcijo koristi f kot k ] → [ f : { A → [min , max a, b] k k k A → {1, 2, 3 … n } → [a, b], k kjer je A preu~evano obmo~je, min in max ozna~ujeta zvezne vrednosti, medtem k k ko ozna~ujejo {tevilke 1, 2, 3 … n diskretne vrednosti, a in b pa razpon funkcije koristi, k znotraj katerega so vse vrednosti po transformaciji. V okviru geografskih informacijskih sistemov je najmanj{a enota, za katero lahko naredimo izra~un, ena celica oziroma piksel. ^e èlimo to funkcijo uporabiti za izra~un plazovitosti ali drugih naravnih procesov, moramo tako kot pri è opisani statisti~ni logaritemski metodi predpostaviti, da lahko nevarnost opredelimo na podlagi statisti~nega razmerja med preteklimi dogodki in razli~nimi podatkovnimi sloji, ki predstavljajo vplivne dejavnike (na primer geolo{ka sestava, naklon povr{ja, raba tal). 79 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Faktor verjetnosti sta prva uporabila Shortliffe in Buchanan (1975), pozneje pa {e Heckerman (1986) ter za preu~evanje zemeljskih plazov Chung in Fabbri (1993; 1998), Binaghi in ostali (1998), Luzi in Pergalani (1999) ter Lan in ostali (2004). Faktor verjetnosti izra~unamo takole: – pp ) : (pp (1 – pp ), ~e je pp ≥ pp , CF = {(ppa s a s a s (pp – pp ) : (pp (1 – pp ), ~e je pp < pp , a s s a a s kjer je pp pogojna verjetnost (angle{ko conditional probability) za nastanek zemeljskih a plazov na obmo~ju razreda a vplivnega dejavnika in pp prvotna verjetnost (angle{- s ko prior probability) za nastanek zemeljskih plazov na celotnem preu~evanem obmo~ju (A). Pozitivne vrednosti ozna~ujejo nara{~anje verjetnosti za pojav zemeljskih plazov, vrednosti blizu ni~ pomenijo, da je pogojna verjetnost zelo blizu prvotne in je zato tèko oceniti mònost pojava zemeljskih plazov, negativne vrednosti pa pomenijo nizko verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. Faktor verjetnosti izra~unamo za vsako celico digitalnega modela vi{in in ozna~u-je primerjavo verjetnosti, ki temelji na podatkih o zemeljskih plazovih na preu~evanem obmo~ju (pp ), z delno verjetnostjo, ki temelji na podatkih o vplivnih dejavnikih (pp ). s a Preglednica 11: Primerjava deterministi~ne, statisti~ne in probabilistin~e metode (a v primeru, ~e uporabljamo nize zemeljskih plazov, ki so nastali ob znanem ~asu in ob padavinah z znano povratno dobo; b ob predpostavki, da so kartografske podlage na razpolago in è pripravljene za uporabo). deterministi~na statisti~na probabilisti~na metoda metoda metoda (metoda (logaritemska (Dempster-Shaferjev ponderiranja) metoda) algoritem) opis dejanskih razmer v naravi delen dober zelo dober kompleksnost postopka preprost delno zapleten zapleten subjektivnost precej{nja delna majhna prikaz ~asa nastanka procesov neopredeljen neopredeljen znana prikaz neogroènih obmo~ij ne ne delen ~as izdelaveb najmanj nekaj dni najmanj nekaj dni najmanj nekaj dni prikaz intenzitete procesov ne ne ne prikaz vplivnega obmo~ja procesov ne ne ne Faktor verjetnosti dobimo tako, da najprej izra~unamo verjetnost nastanka plazov v posameznih predhodno dolo~enih razredih podatkovnih slojev vplivnih dejavnikov. Tako dobimo delne zemljevide in jih primerjamo z zemljevidom, ki prikazuje vse zemeljske plazove. Tako dobimo nov podatkovni sloj, ki prikazuje informacije o vplivnem dejavniku, na primer naklonu, in legi zemeljskih plazov. Zdaj lahko izra~u-80 GEORITEM 8 namo gostoto zemeljskih plazov v posameznem razredu podatkovnega sloja vplivnega dejavnika, na primer obmo~ij z naklonom od 20° do 30° (pp ). Izra~unamo a lahko tudi pogostnost oziroma gostoto zemeljskih plazov na celotnem preu~evanem obmo~ju (pp ), tako da primerjamo povr{ino plazov s povr{ino celotnega preu~e-s vanega obmo~ja. Izra~unane vrednosti (pp , pp ) nazadnje primerjamo in izra~unamo a s vrednosti faktorja verjetnosti za vse celice digitalnega modela oziroma za posamezne kategorije vplivnih dejavnikov. Podatkovne sloje, ki prikazujejo izra~unane vrednosti faktorja verjetnosti nazadnje paroma zdruìmo in v zadnjem koraku {e preverimo natan~nost modela. Pri izra~unu faktorja verjetnosti smo upo{tevali naslednje podatkovne sloje: kamninsko sestavo, naklon povr{ja, ukrivljenost povr{ja, rabo tal, maksimalne {tiriindvajseturne padavine in ekspozicijo povr{ja. 9 Zemljevidi plazovitosti Slovenije 9.1 Fizi~nogeografske podlage (vplivni dejavniki), uporabljene v izra~unih Eden od najpomembnej{ih dejavnikov za proènje zemeljskih plazov je kamninska sestava povr{ja (Verbi~ 1998), saj zemeljski plazovi na nekaterih kamninah pogosto nastajajo, na nekaterih pa sploh ne. Od kamninske sestave je odvisen tudi u~inek drugih geomorfnih procesov in zato posredno tudi oblikovanost povr{ja ali relief. V Sloveniji s 93 % prevladujejo sedimentne kamnine, preostalih 7 % sestavljajo magmatske in metamorfne kamnine. Vendar se tudi sedimentne kamnine mo~no razlikujejo med seboj, delimo jih na piroklasti~ne, klasti~ne, biokemi~ne in kemi~ne. Med slednjimi je najpomembnej{i apnenec, na katerem zemeljski plazovi redkeje nastajajo. Zelo pogosti pa so v klasti~nih kamninah, to je glinavcu, meljevcu, pe{~enjaku in tudi konglomeratu, zelo pogosti pa so tudi v laporovcu, ki je vezni ~len med klasti~nimi in biokemi~nimi kamninami, ter v fli{nih kamninah, ki jih gradita predvsem laporovec in pe{~enjak (Verbi~ 1998). Sode~ po Nacionalni podatkovni bazi zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006) so zemeljski plazovi pogosti v vulkanoklasti~nih kamninah, kakr{en je tuf, v klasti~nih kamninah, kot so pe{~enjak, fli{, zlasti pa v glinavcu, laporovcu, ter v glini, pesku, melju in produ, ~e ti sedimenti sestavljajo pobo~ja. Zemeljskih plazov prakti~no ni v apnencih in dolomitih ter v magmatskih kamninah in barjanskih sedimentih, saj so slednji pa~ izklju~no v ravninski legi. Zemeljski plazovi naj bi bili pogosti tudi na pretrtem dolomitu in v plastovitih apnencih. To je posledica neenotne zasnove podatkovne baze, ki kaè na dejstvo, da so pri izdelavi podatkovne baze o razporejenosti pojavov k zemeljskim plazovom v òjem pomenu pri{teli tudi skalne podore in kamnite zdrse. 81 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Pri kamninski sestavi ima pri pozitivnih vrednostih logaritemska metoda ponavadi manj{e vrednosti, pri negativnih pa so rezultati logaritemske metode bolj izraziti. Rezultati logaritemske metode so tudi veliko manj (standardni odklon je 2,05) variabilni kot rezultati metode faktorja verjetnosti (2,49). Preglednica 12: Vpliv kaminske sestave na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). kamnine celotno plazovita delè celic ln CF obmo~je (ha) obmo~ja (ha) s plazovi v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) klasti~ne nevezane kamnine 1.054.514,63 3.115,00 0,295397 7,06 2,07 vulkanoklasti~ne kamnine 164.507,44 355,00 0,215796 3,91 1,59 fli{, apnenec 74.894,31 35,00 0,046733 1,93 1,07 gru{~, glina, prod in pesek 523.812,94 98,00 0,018709 0,84 0,60 glina, barjanski sedimenti 523.812,94 98,00 0,018709 –0,03 –0,06 apnenec, magmatske kamnine 33.194,69 107,00 0,322341 –0,69 –1,39 8 7 6 5 4 3 2 1 0 –1 –2 klasti~ne fli{, apnenec glina, gru{~, glina, apnenec, vulkanoklasti~ne nevezane barjanski prod in pesek magmatske kamnine kamnine sedimenti kamnine CF ln Slika 29: Vpliv kamninske sestave na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 82 GEORITEM 8 Tesno povezan z geolo{ko sestavo ozemlja, pa tudi z geomorfnimi procesi je naklon povr{ja. Geomorfni procesi so v Sloveniji najbolj izraziti v alpskih pokrajinah (povpre~ni naklon 18°), manj pa v dinarskih (11°) in sredozemskih pokrajinah (10°). Naklon je tesno povezan tudi z nadmorsko vi{ino, saj se praviloma pove~uje z na-ra{~anjem nadmorske vi{ine. V Sloveniji priblìno 8 % povr{ja obsegajo ravnine z naklonom 0°, skoraj ~etr-tino ozemlja pa zavzema naklonski razred od 12 do 20°. Dobra petina Slovenije ima naklon od 6 do 12°, dobra {estina pa naklon od 20 do 30° (Perko 2001). Za izdelavo zemljevidov plazovitosti smo uporabili digitalni model vi{in 25 krat 25 m (Podobnikar in O{tir 1999). Zemeljski plazovi so po Nacionalni podatkovni bazi zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006) najpogostej{i v naklonskem razredu od 20 do 30°. Zelo pogosti so v naklonskem razredu od 10 do 20°, manj pa pri naklonih od 30 do 40°. Zemeljski plazovi so zelo redki pri naklonih pod 10° in nad 50°, redki pa so tudi pri naklonih od 40 do 50°. Kljub temu, da so podatki o zemeljskih plazovih oziroma pobo~nih procesih na obmo~jih z majhnimi nakloni in na obmo~jih z ve-likimi nakloni v »bazi« redki, smo v izogib problemu, ki smo ga zapisali v uvodu, da gre pri Nacionalni podatkovni bazi zemeljskih plazov pravzaprav za bazo podatkov o pobo~nih procesih, na kon~nih zemljevidih (poglavje 9.2) izlo~ili naklone pod 2° in nad 45°. Pri ve~jih naklonih je razlog za izlo~itev dejstvo, da je pri naklonu priblìno 32° tako imenovani naravni posipni kot. Nad tem naklonom zato prevladujejo procesi padanja in prevra~anja. Zaradi izku{enj, da plazenje nastane tudi na naklonih do 40°, smo za zgornji prag dolo~ili naklon 45°. Preglednica 13: Vpliv naklona na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). naklon (°) celotno plazovita delè celic ln CF obmo~je obmo~ja s plazovi (ha) (ha) v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) od 0 do 1 643.836,25 0,00 0,000000 – – od 1 do 10 2.348.508,31 43,50 0,001852 –0,86 –0,58 od 10 do 20 1.329.077,69 102,69 0,007726 0,57 0,76 od 20 do 30 751.303,00 71,94 0,009575 0,78 1,19 od 30 do 40 345.539,00 19,56 0,005661 0,26 0,29 od 40 do 50 78.042,31 3,06 0,003924 –0,11 –0,10 od 50 do 60 16.066,88 0,31 0,001945 –0,81 –0,56 od 60 do 70 4.328,50 0,00 0,000000 – – od 70 do 80 1.497,38 0,00 0,000000 – – od 80 do 90 541,94 0,00 0,000000 – – 83 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 1,5 1 0,5 0 –0,5 –1 0 1 do 10 10 do 20 20 do 30 30 do 40 40 do 50 50 do 60 60 do 70 70 do 80 80 do 90 CF ln Slika 30: Vpliv naklona na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). Rezultati obeh metod so primerljivi. Pri pozitivnih vrednostih ima logaritemska metoda ponavadi manj{e vrednosti, pri negativnih pa so rezultati logaritemske metode bolj izraziti. Rezultati logaritemske metode so tudi nekoliko manj variabilni kot rezultati metode faktorja verjetnosti. Na plazovitost vpliva tudi ukrivljenost povr{ja, to je prostorsko spreminjanje naklona ali ekspozicije povr{ja. Razlikujemo navpi~no ukrivljenost povr{ja, ki pomeni stopnjo prostorskega spreminjanja naklona povr{ja glede na vodoravno ravnino, in vodoravno ukrivljenost, ki pomeni stopnjo prostorskega spreminjanja ekspozicije povr{ja glede na navpi~no ravnino (Hrvatin in Perko 2002; Perko 2007). Ukrivljenost je razmerje med kotno in dolìnsko enoto, obi~ajno med stopinjo ali radianom na meter. ^e ima pobo~je ukrivljenost 0,01 radiana na m (priblìno 0,75° na m), to pomeni, da mu lahko v~rtamo krog s polmerom 100 m. Pozitivne vrednosti ukrivljenosti povr{ja pomenijo vbo~eno povr{je, negativne pa izbo~eno povr{je (Hrvatin in Perko 2002). Za nastanek zemeljskih plazov je pomembna predvsem vodoravna ukrivljenost povr{ja, to je ukrivljenost glede na navpi~no ravnino, ki pomeni stopnjo spreminjanja ekspozicije povr{ja. Vodoravna ukrivljenost povr{ja namre~ ozna~uje obmo~ja stekanja vode na pobo~jih, to so manj{e doline, dolci, grape in `lebovi. Obmo~ja ste-84 GEORITEM 8 vodoravna ukrivljenost premo~rtna konveksna konkavna premo~rtna ivljenost konveksna vpi~na ukr na konkavna Slika 31: Kombinacije navpi~ne in vodoravne ukrivljenosti povr{ja (Perko 2007, 44). kanja so pomembna, saj lahko pride ob izjemno visoki koli~ini padavin do stekanja vode na povr{ju in v sedimentu ter obtèbe pobo~ja z njo. Na vbo~enih delih pobo- ~ij je nastalo 53 % plazov. Na nastanek zemeljskih plazov vpliva tudi navpi~na ukrivljenost povr{ja, vendar je njen vpliv omejen oziroma le posreden. Zemeljski plazovi namre~ lahko nastanejo tako na spodnjih, vbo~enih delih pobo~ij (na primer zaradi bo~ne erozije oziroma spodkopavanja vodotokov), kot tudi na izbo~enih delih pobo~ij, ki so obi~ajno zgoraj. Tam na nastanek pobo~nih procesov vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer potresi (^ernuta in Komac 2007; Komac in Zorn 2007a). Omenili smo è, da so v podatkovni bazi v{teti tudi skalni podori. To je verjetno razlog za ugotovitev, da je na izbo~enih delih pobo~ij nastalo 47 % plazov oziroma pobo~nih procesov. 85 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 14: Vpliv ukrivljenosti povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). celotno plazovita delè celic ln CF obmo~je obmo~ja s plazovi (ha) (ha) v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) od –1000 do –120 0,19 0,00 0,000000 – – od –120 do –60 11,31 0,00 0,000000 – – od –60 do –40 40,63 0,00 0,000000 – – od –40 do –20 421,06 0,19 0,044530 2,32 9,17 od –20 do –10 2.748,19 0,19 0,006823 0,44 0,56 od –10 do –9 23.155,06 0,44 0,001889 –0,84 –0,57 od –9 do –8 1.474,63 0,13 0,008477 0,66 0,94 od –8 do –7 1.967,06 0,25 0,012709 1,07 1,90 od –7 do –6 4.442,50 0,25 0,005627 0,25 0,28 od –6 do –5 6.398,19 0,44 0,006838 0,44 0,56 od –5 do –4 54.807,31 0,63 0,001140 –1,35 –0,74 od –4 do –3 89.521,06 1,88 0,002094 –0,74 –0,52 od –3 do –2 137.882,75 3,75 0,002720 –0,48 –0,38 od –2 do –1 364.530,44 16,75 0,004595 0,05 0,05 od –1 do 0 1.520.327,75 88,13 0,005796 0,28 0,32 od 0 do 1 2.656.179,88 97,44 0,003668 –0,18 –0,16 od 1 do 2 319.429,44 19,50 0,006105 0,33 0,39 od 2 do 3 136.116,75 5,69 0,004178 –0,05 –0,05 od 3 do 4 92.380,19 2,13 0,002300 –0,64 –0,47 od 4 do 5 55.730,19 1,44 0,002579 –0,53 –0,41 od 5 do 6 8.298,07 0,75 0,009038 0,72 1,06 od 6 do 7 5.964,07 0,69 0,011527 0,97 1,63 od 7 do 8 2.930,75 0,19 0,006398 0,38 0,46 od 8 do 9 2.200,44 0,25 0,011361 0,95 1,59 od 9 do 10 26.358,75 0,38 0,001423 –1,13 –0,68 od 10 do 20 4.575,38 0,19 0,004098 –0,07 –0,06 od 20 do 40 761,44 0,13 0,016416 1,32 2,75 od 40 do 60 68,07 0,00 0,000000 – – od 60 do 120 19,44 0,00 0,000000 – – od 120 do 1000 0,31 0,00 0,000000 – – Eden od pomembnih dejavnikov proènja zemeljskih plazov je raba tal. Raba tal je bistvena prvina pokrajine, saj se v njej odraàjo zapletena razmerja med naravnimi in drùbeno-gospodarskimi dejavniki. Na rabo tal vpliva oblikovanost povr{ja prek nadmorske vi{ine, naklona in oson~enosti. V njej se odraàjo tudi zemlji{koposestna razmerja, zna~ilnosti kolonizacije in gospodarske razmere (Kladnik in Gabrovec 1998). ^lovek s svojimi dejavnostmi, zlasti kmetijstvom, pa tudi rudarstvom in urbanizacijo mo~no spreminja pokrajino. 86 GEORITEM 8 10 8 6 4 2 0 –2 8 – 6 – 4 – 2 – 0 2 4 6 8 10 40 120 do do do do do do do do 1 3 do 5 7 do do do –9 –7 –5 –3 –1 9 20 –60 do –40–20 do –10 60 –1000 do –120 CF ln Slika 32: Vpliv ukrivljenosti povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). RNO ZA TIJ MA Slika 33: Obmo~je Rabeljskega rudnika (levo) in plazu Stov`je (desno). Nekdanja raba prostora in naravni dogodek sta sooblikovala pokrajino. 87 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Pomen rabe tal za nastanek zemeljskih plazov je nesporen. U~inek rabe tal je viden zlasti v vplivu rastlinstva na vodno bilanco, s tem pa na koli~ino vode v tleh oziroma namo~enost podlage, kar pogojuje stabilnost zemeljskih gmot. Vpliv rabe tal na nastanek zemeljskih plazov je tèko natan~no opredeliti, saj se pomen rastlinja v srednjih zemljepisnih {irinah spreminja na primer tudi z letnimi ~asi (Natek 1990a). Preglednica 15: Vpliv rabe tal na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). raba tal celotno plazovita delè celic ln CF obmo~je obmo~ja s plazovi (ha) (ha) v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) njive in vrtovi 163.629,88 10,88 0,006646 0,42 0,52 njive v prahi 29.322,00 1,56 0,005329 0,20 0,22 hmelji{~a 17.220,44 0,50 0,002904 –0,41 –0,34 vinogradi 29.877,56 5,44 0,018199 1,42 3,15 intenzivni sadovnjaki 9.267,63 1,00 0,010790 0,90 1,46 ekstenzivni sadovnjaki 23.038,69 5,13 0,022245 1,62 4,08 olj~niki 7.212,63 0,25 0,003466 –0,23 –0,21 drugi trajni nasadi 3.570,25 0,13 0,003501 –0,22 –0,20 trajni travniki in pa{niki 318.512,25 54,38 0,017072 1,36 2,90 barjanski travniki 2.700,56 0,13 0,004629 0,06 0,06 zemlji{~a v zara{~anju 18.559,81 1,06 0,005725 0,27 0,31 plantaè gozdnega drevja 383,25 0,00 0,000000 – – drevesa in grmi~evje 16.589,75 2,19 0,013186 1,10 2,01 kmetijska zemlji{~a, porasla 4.878,88 0,31 0,006405 0,38 0,46 z gozdnim drevjem gozd 1.199.861,44 136,00 0,011335 0,95 1,59 pozidana in sorodna zemlji{~a 108.339,25 16,50 0,015230 1,25 2,48 barje 1.533,06 0,25 0,016307 1,31 2,72 trsti~ja 11.212,44 0,00 0,000000 – – druga zamo~virjena zemlji{~a 2.015,13 0,06 0,003102 –0,35 –0,29 suha odprta zemlji{~a s posebnim 14.694,69 0,88 0,005955 0,31 0,36 rastlinskim pokrovom odprta zemlji{~a brez ali 33.459,69 0,88 0,002615 –0,52 –0,40 z nepomembnim rastlinskim pokrovom vode 18.036,38 1,06 0,005891 0,30 0,34 Za podatke o rabi tal smo uporabili zemljevid Rabe kmetijskih zemlji{~ Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2004). Zemeljski plazovi so na podlagi Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006) najpogostej{i 88 GEORITEM 8 njive in vrtovi njive v prahi hmelji{~a vinogradi intenzivni sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki olj~niki drugi trajni nasadi trajni travniki in pa{niki barjanski travniki zemlji{~a v zara{~anju plantaè gozdnega drevja drevesa in grmi~evje kmetijska zemlji{~a, porasla z gozdnim drevjem gozd pozidana in sorodna zemlji{~a barje trsti~ja druga zamo~virjena zemlji{~a suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom vode –1 0 1 2 3 4 5 CF ln Slika 34: Vpliv rabe tal na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). v sadovnjakih in vinogradih. Pogosti so tudi v intenzivnih sadovnjakih in gozdu ter na pozidanih zemlji{~ih. Zemeljski plazovi se ne pojavljajo ali pa so zelo redki na hmelji{- ~ih, v olj~nih in drugih trajnih nasadih ter na zamo~virjenih in neporaslih zemlji{~ih. Tudi pri rabi tal ima pri pozitivnih vrednostih logaritemska metoda ponavadi manj- {e vrednosti, pri negativnih pa so rezultati logaritemske metode bolj izraziti. Omenili smo è, da lahko mo~no pove~ajo pogostnost zemeljskih plazov padavine. Pri tem sta pomembna dejavnika tako njihova koli~ina kot intenzivnost ali intenziteta. Na nastanek zemeljskih plazov ne vplivajo toliko razlike v povpre~ni letni koli~ini padavin kot razlike v najve~ji koli~ini padavin, ki lahko pade na dolo~enem obmo~- ju v dolo~enem ~asu. Ta dejavnik ponavadi izrazimo z najve~jo koli~ino padavin, ki lahko pade v enem dnevu (v {tiriindvajsetih ali dvanajstih urah). Govorimo o maksimalnih {tiriindvajseturnih padavinah. Pri izdelavi zemljevida smo uporabili Zemljevid maksimalnih {tiriindvajseturnih padavin (Maksimalne … 1995). Le posredno, prek son~nega obsevanja, ki vpliva na vlànost pobo~ij, vpliva na plazenje tudi usmerjenost ali ekspozicija povr{ja. V Sloveniji so plazovi najpogostej{i v jugovzhodnih, jùnih in jugozahodnih legah, vpliv ekspozicije na plazenje 89 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 16: Vpliv maksimalnih {tiriindvajseturnih padavin s povratno dobo sto let na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). maksimalne 24-urne celotno plazovita delè celic ln CF padavine (mm) obmo~je obmo~ja s plazovi (ha) (ha) v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) manj kot 100 29.889,50 0,31 0,001046 –1,43 –0,76 od 100 do 150 625.715,69 58,50 0,009349 0,76 1,13 od 150 do 200 807.773,63 116,06 0,014368 1,19 2,28 od 200 do 250 281.310,13 39,88 0,014175 1,17 2,24 od 250 do 300 107.626,75 17,50 0,016260 1,31 2,71 od 300 do 350 82.536,38 5,94 0,007194 0,50 0,64 od 350 do 400 34.049,38 1,88 0,005507 0,23 0,26 od 400 do 450 23.118,31 0,19 0,000811 –1,69 –0,81 od 450 do 500 12.694,69 0,06 0,000492 –2,19 –0,89 ve~ kot 500 12.295,50 0,06 0,000508 –2,15 –0,89 3 2 1 0 –1 –2 –3 manj 100 do 150 do 200 do 250 do 300 do 350 do 400 do 450 do ve~ kot 100 150 200 250 300 350 400 450 500 kot 500 CF ln Slika 35: Vpliv maksimalnih {tiriindvajseturnih padavin na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 90 GEORITEM 8 1 0,5 0 –0,5 –1 –1,5 –2 –2,5 –3 ravno S SV V JV J JZ Z SZ CF ln Slika 36: Vpliv usmerjenosti ali ekspozicije povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). v drugih legah pa je tèko opredeliti oziroma je zelo neizrazit. Ker so navedene plazovite lege obenem tudi najbolj oson~ene, torej tudi su{ne, lahko domnevamo, da na plazovitost posredno vpliva tudi morebiten druga~en povpre~ni naklon razli~no usmerjenih (severnih, jùnih) pobo~ij. Preglednica 17: Vpliv usmerjenosti ali ekspozicije povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). celotno plazovita delè celic ln CF obmo~je obmo~ja s plazovi (ha) (ha) v primerjavi s {tevilom vseh celic (%) ravno 643.836,3 0,69 0,000107 –2,38 –0,98 S 216.705,9 8,81 0,004067 –0,07 –0,07 SV 612.132,6 24,88 0,004064 –0,08 –0,07 V 643.449,9 29,38 0,004565 0,04 0,04 JV 597.989,3 34,69 0,005801 0,28 0,32 J 678.056,7 41,56 0,006130 0,34 0,40 JZ 659.692,8 41,00 0,006215 0,35 0,42 Z 601.129,2 28,56 0,004751 0,08 0,08 SZ 504.334,0 21,50 0,004263 –0,03 –0,03 91 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 9.2 Zemljevidi plazovitosti, izdelani z razli~nimi metodami Zgoraj izra~unane vrednosti logaritmov smo uporabili tudi pri izdelavi zemljevida plazovitosti z deterministi~no metodo ponderiranja. Na podlagi vrednosti logaritmov oziroma faktorjev verjetnosti smo lahko ustrezno razvrstili (rangirali) vrednosti vplivnih dejavnikov. Pri izdelavi zemljevida smo glede na na{e dosedanje izku{nje (na primer Zorn in Komac 2005a; Komac in Zorn 2007b) in literaturo (Komac 2005b; Komac in Ribi- ~i~ 2008) uporabili uteì, ki so prikazane v preglednici 18. Preglednica 18: Uteì, uporabljene pri izdelavi zemljevida plazovitosti z metodo ponderiranja. vplivni dejavnik utè kamninska sestava 0,30 raba tal 0,25 naklon 0,25 vodoravna ukrivljenost povr{ja 0,10 24-urne maksimalne padavine 0,05 usmerjenost (ekspozicija) povr{ja 0,05 Zemljevid plazovitosti, izdelan s to metodo, razmeroma dobro prostorsko prika- è obmo~ja plazovitosti, njegova slabost pa je, da so uteì oziroma pomen posameznih dejavnikov za plazenje dolo~eni arbitrarno. Obmo~ja z najvi{jo kategorijo plazovitosti obsegajo 0,4 % povr{ine, vendar je na njih le 5,4 % plazov, podobno je na obmo~jih z drugo najvi{jo kategorijo plazovitosti, ki obsegajo 1,5 % povr{ine in 14,9 % plazov. Obmo~ja, ki jih zemeljski plazovi ne ogroàjo, obsegajo 60,1 % povr{ine, na njih pa je le 4,1 % plazov. V najvi{jih dveh kategorijah, ki zavzemata 2 % ozemlja, je torej le petina plazov. Zemljevid sicer prostorsko pravilno prikazuje, da so najbolj plazovito obmo~je v Sloveniji predalpska hribovja, zlasti [kofjelo{ko, Cerkljanksko, Polhograjsko in Posavsko hribovje. Plazovite so tudi Karavanke in terciarna gri~evja vzhodne Slovenije, zlasti Haloze. Plazovita obmo~ja na tem zemljevidu niso sklenjena. Zemljevid plazovitosti Slovenije smo izdelali tudi z metodo faktorja verjetnosti. V prvem, è opisanem koraku smo primerjali podatkovne sloje s slojem, ki prikazuje zemeljske plazove (0, 1), in izra~unali pogostnost plazov v razli~nih kategorijah posameznih podatkovnih slojev. Na podlagi primerjave {tevila celic posamezne kategorije podatkovnega sloja z zemeljskimi plazovi in {tevila celic z zemeljskimi plazovi na celotnem preu~evanem obmo~ju smo lahko ugotovili, pri katerih vred-92 GEORITEM 8 70 60 50 40 30 20 10 0 0 1 2 3 4 5 kategorija ogroènosti delè povr{ine kategorije (%) delè povr{ine plazov (%) Slika 37: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. nostih vplivnih dejavnikov je plazenje najverjetnej{e. Na ta na~in smo izdelali delne zemljevide. Vrednosti faktorja verjetnosti ki smo jih izra~unali za posamezne podatkovne sloje oziroma delne zemljevide, smo nazadnje zdruìli oziroma izra~unali kon~no vrednost faktorja verjetnosti. Izra~un smo naredili tako, da smo najprej primerjali dva delna zemljevida, delni zdruèni zemljevid s tretjim delnim zemljevidom in tako naprej. Kon~ne vrednosti faktorja verjetnosti smo zaradi làjega prikaza na zemljevidu razdelili v razrede. Ponavadi za to uporabimo naslednje dogovorjene vrednosti (preglednica 20), pri ~emer moramo posebej opozoriti na to, da za vrednosti blizu ni~le ni mòno podati ocene verjetnosti. Po dva zemljevida smo nato zdruìli (Binaghi in ostali 1998). Slika 38: Zemljevid plazovitosti, izdelan z metodo ponderiranja. p str. 94–95 Slika 39: Slovenske mezoregije po geografski regionalizaciji Slovenije (Perko in Kladnik 1998, 28–29). p str. 96–97 93 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija Ljubljanica Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 94 GEORITEM 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M o{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Legenda kategorije plazovitosti ka Kr neplazovito Novo mesto 1 2 3 Metlika 4 5 ^rnomelj meje ob~in 0 10 20 30 40 50 km Kolpa Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 95 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac S Kranjska Gora ava Dol à 1.6 in ^rna na Koro ka Me Jesenice 1.4 Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savin 1.1 1.5 ja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka 1.3 Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi 1.2 3.1 @iri Litija 3.4 LJUBLJANA 2.1 Idrija Ljubljanica 3.7 Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec 3.14 Vip 3.8 a Ajdov{~ina va 3.2 2.2 3.5 3.15 Cerknica 2.3 Postojna 3.9 3.13 3.6 Ribnica Pivka Seàna 3.11 J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E 3.3 3.10 2.4 2.7 Ilirska Bistrica Koper 2.5 Piran Izola 2.6 Dragonja 96 GEORITEM 8 4.1 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra 4.3 va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava 4.2 Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec 1.8 ica 4.4 M o{kem islinja Ptuj Ormò 4.5 Slovenska Bistrica ava Dr 1.7 Velenje Slovenske Konjice 4.6 Dravinja 1.9 4.7 @alec 1.10 Roga{ka Slatina Celje 4.8 Alpe [entjur 4.9 3.7 Ljubljansko barje ja 1.1 Julijske Alpe 3.8 in Krimsko hribovje in Meni{ija v Trbovlje a 1.2 Cerkljansko, [kofjelo{ko, 3.9 S Bloke Polhograjsko in Rovtarsko hribovje La{ko 3.10 Velika gora, Stojna in Hrastnik 1.3 Goteni{ka gora Savska ravan 1.4 Zahodne Karavanke 3.11 Ribni{ko-Ko~evsko podolje 1.11 4.10 1.5 Kamni{ko-Savinjske Alpe 3.12 Mala gora, Ko~evski rog in Sav 1.6 Vzhodne Karavanke Poljanska gora a 1.7 Velenjsko in Konji{ko hribovje 3.13 Velikola{~anska pokrajina 1.8 Strojna, Kozjak in Pohorje 3.14 Dolenjsko podolje Sevnica Sotla 1.9 Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje 3.15 Suha krajina in Dobrepolje 1.10 Savinjska ravan 3.16 Bela krajina Mi 4.11 rna 1.11 Posavsko hribovje 3.17 Gorjanci Kr{ko 3.18 Raduljsko hribovje Sredozemlje Breìce 3.19 Novome{ka pokrajina Trebnje 4.12 3.18 2.1 Gori{ka brda 2.2 Panonska kotlina Vipavska dolina 2.3 Kras 4.1 Gori~ko ka Kr 2.4 Brkini in dolina Reke 4.2 Lendavske gorice 2.5 Podgorski kras, ^i~arija 4.3 Murska ravan Novo mesto 3.17 in Podgrajsko podolje 4.4 Slovenske gorice 3.19 2.6 Koprska brda 4.5 Dravska ravan 2.7 Trà{ki zaliv 4.6 Dravinjske gorice 4.7 Haloze Dinarsko gorstvo 4.8 Bo~ in Macelj 3.1 Kambre{ko in Banj{ice 4.9 Voglajnsko in Zgornjesotelsko 3.2 gri~evje Trnovski gozd, Nanos in Hru{ica Metlika 3.3 Javorniki in Snènik 4.10 Srednjesotelsko gri~evje 3.4 Idrijsko hribovje 4.11 Kr{ko, Senovsko in Bizeljsko 3.12 3.5 gri~evje Notranjsko podolje ^rnomelj 3.6 Piv{ko podolje in Vrem{~ica 4.12 Kr{ka ravan 3.16 meja makroregije meja mezoregije 0 10 20 30 40 50 km Ko Avtorji vsebine: Matej Gabrovec, Drago Kladnik, Milan Oroèn lpa Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Maja Topole © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 97 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 19: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti v slovenskih {tevilka slovenska 1. kategorija mezoregije mezoregija plazovitosti 1 Strojna, Kozjak in Pohorje 34,3 2 Julijske Alpe 36,0 3 Koprska brda 35,2 4 Zahodne Karavanke 12,3 5 Murska ravan 53,9 6 Bela krajina 80,6 7 Gori~ko 73,9 8 Slovenske gorice 28,7 9 Velika gora, Stojna in Goteni{ka gora 59,6 10 Gorjanci 44,2 11 Voglajnsko in Zgornjesotelsko gri~evje 6,8 12 Haloze 8,3 13 Kr{ka ravan 58,7 14 Kr{ko, Senovsko in Bizeljsko gri~evje 27,0 15 Srednjesotelsko gri~evje 11,6 16 Posavsko hribovje 15,1 17 Vzhodne Karavanke 16,9 18 Gori{ka brda 24,5 19 Kamni{ko-Savinjske Alpe 17,6 20 Bo~ in Macelj 6,0 21 Javorniki in Snènik 65,0 22 Dravska ravan 73,0 23 Kambre{ko in Banj{ice 36,5 24 Mala gora, Ko~evski rog in Poljanska gora 79,8 25 Savska ravan 39,9 26 Podgorski kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje 71,7 27 Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje 10,6 28 Kras 73,8 29 Vipavska dolina 36,9 30 Brkini in dolina Reke 41,9 31 Trnovski gozd, Nanos in Hru{ica 53,0 32 Notranjsko podolje 77,1 33 Krimsko hribovje in Meni{ija 60,6 34 Dravinjske gorice 42,7 35 Dolenjsko podolje 69,2 36 Suha krajina in Dobrepolje 84,6 37 Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje 17,8 38 Velenjsko in Konji{ko hribovje 18,6 39 Piv{ko podolje in Vrem{~ica 66,6 40 Lendavske gorice 71,3 41 Ljubljansko barje 33,1 42 Savinjska ravan 49,1 43 Idrijsko hribovje 15,5 44 Novome{ka pokrajina 76,3 45 Bloke 50,9 46 Ribni{ko-Ko~evsko podolje 68,2 47 Raduljsko hribovje 34,7 48 Velikola{~anska pokrajina 18,5 98 GEORITEM 8 mezoregijah, izra~unani z metodo ponderiranja. 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija plazovitosti plazovitosti plazovitosti plazovitosti 51,5 11,2 2,4 0,6 55,2 6,6 1,9 0,3 58,8 5,8 0,1 0,0 46,7 17,3 17,5 6,3 34,1 10,9 0,9 0,1 19,3 0,2 0,0 0,0 24,9 1,2 0,1 0,0 51,1 17,7 2,3 0,2 35,9 3,4 0,9 0,2 51,6 3,6 0,6 0,0 53,1 30,9 7,3 1,9 44,3 27,8 17,5 2,2 33,7 6,5 0,9 0,1 48,7 18,1 5,0 1,2 51,8 29,8 5,3 1,6 47,6 19,4 14,3 3,6 55,9 16,3 9,3 1,5 64,0 10,5 1,0 0,0 54,2 17,5 8,7 2,0 35,9 30,5 22,7 4,9 34,8 0,2 0,0 0,0 26,2 0,4 0,3 0,0 57,1 6,1 0,3 0,0 19,7 0,5 0,0 0,0 43,6 12,7 3,1 0,7 27,1 1,1 0,1 0,0 41,9 22,5 18,4 6,6 25,5 0,7 0,0 0,0 58,3 4,7 0,2 0,0 53,9 4,0 0,2 0,0 43,7 2,8 0,5 0,0 21,7 1,0 0,2 0,1 32,6 4,0 2,6 0,2 46,2 8,7 2,2 0,3 28,6 1,6 0,6 0,0 15,2 0,2 0,0 0,0 56,4 15,6 8,4 1,8 54,1 17,0 8,7 1,6 33,1 0,3 0,0 0,0 28,5 0,1 0,0 0,0 38,2 22,1 5,0 1,6 45,0 5,0 0,7 0,1 49,8 18,0 15,0 1,6 23,5 0,3 0,0 0,0 41,8 4,0 3,1 0,1 28,0 3,3 0,3 0,2 54,1 10,1 0,9 0,1 52,7 19,8 7,6 1,3 99 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 20: Dogovorjena razporeditev vrednosti faktorja verjetnosti v kategorije. vrednost opis pod –0,09 zelo majhna verjetnost od –0,09 do 0,09 neznana verjetnost od 0,09 do 0,20 majhna verjetnost od 0,20 do 0,50 srednje velika verjetnost od 0,50 do 0,80 velika verjetnost nad 0,80 zelo velika verjetnost Obmo~ja z najvi{jo kategorijo plazovitosti obsegajo 3,4 % povr{ine, vendar je na njih 33,1 % plazov, podobno je na obmo~jih z drugo najvi{jo kategorijo plazovitosti, ki obsegajo 2,6 % povr{ine in je na njih 18,1 % plazov. V najvi{jih dveh kategorijah, ki pokrivata 6 % ozemlja, je torej dobra polovica plazov (51 %). Obmo~ja, ki jih zemeljski plazovi ne ogroàjo, obsegajo 39,3 % povr{ine, na njih pa je 0,1 % plazov. 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 0 1 2 3 4 5 kategorija ogroènosti delè povr{ine kategorije (%) delè povr{ine plazov (%) Slika 40: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. 100 GEORITEM 8 Slika 41: Zemljevid plazovitosti, izdelan z metodo faktorja verjetnosti. p str. 102–103 Slika 43: Zemljevid plazovitosti, izdelan z logaritemsko metodo. p str. 108–109 Dobra stran metode je preverljivost kon~nih rezultatov oziroma mònost dolo- ~itve pravilnosti razporeditve v razrede. Dobra stran je tudi mònost izra~una kljub pomanjkanju podatkov, saj lahko vrednosti faktorja verjetnosti opredelimo na podlagi ekspertne ocene. Seveda pa je v tem primeru veliko manj{a natan~nost, saj ekspert-nih ocen ne moremo statisti~no preveriti (Binaghi in ostali 1998). Pet razredov je prikazanih tudi na zemljevidu, ki prikazuje izra~un plazovitosti z logaritemsko metodo. Resno plazovita so obmo~ja ~etrtega in petega razreda. V primerjavi z metodo ponderiranja logaritemska metoda prostorsko bolj sklenjeno in pravilno prikaè plazovita zemlji{~a in je po analizi zanesljivosti (primerjaj Lan in ostali 2004) zanesljivej{a od deterministi~ne metode. Obmo~ja z najvi{jo kategorijo plazovitosti obsegajo komaj 2,1 % povr{ine, vendar je na njih kar 26,6 % plazov, podobno je na obmo~jih z drugo najvi{jo kategorijo plazovitosti, ki obsegajo 5,5 % 80 70 60 50 40 30 20 10 0 0 1 2 3 4 5 kategorija ogroènosti delè povr{ine kategorije (%) delè povr{ine plazov (%) Slika 42: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. 101 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija Ljubljanica Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 102 GEORITEM 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M o{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Legenda kategorije plazovitosti ka Kr neplazovito Novo mesto 1 2 3 Metlika 4 5 ^rnomelj meje ob~in 0 10 20 30 40 50 km Kolpa Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 103 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 21: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti in slovenskih {tevilka mezoregija 1. kategorija mezoregije plazovitosti 1 Strojna, Kozjak in Pohorje 25,0 2 Julijske Alpe 74,0 3 Koprska brda 24,4 4 Zahodne Karavanke 29,3 5 Murska ravan 81,7 6 Bela krajina 92,4 7 Gori~ko 88,3 8 Slovenske gorice 41,4 9 Velika gora, Stojna in Goteni{ka gora 82,5 10 Gorjanci 67,7 11 Voglajnsko in Zgornjesotelsko gri~evje 8,7 12 Haloze 8,3 13 Kr{ka ravan 80,1 14 Kr{ko, Senovsko in Bizeljsko gri~evje 35,2 15 Srednjesotelsko gri~evje 20,6 16 Posavsko hribovje 26,4 17 Vzhodne Karavanke 30,8 18 Gori{ka brda 20,6 19 Kamni{ko-Savinjske Alpe 38,0 20 Bo~ in Macelj 6,7 21 Javorniki in Snènik 94,3 22 Dravska ravan 92,3 23 Kambre{ko in Banj{ice 62,8 24 Mala gora, Ko~evski rog in Poljanska gora 95,6 25 Savska ravan 50,1 26 Podgorski kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje 86,0 27 Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje 12,7 28 Kras 90,8 29 Vipavska dolina 22,0 30 Brkini in dolina Reke 23,8 31 Trnovski gozd, Nanos in Hru{ica 78,7 32 Notranjsko podolje 81,1 33 Krimsko hribovje in Meni{ija 63,5 34 Dravinjske gorice 48,9 35 Dolenjsko podolje 78,9 36 Suha krajina in Dobrepolje 97,2 37 Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje 26,0 38 Velenjsko in Konji{ko hribovje 36,2 39 Piv{ko podolje in Vrem{~ica 74,4 40 Lendavske gorice 98,5 41 Ljubljansko barje 50,9 42 Savinjska ravan 63,3 43 Idrijsko hribovje 28,2 44 Novome{ka pokrajina 87,3 45 Bloke 53,8 46 Ribni{ko-Ko~evsko podolje 78,6 47 Raduljsko hribovje 36,0 48 Velikola{~anska pokrajina 15,2 104 GEORITEM 8 mezoregijah, izra~unani z metodo faktorja verjetnosti. 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija plazovitosti plazovitosti plazovitosti plazovitosti 51,7 11,9 6,9 4,6 17,2 5,1 2,4 1,4 46,2 29,3 0,1 0,0 22,9 12,6 10,5 24,7 2,0 4,4 6,1 5,8 7,0 0,6 0,0 0,0 6,7 2,6 1,6 0,8 8,4 16,1 19,4 14,6 10,2 0,9 1,3 5,0 18,4 8,9 3,6 1,4 4,8 21,2 27,1 38,2 7,9 19,2 39,3 25,3 3,9 6,4 7,3 2,4 18,8 12,9 11,7 21,3 4,5 14,4 27,7 32,8 10,7 14,6 15,7 32,5 31,4 10,9 16,6 10,4 26,7 49,4 3,3 0,0 18,0 26,2 10,2 7,6 11,4 17,2 36,1 28,6 5,2 0,5 0,0 0,0 5,0 1,8 0,8 0,1 31,9 5,3 0,1 0,0 3,6 0,3 0,1 0,4 17,7 6,9 8,7 16,6 11,7 2,3 0,0 0,0 15,8 15,1 17,3 39,1 6,9 2,2 0,0 0,0 48,0 29,7 0,2 0,0 45,4 30,4 0,4 0,0 16,6 4,3 0,4 0,0 15,9 1,4 0,6 1,0 25,4 4,8 5,0 1,3 20,8 11,7 8,7 10,0 12,6 4,9 2,8 0,8 2,6 0,2 0,0 0,0 13,7 24,7 15,3 20,3 17,5 24,4 14,3 7,6 20,5 5,1 0,0 0,0 1,5 0,0 0,0 0,0 12,3 4,5 8,3 24,0 19,5 10,7 3,3 3,2 21,8 27,8 16,6 5,5 11,3 1,4 0,0 0,0 23,8 10,9 9,4 2,2 10,7 4,1 2,5 4,1 33,9 25,6 4,4 0,1 12,1 18,2 22,9 26,1 105 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 22: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti in slovenskih {tevilka mezoregija 1. kategorija mezoregije plazovitosti 1 Strojna, Kozjak in Pohorje 8,6 2 Julijske Alpe 54,7 3 Koprska brda 17,1 4 Zahodne Karavanke 7,1 5 Murska ravan 78,0 6 Bela krajina 87,1 7 Gori~ko 64,8 8 Slovenske gorice 28,2 9 Velika gora, Stojna in Goteni{ka gora 78,3 10 Gorjanci 43,5 11 Voglajnsko in Zgornjesotelsko gri~evje 5,9 12 Haloze 4,8 13 Kr{ka ravan 67,5 14 Kr{ko, Senovsko in Bizeljsko gri~evje 15,0 15 Srednjesotelsko gri~evje 9,4 16 Posavsko hribovje 9,2 17 Vzhodne Karavanke 9,9 18 Gori{ka brda 16,5 19 Kamni{ko-Savinjske Alpe 16,2 20 Bo~ in Macelj 2,6 21 Javorniki in Snènik 96,8 22 Dravska ravan 79,6 23 Kambre{ko in Banj{ice 39,0 24 Mala gora, Ko~evski rog in Poljanska gora 96,4 25 Savska ravan 31,1 26 Podgorski kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje 88,2 27 Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje 3,7 28 Kras 89,8 29 Vipavska dolina 12,6 30 Brkini in dolina Reke 18,2 31 Trnovski gozd, Nanos in Hru{ica 73,1 32 Notranjsko podolje 74,9 33 Krimsko hribovje in Meni{ija 48,6 34 Dravinjske gorice 31,7 35 Dolenjsko podolje 63,3 36 Suha krajina in Dobrepolje 93,4 37 Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje 15,8 38 Velenjsko in Konji{ko hribovje 7,5 39 Piv{ko podolje in Vrem{~ica 72,5 40 Lendavske gorice 97,8 41 Ljubljansko barje 48,2 42 Savinjska ravan 44,5 43 Idrijsko hribovje 7,6 44 Novome{ka pokrajina 74,2 45 Bloke 41,8 46 Ribni{ko-Ko~evsko podolje 72,7 47 Raduljsko hribovje 21,4 48 Velikola{~anska pokrajina 12,0 106 GEORITEM 8 mezoregijah, izra~unani z logaritemsko metodo. 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija plazovitosti plazovitosti plazovitosti plazovitosti 18,9 46,6 21,5 4,4 21,9 17,7 4,5 1,2 25,1 28,1 29,4 0,3 20,1 28,8 26,1 17,8 8,9 7,1 5,2 0,7 8,0 4,2 0,7 0,0 21,3 12,6 1,1 0,1 19,8 28,6 18,0 5,4 7,6 8,9 2,9 2,2 28,9 20,0 7,0 0,5 10,8 27,6 36,8 19,0 7,9 20,5 42,4 24,4 17,8 9,2 4,8 0,7 23,5 28,9 21,2 11,4 18,2 27,5 29,3 15,7 18,1 20,5 35,1 17,0 23,4 30,8 25,4 10,5 12,1 24,5 46,0 0,9 25,8 20,7 30,6 6,8 6,3 20,7 47,8 22,5 1,4 1,2 0,6 0,0 13,8 5,1 1,3 0,2 18,9 37,5 4,4 0,1 1,5 1,6 0,4 0,2 24,0 23,5 14,1 7,2 6,1 3,1 2,6 0,0 10,4 22,3 34,2 29,4 5,3 2,9 2,0 0,0 26,7 29,3 31,1 0,4 20,1 28,2 33,1 0,5 10,7 12,1 4,0 0,1 10,1 13,1 1,3 0,7 16,8 25,6 7,1 1,8 26,8 21,7 14,2 5,6 18,2 13,7 4,0 0,9 3,9 2,5 0,2 0,0 19,0 23,0 35,1 7,1 27,4 25,8 33,3 6,0 15,5 8,0 3,8 0,1 2,1 0,1 0,0 0,0 13,4 13,6 11,8 13,0 32,3 15,6 7,0 0,7 22,0 29,5 33,9 6,9 13,8 10,7 1,4 0,0 16,0 28,0 10,9 3,2 13,4 8,5 2,9 2,5 18,5 36,7 22,9 0,6 8,9 29,1 30,9 19,1 107 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Id Sor r a Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija Ljubljanica Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 108 GEORITEM 8 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M o{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Legenda kategorije plazovitosti ka Kr neplazovito Novo mesto 1 2 3 Metlika 4 5 ^rnomelj meje ob~in 0 10 20 30 40 50 km Kolpa Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 109 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Slika 44: Primerjava plazovitih obmo~ij na zemljevidu, izdelanem z metodo ponderiranja, plazovitih obmo~ij na zemljevidu, izdelanem z logaritemsko metodo ter obmo~ij plazovitosti, ki sta jih razkrili obe metodi. p povr{ine in je na njih tretjina (33,3 %) plazov. V najvi{jih dveh kategorijah, ki pokrivata 7 % ozemlja, je torej kar {est desetin plazov. Obmo~ja, ki jih zemeljski plazovi ne ogro- àjo, obsegajo 68,6 % povr{ine, kar je priblìno toliko kot na zemljevidu, izra~unanem z metodo ponderiranja, na teh zemlji{~ih pa sta le 2,0 % plazov. Tudi ta zemljevid razkriva, da so najbolj plazovita v Sloveniji predalpska hribovja, zlasti [kofjelo{ko, Cerkljansko, Polhograjsko in Posavsko hribovje. Plazovite so tudi Karavanke in terciarna gri~evja vzhodne Slovenije. Na zemljevidu kot plazovite niso prikazane fli{ne pokrajine zahodne Slovenije, kar je verjetno posledica pomanjkanja vhodnih podatkov s tega obmo~ja, saj so sicer tam znana plazovita obmo~ja (glej na primer Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Àman Momirski in ostali 2008). Z logaritemsko metodo izdelan zemljevid je natan~nej{i od zemljevida, izdela-nega z metodo ponderiranja. Plazovita obmo~ja, izra~unana po metodi ponderiranja, se le v priblìno 38 % pokrivajo z obmo~ji znanih plazov, plazovita obmo~ja, izra~unana po logaritemski metodi, pa se z obmo~ji znanih plazov pokrivajo v 84 % primerih. Najve~je ujemanje (84 %) je na obmo~jih, ki sta jih kot plazovita opredelili obe metodi. Prav logaritemska metoda se je med vsemi uporabljenimi izkazala kot najprimernej{a. 9.3 Plazovitost po slovenskih pokrajinah in ob~inah Slovenija je pokrajinsko zelo pestra dràva. Zemeljski plazovi nastajajo predvsem v pokrajinah, kjer so za njihov nastanek ugodne geolo{ke in reliefne razmere, to pa je predvsem v hribovitih in gri~evnatih pokrajinah. Pogosti so na primer v Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alpah ter Karavankah. Zna~ilni so {e za [kofjelo{ko, Idrijsko, Cerkljansko in Posavsko hribovje ter za nekatera fli{na obmo~ja, kot so Koprska in Gori{ka brda ter Vipavska dolina. Relief preoblikujejo tudi v terciarnih gri~evjih severovzhodne Slovenije, ki jih gradijo laporovci in peski, ter na obmo~jih, kjer so na povr{ju metamorfne kamnine (Pohorje, Kozjak, Karavanke) ali »permokarbonski skrilavci« (okolica Ljubljane). Plazenju so manj podvrène kra{ke pokrajine, kotline in {iroke doline. Najpomembnej{i vzrok za plazenje je hitro preperevanje omenjenih kamnin, pomembno vlogo pri proènju zemeljskih plazov pa imajo {e voda, nagnjenost kamninskih plasti ali bliìna vodotokov (Miko{, Brilly in Ribi~i~ 2004). Na podlagi zemljevida plazovitosti, ki smo ga izdelali z logaritemsko metodo, smo ugotavljali, katere slovenske pokrajine zemeljski plazovi najbolj ogroàjo. Pri tem smo si pomagali z izra~unom indeksa, poimenovali smo ga indeks plazovitosti, izra~unanega 110 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav I a drijca Sava ljanica LJUBLJANA Sotla Ljub Nova Gorica M irna Legenda Vipava ka logaritemska metoda Kr Novo mesto metoda ponderiranja Pivka obe metodi R J A D R A N S K O eka meje ob~in GEORITEM 8 M O R J E Koper 0 10 20 30 40 50 Izola km Dragonja K Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn olpa Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn 111 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112131415161718192021222324252627282930313233343536373839404142434445464748 {tevilka mezoregije deterministi~na metoda logaritemska metoda metoda faktorja verjetnosti geometri~no povpre~je Slika 45: Indeksi plazovitosti, izra~unani z razli~nimi metodami za 48 slovenskih mezoregij. na podlagi relativne povr{ine, ki jo v posamezni pokrajini zavzemajo obmo~ja z najvi{jo in drugo najvi{jo stopnjo plazovitosti. Indeks smo izra~unali za posamezne slovenske makroregije, submakroregije in mezoregije (Perko in Kladnik 1998) ter ob~ine. V povpre~ju je plazovitost najve~ja v slovenskih alpskih pokrajinah, kjer najbolj plazovita obmo~ja (4. in 5. kategorija ogroènosti) zavzemajo dobro petino (21,0 %) povr{ine. Med submakroregijami je plazovitost najve~ja v alpskih hribovjih, kjer najbolj plazovita obmo~ja obsegajo skoraj tretjino (30,9 %) povr{ine. Najbolj izstopajo Cerkljansko, [kofjelo{ko in Polhograjsko hribovje z 48,3 % plazovitega ozemlja ter Posavsko hribovje (39,4 %). Plazovitost je velika tudi v Lòni{kem in Hudinjskem gri~evju (29,3 %) ter Velenjskem in Konji{kem hribovju (23,8 %). Med alpskimi gorovji po plazovitosti izstopajo Zahodne Karavanke (34,3 %), Vzhodne Karavanke (24,6 %) in Kamni{ko-Savinjske Alpe (21,9 %). Slika 46: Slovenske submakroregije po geografski regionalizaciji Slovenije (Perko in Kladnik 1998, 30) p 112 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav I a dri Tipi pokrajin jca Sava alpska gorovja ljanica LJUBLJANA Sotla Ljub Nova Gorica M irna alpska hribovja Vip alpske ravnine ava ka Kr panonska gri~evja Novo mesto panonske ravnine Pivka dinarske planote dinarska podolja in ravniki R J A D R A N S K O eka sredozemska brda GEORITEM 8 M O R J E Koper sredozemske planote Izola 0 10 20 30 40 50 Dragonja K km olpa Avtor vsebine: Drago Perko 113 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Plazovita obmo~ja v panonskih pokrajinah zavzemajo desetino povr{ine (10,4 %). Najbolj so plazovita gri~evja, kjer so najbolj plazovita obmo~ja razprostranjena na 27,1% ozemlja. Na Bo~u in Maclju je plazovitih ve~ kot polovica zemlji{~ (54,0 %), zelo plazovite so tudi Haloze (50,3 %) ter Voglajnsko in Zgornjesotelsko gri~evje (43,4 %). Manj plazovitih obmo~ij je v Srednjesotelskem gri~evju (37,4 %), Kr{kem, Senovskem in Breì{kem gri~evju (23,9 %) ter v Slovenskih goricah, kjer je plazovita petina ozemlja. Sredozemske pokrajine so manj plazovite kot panonske, najbolj plazovita zemlji{~a pa obsegajo 7,2 % povr{ine. Najbolj plazoviti so Gori{ka brda (17,1 %), Brkini (11,4 %), obrobje Vipavske doline (10,6 %) in Koprska brda (10,0 %), ki spadajo med sredozemska gri~evja. Plazovi najmanj ogroàjo dinarske pokrajine (7,2 %). Med dinarskimi planota-mi je najbolj plazovito Idrijsko hribovje (26,6 %), v dinarskih podoljih in ravnikih pa Velikola{~anska pokrajina (36,0 %) in obrobje Ljubljanskega barja (21,2 %). V predstavljenih ugotovitvah plazovitosti je mogo~e videti vpliv uporabljene podatkovne baze, v kateri so poleg zemeljskih plazov vklju~eni tudi skalni podori in drugi pobo~ni procesi. Zaradi neenotnega na~ina zbiranja podatkov celotno ozemlje Slovenije ni pokrito enotno. Z nizko plazovitostjo na primer izstopajo fli{na Gori{ka brda in Lendavske gorice, ~eprav smo za Gori{ka brda ob uporabi lokalne bri{ke baze zemeljskih plazov dokazali prav nasprotno (glej na primer Zorn in Komac 2007a; Zorn in Komac 2007b; Àman Momirski in ostali 2008). Podobno sliko kaèta tudi zemljevid, ki prikazuje indeks plazovitosti po slovenskih ob~inah, in analiza ogroènosti stavb zaradi plazovitosti. V najvi{ji kategoriji ogroènosti je priblìno 5 % stavb, v 4. kategoriji 8 %, v tretji 15 %, v ~etrti 26 % in v peti 41 % stavb. Preglednica 23: Deleì celic digitalnega modela vi{in s stavbami na obmo~jih ogroènosti zaradi zemeljskih plazov, izra~unanimi po razli~nih metodah (Enotna evidenca … 2002). metoda logaritemska metoda faktorja ponderiranja metoda verjetnosti 1. kategorija ogroènosti 34,9 37,0 50,2 2. kategorija ogroènosti 39,4 23,0 16,6 3. kategorija ogroènosti 9,1 22,2 13,2 4. kategorija ogroènosti 1,3 12,5 9,5 5. kategorija ogroènosti 0,3 5,3 9,9 Slika 47: Indeks plazovitosti za slovenske ob~ine, izraèn s povpre~jem deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti po logaritemski metodi. p 114 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav I a drijca Sava ljanica LJUBLJANA Sotla Ljub Nova Gorica M irna Legenda indeks Vipava 100 ka Kr Novo mesto Pivka 0 R J A D R A N S K O eka meje ob~in GEORITEM 8 M O R J E Koper 0 10 20 30 40 50 Izola km Dragonja K Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn olpa Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn 115 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 24: Indeksi plazovitosti za slovenske mezoregije, izra~unani po deterministi~ni deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti. mezoregija {tevilka mezoregije Bo~ in Macelj 20 Cerkljansko, [kofjelo{ko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje 27 Haloze 12 Posavsko hribovje 16 Zahodne Karavanke 4 Voglajnsko in Zgornjesotelsko gri~evje 11 Velikola{~anska pokrajina 48 Srednjesotelsko gri~evje 15 Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje 37 Idrijsko hribovje 43 Vzhodne Karavanke 17 Velenjsko in Konji{ko hribovje 38 Kamni{ko-Savinjske Alpe 19 Kr{ko, Senovsko in Bizeljsko gri~evje 14 Ljubljansko barje 41 Savska ravan 25 Slovenske gorice 8 Dravinjske gorice 34 Strojna, Kozjak in Pohorje 1 Bloke 45 Krimsko hribovje in Meni{ija 33 Gori{ka brda 18 Raduljsko hribovje 47 Murska ravan 5 Kr{ka ravan 13 Julijske Alpe 2 Savinjska ravan 42 Velika gora, Stojna in Goteni{ka gora 9 Gorjanci 10 Ribni{ko-Ko~evsko podolje 46 Dolenjsko podolje 35 Brkini in dolina Reke 30 Vipavska dolina 29 Trnovski gozd, Nanos in Hru{ica 31 Notranjsko podolje 32 Dravska ravan 22 Koprska brda 3 Gori~ko 7 Kambre{ko in Ban{ice 23 Mala gora, Ko~evski rog in Poljanska gora 24 Podgorski kras, ^i~arija in Podgrajsko podolje 26 Piv{ko podolje in Vrem{~ica 39 Kras 28 Suha krajina in Dobrepolje 36 Novome{ka pokrajina 44 Javorniki in Snènik 21 Bela krajina 6 Lendavske gorice 40 116 GEORITEM 8 metodi, logaritemski metodi in metodi faktorja verjetnosti, izraèni s povpre~jem indeks plazovitosti indeks plazovitosti indeks plazovitosti (deterministi~na metoda) (logaritemska metoda) (metoda faktorja verjetnosti) 100,0 100,0 99,2 90,6 90,3 86,4 71,1 94,9 98,9 64,9 74,0 73,9 86,0 62,5 54,0 33,1 79,3 100,0 32,4 71,0 75,0 24,9 63,9 92,7 36,8 59,9 54,6 60,4 58,1 34,0 39,2 51,0 41,3 37,5 55,8 33,5 38,7 53,1 27,2 22,5 46,3 50,6 23,9 35,2 49,4 14,1 30,4 38,8 9,3 33,3 52,1 8,9 28,2 28,6 10,9 36,8 17,5 11,7 20,1 17,6 10,1 12,7 9,7 3,6 66,6 5,1 3,7 33,3 6,9 3,5 8,4 18,3 3,9 7,9 14,8 7,8 8,1 5,8 3,0 10,9 10,0 4,0 7,3 9,7 2,4 10,7 7,6 1,6 7,6 10,1 2,2 7,0 5,5 0,6 47,6 0,7 0,7 44,7 0,4 2,0 5,9 0,6 0,9 2,7 2,5 1,3 2,1 1,3 0,5 42,3 0,1 0,3 1,8 3,7 1,1 6,4 0,1 0,2 0,8 0,8 0,2 3,7 0,0 0,0 5,6 0,0 0,0 2,9 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 2,0 0,0 0,0 0,8 0,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0 0,0 117 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 25: Indeksi plazovitosti za slovenske ob~ine, izra~unani po deterministi~- ni metodi, logaritemski metodi in metodi faktorja verjetnosti, izraèni s povpre~jem deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti. ob~ina indeks indeks indeks plazovitosti plazovitosti plazovitosti (deterministi~na (logaritemska (metoda faktorja metoda) metoda) verjetnosti) Ajdov{~ina 0,3 20,3 0,1 Apa~e 6,1 12,6 46,7 Beltinci 0,0 0,0 0,0 Benedikt 4,4 15,1 57,4 Bistrica ob Sotli 24,7 43,0 50,9 Bled 17,4 7,4 20,8 Bloke 4,9 7,5 11,2 Bohinj 4,1 6,5 4,6 Borovnica 4,5 7,7 4,2 Bovec 0,6 0,3 0,3 Braslov~e 7,4 11,8 11,1 Brda 3,0 51,9 4,0 Brezovica 12,7 9,2 35,9 Breìce 19,1 39,7 11,6 Cankova 0,2 3,5 9,9 Celje 29,5 25,9 29,5 Cerklje na Gorenjskem 9,1 8,7 13,5 Cerknica 5,6 2,6 4,8 Cerkno 70,8 92,8 55,0 Cerkvenjak 4,0 17,2 62,0 Cirkulane 40,9 70,4 59,4 ^ren{ovci 0,0 0,0 0,0 ^rna na Koro{kem 15,6 26,9 9,5 ^rnomelj 0,0 0,2 0,0 Destrnik 0,0 0,2 0,0 Diva~a 0,2 7,1 0,1 Dobje 18,9 100,0 100,0 Dobrepolje 0,0 0,0 0,0 Dobrna 35,9 63,3 32,6 Dobrova – Polhov Gradec 68,9 55,9 65,2 Dobrovnik 0,0 0,0 0,0 Dol pri Ljubljani 89,0 32,1 76,0 Dolenjske Toplice 0,0 0,4 0,0 Domàle 24,4 3,2 30,6 Dornava 0,0 0,0 0,0 Dravograd 11,0 21,4 10,2 Duplek 8,6 26,9 54,5 Gorenja vas – Poljane 70,0 74,1 68,1 Gori{nica 2,4 4,6 11,9 118 GEORITEM 8 ob~ina indeks indeks indeks plazovitosti plazovitosti plazovitosti (deterministi~na (logaritemska (metoda faktorja metoda) metoda) verjetnosti) Gorje 10,3 10,5 9,5 Gornja Radgona 4,9 14,3 47,6 Gornji Grad 31,0 40,8 27,0 Gornji Petrovci 0,0 0,2 0,0 Grad 0,0 0,4 0,0 Grosuplje 2,5 4,9 5,5 Hajdina 0,0 0,6 0,0 Ho~e – Slivnica 0,1 11,1 0,0 Hodo{ 0,0 0,0 0,0 Horjul 66,1 35,7 60,4 Hrastnik 51,5 77,1 53,9 Hrpelje – Kozina 0,3 7,9 0,1 Idrija 31,0 43,7 18,7 Ig 6,3 9,3 7,1 Ilirska Bistrica 0,2 11,5 0,2 Ivan~na Gorica 3,9 2,9 2,8 Izola 0,2 20,6 0,1 Jesenice 55,2 40,9 42,1 Jezersko 75,7 22,3 40,7 Jur{inci 0,0 0,2 0,0 Kamnik 24,7 37,7 30,6 Kanal 0,6 1,4 0,0 Kidri~evo 0,0 0,0 0,1 Kobarid 0,3 0,0 3,1 Kobilje 0,0 0,0 0,0 Ko~evje 0,9 0,9 0,0 Komen 0,0 2,6 0,0 Komenda 8,2 11,6 49,5 Koper 0,4 21,8 0,0 Kostanjevica na Krki 0,1 4,3 1,8 Kostel 12,0 27,5 27,4 Kozje 16,7 57,1 45,5 Kranj 30,8 15,6 34,6 Kranjska Gora 25,9 11,1 11,5 Krièvci 0,0 0,0 37,4 Kr{ko 17,8 35,8 0,0 Kungota 21,4 48,1 51,5 Kuzma 0,0 0,0 0,0 La{ko 59,1 81,5 66,8 Lenart 4,3 14,7 40,1 Lendava 0,0 0,0 0,0 Litija 56,7 37,2 49,4 Ljubljana 71,0 15,2 60,9 119 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac ob~ina indeks indeks indeks plazovitosti plazovitosti plazovitosti (deterministi~na (logaritemska (metoda faktorja metoda) metoda) verjetnosti) Ljubno 28,8 40,7 22,2 Ljutomer 0,3 0,2 0,7 Logatec 9,5 19,9 0,0 Log – Dragomer 51,1 56,7 2,0 Lo{ka dolina 0,0 1,5 17,6 Lo{ki Potok 1,9 7,0 84,2 Lovrenc na Pohorju 5,9 24,3 16,3 Lu~e 17,2 61,9 11,0 Lukovica 70,8 47,5 71,7 Maj{perk 49,4 47,5 61,4 Makole 41,0 53,6 69,1 Maribor 17,3 29,3 30,6 Markovci 0,0 0,0 0,0 Medvode 46,6 13,2 20,6 Menge{ 9,8 3,1 40,4 Metlika 0,0 2,6 20,5 Meìca 16,9 27,5 0,0 Miklav` na Dravskem polju 0,0 0,0 0,0 Miren – Kostanjevica 0,0 0,6 0,0 Mirna Pe~ 0,1 8,5 0,0 Mislinja 10,5 27,0 13,3 Mokronog – Trebelno 3,8 26,8 7,9 Morav~e 25,4 19,3 23,2 Moravske Toplice 0,0 0,3 0,0 Mozirje 27,4 48,0 22,2 Murska Sobota 0,0 3,1 0,0 Muta 1,9 21,7 2,3 Naklo 4,8 12,9 17,2 Nazarje 21,4 16,0 18,0 Nova Gorica 0,4 18,2 0,2 Novo mesto 0,1 5,1 0,0 Odranci 0,0 0,0 0,0 Oplotnica 0,0 22,5 0,0 Ormò 2,4 11,3 31,3 Osilnica 6,2 30,6 21,0 Pesnica 10,8 30,9 35,0 Piran 0,4 33,6 0,1 Pivka 0,1 4,2 0,0 Pod~etrtek 21,8 54,8 57,4 Podlehnik 49,6 63,4 68,9 Podvelka 4,4 28,0 13,0 Polj~ane 26,7 40,4 54,2 Polzela 16,6 34,8 29,9 120 GEORITEM 8 ob~ina indeks indeks indeks plazovitosti plazovitosti plazovitosti (deterministi~na (logaritemska (metoda faktorja metoda) metoda) verjetnosti) Postojna 0,0 6,4 0,0 Prebold 45,8 32,7 34,9 Preddvor 27,1 7,5 14,2 Prevalje 2,7 26,4 11,3 Ptuj 0,2 1,1 0,0 Puconci 0,0 0,2 0,0 Ra~e – Fram 0,1 14,9 0,0 Rade~e 52,6 50,8 65,4 Radenci 3,9 9,0 56,5 Radlje ob Dravi 15,6 26,1 26,4 Radovljica 22,6 14,1 23,7 Ravne na Koro{kem 0,8 18,3 8,9 Razkrìje 0,0 1,0 0,0 Re~ica ob Savinji 39,9 24,9 30,9 Ren~e – Vogrsko 0,0 16,9 0,1 Ribnica 7,1 8,4 13,0 Ribnica na Pohorju 9,4 28,5 23,8 Roga{ka Slatina 40,0 68,6 75,2 Roga{ovci 2,4 9,9 25,6 Rogatec 68,1 51,5 71,7 Ru{e 5,6 27,2 9,0 Selnica ob Dravi 3,7 21,7 0,0 Semi~ 0,0 0,0 5,9 Sevnica 32,4 41,6 0,0 Seàna 0,1 2,1 41,4 Slovenj Gradec 24,1 28,2 30,7 Slovenska Bistrica 0,1 10,2 1,4 Slovenske Konjice 20,7 26,9 31,1 Sodraìca 9,0 11,1 15,7 Sol~ava 75,7 73,3 35,0 Sredi{~e ob Dravi 0,0 0,6 0,0 Star{e 0,0 0,0 0,0 Straà 0,0 0,2 0,0 Sveta Ana 4,1 23,2 57,3 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 5,1 8,5 45,3 Sveti Andrà v Slovenskih goricah 2,2 6,8 36,7 Sveti Jurij 2,1 4,9 23,5 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 3,3 17,9 48,4 Sveti Tomà 0,0 0,0 0,0 [alovci 0,0 0,0 0,0 [empeter – Vrtojba 1,5 9,8 0,7 [en~ur 2,7 4,0 5,4 [entilj 16,5 53,8 77,0 121 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac ob~ina indeks indeks indeks plazovitosti plazovitosti plazovitosti (deterministi~na (logaritemska (metoda faktorja metoda) metoda) verjetnosti) [entjernej 0,0 3,9 0,7 [entjur 26,4 57,6 60,7 [entrupert 20,6 54,3 40,1 [kocjan 1,9 12,8 14,4 [kofja Loka 100,0 31,6 14,5 [kofljica 23,4 25,9 69,9 [marje pri Jel{ah 22,2 64,8 40,5 [marje{ke Toplice 4,1 26,7 79,1 [martno ob Paki 18,5 19,1 18,6 [martno pri Litiji 59,8 48,8 20,5 [o{tanj 17,7 29,7 55,3 [tore 34,5 49,9 43,6 Tabor 24,5 33,5 21,2 Ti{ina 0,0 0,0 0,0 Tolmin 11,5 21,1 4,9 Trbovlje 43,0 56,5 38,1 Trebnje 1,7 6,7 42,0 Trnovska vas 0,6 1,0 2,5 Trzin 39,6 9,3 11,2 Trì~ 55,9 41,6 57,3 Turni{~e 0,0 0,0 0,0 Velenje 33,9 44,6 38,3 Velika Polana 0,0 0,0 0,0 Velike La{~e 11,5 17,9 25,3 Verèj 0,0 0,0 0,0 Videm 40,5 46,7 50,0 Vipava 0,1 12,3 0,1 Vitanje 8,1 38,9 10,4 Vodice 3,0 1,4 7,1 Vojnik 27,8 48,0 30,2 Vransko 27,3 37,4 23,7 Vrhnika 8,4 9,6 10,1 Vuzenica 55,8 33,0 46,6 Zagorje ob Savi 52,0 60,0 46,8 Zavr~ 32,7 62,7 54,5 Zre~e 2,9 30,7 4,5 @alec 38,8 38,6 39,1 @elezniki 52,9 64,0 38,4 @etale 64,3 72,9 75,2 @iri 97,3 51,3 85,3 @irovnica 11,5 16,3 7,5 @uèmberk 0,1 2,8 0,1 122 GEORITEM 8 10 Zemeljski plazovi kot oblikovalci reliefa »… Zemeljski plazovi so pomemben preoblikovalni dejavnik re~no-denudacijskega reliefa …« Komac in Zorn (2008a, 181). V dveh prej{njih poglavjih smo na{teli {tevilne raziskovalce, ki so preu~evali zemeljske plazove. Vidimo, da so le redki naredili miselni preskok s preu~evanja posameznega procesa na raziskovanje u~inkov tega procesa na izoblikovanost povr{ja. Redke zapise o tem sicer najdemo è pri Meliku (1957, 248), Mezetu (1963), Radinji (Radinja 1974; Radinja 1983b), Natku (Natek 1989a; Natek 1990a; Natek 1990b) ter Komacu in Zornu (Komac in Zorn 2007b; Komac in Zorn 2008a). Prvi je pisal o vlogi zemeljskih plazov pri oblikovanju reliefa v Slovenskih goricah, drugi in tretji sta opredelila vlogo zemeljskih plazov v razvoju reliefa v Voglajnskem in Sotelskem gri~evju ter Halozah, zadnja dva pa o njihovi vlogi v razvoju reliefa Gori{kih brd. Vsem avtorjem je skupno preu~evanje vloge zemeljskih plazov pri morfogenezi gri~evij, ki jih sestavljajo kamnine terciarne starosti. Podobno malo tovrstnih prispevkov je tudi drugod, ~eprav so ponekod tudi izje-me. Cendrero in Dramis (1996) sta predstavila poseben indeks, tako imenovano RNO ZA TIJ MA Slika 48: Plazovita pobo~ja v molasnem delu romunskih Subkarpatov so tipi~en primer plazovne pokrajine oziroma idealen predmet preu~evanja tako imenovane plazovne geomorfologije (Pãtârlagele, Romunija). 123 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac relativno plazovno stopnjo (angle{ko relative landslide rate), s katero kvantitativno dolo~imo vlogo zemeljskih plazov ali drugih pobo~nih procesov v razvoju reliefa na razli~nih obmo~jih. Indeks je razmerje med koli~ino gradiva, ki se premika s plazenjem (angle{ko landslide mobilisation rate), in intenzivnostjo denudacije (angle{ko denudation rate). Ve~ja kot je relativna plazovna stopnja, pomembnej{i za razvoj reliefa so zemeljski plazovi. Nekateri avtorji se spra{ujejo (med njimi Michael Crozier iz Nove Zelandije, dan-danes eden vodilnih svetovnih poznavalcev zemeljskih plazov; povzeto po Zorn 2008b): » Ali sploh obstaja plazovna geomorfologija? «. ^e obstajajo re~na, tektonska, kra{ka, obalna, pobo~na geomorfologija in podobno (Bauer 2004, 429), plazovna ne bi smela manjkati. [e najblìja ji je pobo~na geomorfologija. Ve~ina avtorjev namre~ gleda le posamezen proces, njegove neposredne posledice ali sanacijo, ne naredijo pa »ko-raka« do morfogeneze, kar je zna~ilno za prej na{tete geomorfolo{ke prispevke in pomembno z vidika geografskega razumevanja pokrajine. V slovenski literaturi le pri Radinji (1974, 81) najdemo izraz, kot je usadna pokrajina [usad razumemo kot zemeljski plaz, opomba avtorjev], iz katerega je neposredno razvidno, da zemeljski plazovi v veliki meri vplivajo na izoblikovanost reliefa v obravnavani pokrajini. V svojem poznej{em delu pa pi{e, da so zemeljski plazovi »… v subpanonskih gri~evnatih pokrajinah … zna~ilna pokrajinska poteza …« (Radinja 1983, 68). Natek (1989a, 66; Natek 1990b, 9) pobo~ja, kjer plazenje prevladuje nad drugimi procesi, imenuje usadna pobo~ja. Podoben izraz uporablja tudi Meze (1963, 117). Melik (1957, 248) je za Slovenske gorice zapisal: »… K nastajanju strmin pripo-morejo najve~ usadi, zemeljski plazovi, ki so tod izredno pogosti in najbolj zna~ilni. Saj se pripisuje usadom poglavitna vloga v izobliki reliefa …«. Radinja (1974, 86) vlogo zemeljskih plazov pri oblikovanju pobo~ij na Sotelskem vidi »… tam, kjer se snuje nove, komaj nakazane pobo~ne dolinice, oziroma na robovih ali pregibih, ki ozna~ujejo {irjenje sveèga erozijsko-denudacijskega procesa …«, opozarja pa tudi na njihov pomen na razvodnicah in v povirjih. »… Vàno vlogo pri izoblikovanosti pobo~ij v terciarnih kamninah …« na Voglajnsko-Sotelskem jim pripisuje tudi Meze (1963, 85 in 117), predvsem za preoblikovanje starih nivojev in teras. Natek (1996, 141) ima zemeljske plazove za najbolj zna~ilne in pogoste geomorfne pojave v gri~evjih vzhodne in severovzhodne Slovenije. Zaradi njihove pogostnosti jih doma~ini »… ponekod smatrajo è kot normalno stanje in ne kot nesre~o …« (@iberna 1992, 14). Radinja (1974, 95) za severozahodni del Slovenskih goric navaja, da je gostota zemeljskih plazov 5,5 plaza na km2, Natek (1996, 142) pa za manj{e obmo~je v Voglajnskem gri~evju navaja gostoto kar 9,3 plazu na km2. Ob ekstremnih padavinah je gostota zemeljskih plazov na manj{ih obmo~jih {e mnogo ve~ja, na primer v dolini Lahomnice leta 1989 je dosegla kar 36 usadov na km2 (Gabrovec 1990, 184), v Halozah leta 1989 pa celo 47 usadov na km2 (Natek 1990b, 11). 124 GEORITEM 8 Natek (1996, 144) je v Halozah po ujmi leta 1989 ugotovil pomen zemeljskih plazov zlasti v dolinskih zatrepih (podobno ugotavljata tudi Gabrovec in Bre~kova (1990, 17) za dolino Lahomnice), na strmih pobo~jih grap in dolinic ter na konvek-snem pregibu zgornjih robov grap. Za Voglajnsko gri~evje je zapisal (Natek 1990b, 9), da so usadi »… sestavni del naravnih procesov preoblikovanja povr{ja …« na re~no-denudacijskem reliefu. Pojavljajo se predvsem v srednjih in spodnjih delih pobo~ij, v zatrepih dolinic in grapah (Natek 1989a, 53). Posebej je poudaril »… vlogo usadov pri retrogradnem pomikanju povirnih delov grap in dolinic proti razvodju …«, kar povzro~a »… ozka, vijugasta in neuravnjena razvodna slemena …«. Opozoril je tudi na pomen usadov pri nastajanju {irokih polkrònih zatrepov, ki sicer v Voglajnskem gri- ~evju prevladujejo (Natek 1989a, 64). Glede antropogenih sprememb rabe tal na tem obmo~ju je zapisal, da so »… usadi naravni pojav, ki se ni za~el {ele s kr~enjem prvotnega gozda, marve~ je obstajal è prej kot pomemben ~len denudacijsko-erozijskega sistema geomorfnih procesov …«. Vloge usadov in zemeljskih plazov na razvoj reliefa sta se dotaknila tudi avtorja te knjige (Komac in Zorn 2007b, 83; Àman Momirski in ostali 2008, 182). Za Gori{ka 100 90 80 70 otkih 60 50 vr{in v odst 40 30 delè po 20 10 0 –10 –9 –8 –7 –6 –5 –4 –3 –2 –1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ukrivljenost v radianih na meter celotna jùna Brda plazovita obmo~ja v jùnih Brdih Slika 49: Povr{ina plazovitih obmo~ij v jùnih Gori{kih brdih glede na vodoravno ukrivljenost povr{ja, izraèna v odstotkih. Negativne vrednosti pomenijo konveksna pobo~ja, pozitivne pa konkavna (Àman Momirski in ostali 2008, 182). 125 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 26: Delitev povr{ja v Halozah glede na prevladujo~e geomorfne procese tip povr{ja prevladujo~ zemeljski geomorfni plazovi in proces blatni tokovi leta 1989 (%) ovr{je slemen {ibka denudacija – zgornji, konveksni deli pobo~ij zmerna, na njivah mo~na plitvi plazovi, redkeje globlji denudacija, polzenje in ve~ji srednji, najstrmej{i deli pobo~ij mo~na denudacija, polzenje, plitvi plazovi, pove~ini plazenje do ìvoskalne osnove spodnji, konkavni deli pobo~ij akumulacija koluvija, polzenje, pove~ini plitvi plazovi plazenje (plitvo) dolinski zatrepi mo~na denudacija in erozija manj{i plitvi in tudi ve~ji (zadenjska erozija), ter globlji plazovi akumulacija koluvija, plazenje zgornji deli grap in dolinic akumulacija koluvija, mo~na manj{i plitvi plazovi, erozija, podpovr{insko spiranje blatni tokovi srednji in spodnji deli grap zmerna erozija, transport blatni tokovi in dolinic gradiva, akumulacija koluvija vr{aji na izstopu grap {ibka erozija, mo~na akumulacija blatni tokovi v {ir{e doline gradiva brda sta (Komac in Zorn 2008a, 181–182) ugotovila, da so {tiri desetine plazovitih obmo~ij v konveksnih legah, 35 % jih je na premo~rtnih legah (ukrivljenost je enaka 0), ~etrtina pa v konkavnih legah. Ve~ina usadov in zemeljskih plazov je nastala pod zgornjimi, konveksnimi deli pobo~ij oziroma na premo~rtnih pobo~jih pod njimi. Posebej so zna~ilni tudi za zgornje, povirne dele dolin in grap, kjer nastajajo na obmo~jih z dovolj strmimi in obenem od temen slemen dovolj oddaljenimi pobo~ji. Ugotovila sta, da zemeljski plazovi pove~ajo naklon pobo~ij, s tem pa se spreminja tudi prevladujo~a ukrivljenost. Iz konveksnih delov pobo~ij nastanejo premo~rtni deli, konkavni spodnji deli pobo~ij pa se podalj{ujejo. Posledica tak{nega razvoja je dejstvo, da je preperina najdebelej{a na slemenih in skladnih polònih pobo~jih, ki so zato najbolj plazovita. Zemeljski plazovi na strmih neskladnih pobo~jih so redki. 126 GEORITEM 8 (Natek 1996, 147–149). pogostost prevladujo~i debelina prevladujo~a zemeljskih reliefni u~inki preperine raba tal plazov zemeljskih plazov – – srednje debela do debela naselja, okrog njih njive (odvisno od kamninske in sadovnjaki podlage in {irine slemen) 0,7 redke in plitve plazne srednje debela vinogradi, travniki, kotanje redkeje njive 43,8 {tevilne, pove~ini plitve tanka travniki, sadovnjaki, plazne kotanje, segajo~e vinogradi, na osojah do skalne podlage gozd 7,8 plazne kotanje v koluviju, debela; od 1 do 4 m debela njive, travniki, na osojah akumulacija plaznega plast koluvija gozd gradiva 29,1 zelo pogoste plazne kotanje, tanka do srednje debela; vinogradi, travniki, mestoma spremenjene pogosto debela sadovnjaki, na osojah v erozijska àri{~a akumulacija koluvija gozd 1,3 kopi~enje plaznega gradiva razli~no debela plast gozd, travniki in koluvija ter postopno koluvija odna{anje – blatni tokovi in akumulacija razli~no debela plast travniki, njive plaznega gradiva koluvija in re~nih naplavin – blatni tokovi in akumulacija slabo sortirane in debele njive, travniki, naselja plaznega gradiva re~ne naplavine, pome{ane s koluvijem Kon~ni rezultat preoblikovanja reliefa so ploska, uravnana slemena z razmeroma debelo preperino (4 m), strmi osrednji deli pobo~ij s plitvo preperino (manj kot 2 m), na katerih prevladujejo erozijsko-denudacijski procesi in nastajajo zemeljski plazovi, ter polòna in konkavna pobo~ja na stiku z dolinskim dnom, ki jih od ravnine lo~i oster pregib, posledica bo~ne erozije (Komac in Zorn 2007b, 86; Àman Momirski in ostali 2008, 185). V zahodnem delu jùnih Gori{kih brd je odlo~ilen dejavnik, ki vpliva na plazovitost, skladnost med usmerjenostjo pobo~ij in vpadom kamninskih plasti. S tem je povezan tudi vpliv vode na plazenje. Ob obilnih padavinah jeseni 1998 je 40 % usadov in zemeljskih plazov nastalo na oddaljenosti priblìno 70 m pod temeni slemen, tam, kjer se na povr{ju in v preperini è nabere dovolj vode, da lahko prepoji gradivo. Na 127 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac stabilnost pobo~ij vpliva predvsem razmerje med naklonom pobo~ja in naklonom drsne ploskve, po kateri mezi voda. Zaradi tokov vode fli{ne kamnine preperevajo tudi pod povr{jem oziroma pod preperino, in to mnogo hitreje, kot bi sicer. S pospe{enim preperevanjem fli{a pa se debelina preperine tudi na pobo~jih z majhnim naklonom hitro pove~uje. Ko preseè kriti~no vrednost oziroma maso, ta pa je odvisna tudi od vsebnosti ali dotoka vode, gmota splazi v nìjo lego. Tako plitvi zemeljski plazovi najpogosteje nastajajo na terasiranih pobo~jih nekaj deset metrov pod temeni slemen, globoki in ve~ji zemeljski plazovi pa so na spodnjih delih pobo~ij, kjer nastajajo tudi zaradi spodkopavanja oziroma bo~ne erozije potokov. V jùnih Gori{kih brdih je razmeroma malo velikih zemeljskih plazov (nekaj deset), ve~ino premikov zemeljskih gmot pa predstavljajo manj{i zemeljski plazovi ali usadi, pri katerih zdrsne le zgornji del preperine. Dejavnik plazovitosti je tudi pogostnost plazenja: dalj kot je od zad-njega plazenja, ve~ja je mònost za nov pojav. Razumljivo je, da zaradi tega na plazenje mo~no vplivajo izdelava teras, oranje, zlasti pa rigolanje, pri katerem se horizonti prsti preme{ajo celo do mati~ne kamnine (Àman Momirski in ostali 2008, 183). Natek je pri preu~evanju zemeljskih plazov povr{je razdelil glede na prevladujo~e geomorfne procese (preglednica 26). Zapisal je pomembno ugotovitev, da je bila ujma v Halozah leta 1989 z vidika naravnih procesov »… le … silovita pospe{itev geomorfnih procesov, ki so v nekaj urah premaknili tolik{ne mnoìne materiala kot v stoletjih ali morda tiso~letjih normalnega vsakodnevnega dogajanja …« (Natek 1990b, 12; Natek 1996, 145). S to trditvijo se spet vra~amo k uvodni misli poglavja oziroma k enemu temeljnih vpra{anj morfogeneze re~no-denudacijskega reliefa, ali je za razvoj reliefnih oblik pomembnej{e dolgotrajno po~asno geomorfno dogajanje ali tak{ni izjemni, »veliki« dogodki. Za plazove je na primer Selby (1974) zapisal, da »ve~ji« dogodki, ki se pojavljajo manj kot enkrat na pet let, pomenijo prevladujo~o prvino v preoblikovanju pobo~ij (Crozier 2004b, 636). Na to vpra{anje smo za Slovenijo posku{ali odgovoriti s kvantitativnim pristopom Cedera in Dramisa (1996), pri katerem smo uporabili povpre~ne letne podatke o eroziji na razli~no pora{~enih tleh (Zorn 2007a; Zorn 2007b; Zorn 2008c) in podatke o zemeljskih plazovih, predstavljenih v tej knjigi, za katere smo privzeli dogovorno, tridesetletno povratno dobo. Rezultate analize prikazuje slika 50. Na njihovi podlagi lahko sklenemo, da tudi v Sloveniji obstajajo plazovne pokrajine (Bo~ in Macelj, Cerkljansko hribovje, [kofjelo{ko hribovje, Polhograjsko hribovje, Rovtarsko hribovje, Haloze, Posavsko hribovje, Voglajnsko gri~evje, Zgornjesotelsko gri~evje, Zahodne Karavanke, Srednjesotelsko gri~evje, Velikola{~anska pokrajina, Idrijsko hribovje, Lòni{ko gri~evje, Hudinjsko gri~evje), zatorej lahko (po Michaelu Crozierju) tudi v Sloveniji govorimo o plazovni geomorfologiji. Slika 50: Relativna plazovna stopnja oziroma razmerje med koli~ino gradiva, ki se premika s plazenjem, in intenzivnostjo denudacije v Sloveniji. p 128 Murska Sobota [~a Leda vn Mu ica ra va Drava Pes MARIBOR nica Meà Ptuj Jesenice Velenje Savinj Dravinja a Celje So~a Kranj jain [kofja Loka Trbovlje v Domàle a S Sora Sav I a drijca Sa Legenda va indeks prevladuje erozija; ljanica LJUBLJANA Sotla Ljub nakloni pod 2° in nad 45° Nova Gorica M irna 0–10 % 50–60 % Vipava ka 10–20 % 60–70 % Kr Novo mesto 30–40 % 70–80 % Pivka 40–50 % 80–90 % 90–100 % R J A D R A N S K O eka meje ob~in GEORITEM 8 M O R J E Koper 0 10 20 30 40 50 Izola km Dragonja K Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn olpa Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn 129 © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 11 Sklep [koda zaradi zemeljskih plazov v zadnjih desetletjih nara{~a. Ponekod je dejansko posledica ve~je pogostnosti ali intenzivnosti naravnih procesov, v veliki meri pa jo lahko pripi{emo posledicam vdiranja ~loveka na prej neposeljena ali neuporabljana obmo~ja, ki jih ogroàjo naravni procesi. Kljub stalno obstoje~i dejanski ogroènosti je v drùbi o tem pogosto zelo nizka stopnja ozave{~enosti. Tako lahko v Sloveniji z zaskrbljenostjo ugotovimo, da pri na~rtovanju rabe prostora reliefa in geomorfnih procesov, s tem pa tudi zemeljskih plazov, tako reko~ ne upo{tevamo (Komac, Natek in Zorn 2008). Lahko pa bi se zgledovali po tradicionalni poselitvi. Na{i predniki so namre~ stavbe praviloma postavljali na obmo~jih, ki so bila varna pred pobo~nimi procesi. Danes lahko naredimo korak naprej in z na~rtovanjem usmerjamo predvideno poselitev na varna obmo~ja, obstoje~a naselja pa po potrebi in mònostih zavarujemo z ustrez-nimi ukrepi. Na ta na~in bi lahko zmanj{ali {kodo ter ogroènost in obremenjenost celotne drùbe. ^eprav smo bili v reliefno razgibani Sloveniji v zadnjih letih pri~a ve~ pobo~nim procesov, zlasti usadom, zemeljskim plazovom, drobirskim tokovom in skalnim podorom, je razmi{ljanje na dolgi rok {e vedno tuje ~loveku, ki ìvi le nekaj desetletij, v vsakdanjem ìvljenju pa obi~ajno na~rtuje najve~ za nekaj let naprej. Pobo~ni procesi so dolgotrajni (polzenje) in se z vidika ~love{kega ìvljenja zgodijo razmeroma redko (zemeljski plaz), kljub temu pa jih lahko {tejemo za eno od naravnih prvin pokrajine: »… Naravne nesre~e se po vzrokih, posledicah in svojem bistvu uvr{~ajo med pomembne geografske pojave ne samo zato, ker imajo usodne pokrajinske u~inke, temve~ tudi zato, ker se z njimi na prepri~ljiv na~in kaè osrednja problematika geografije, nana{ajo~ se na spreminjajo~e odnose med naravo in drùbo …« (Radinja 1983a, 17). Z zemljevidi plazovitosti je na hiter in u~inkovit na~in mogo~e dolo~iti obmo~- ja, za katera je bolje, da ostanejo brez posegov ~loveka, oziroma, za katera è v naprej vemo, da bo vsako poseganje vanje zahtevalo posebne gradbene in druge ukrepe. Pri na{ih zemljevidih plazovitosti gre za zemljevide v za slovenske razmere majhnem merilu, ki prikazujejo plazovitost oziroma mònost proènja zemeljskih plazov v merilu dràve oziroma v merilu njenih makro-, submakro- in mezoregij (Perko in Kladnik 1998). Za njihovo izdelavo smo uporabili najbolj natan~ne podatke, ki obstajajo na dràvni ravni. Prepri~ani smo, da je z obstoje~imi podatki tèko izdelati natan~nej{e zemljevide, lahko pa z uporabo drugih metod ali dodajanjem drugih vplivnih dejavnikov {e dodatno bogatimo oziroma preverjamo znanje o plazovitih obmo~jih v Sloveniji. Velika pomanjkljivost na{ih in drugih tovrstnih zemljevidov je, da ne vsebujejo enega klju~nih vplivnih dejavnikov na plazenje, to je podatkov o debelini preperine po Sloveniji, ki na dràvni ravni àl ne obstaja. Zemljevidi so uporabni za na~rtovanje rabe prostora na dràvni in regionalni ravni, za uporab-130 GEORITEM 8 nost na lokalni ravni pa bi za njihovo izdelavo potrebovali natan~nej{e vhodne podatke, ki pa na ravni dràve àl ({e) ne obstajajo. So pa metode, ki smo jih uporabili, primerne (ob ustreznih vhodnih podatkih) tudi za modeliranje plazovitosti na lokalni ravni. Ob spreminjanju podnebja, ki bo tudi v Sloveniji domnevno pove~alo pogostnost in intenzivnost naravnih nesre~ (Kajfè Bogataj in ostali 2004), znova prihajamo do spoznanja, da je preventiva bolj{a kot odstranjevanje posledic. Prav preventivi je namenjena ta knjiga, zlasti njeni zemljevidi plazovitosti Slovenije. Omenimo, da je vzporedno z na{o knjigo, a neodvisno od na{ega dela, leta 2008 iz{el Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Slovenji 1 : 250.000, ki sta ga pripravila Komac in Ribi~i~ (2008) ter prav tako temelji na statisti~nih metodah. Znanja za izdelavo tovrstnih zemljevidov imamo torej v Sloveniji dovolj, zdaj je na potezi dràva, da pripravi ustrezne zakonske podlage oziroma udejanji è obstoje~e (tako na primer 83. ~len Zakona o vodah (zakon obravnava tudi plazovita obmo~- ja) pravi: »… Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, podrobneje predpi{e metodologijo za dolo~anje ogroènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogroènosti …«) in to znanje izkoristi. @elja avtorjev knjige je, da bi zemljevidi zemeljskih plazov in drugih hidro-geomorfnih procesov kon~no dobili ustrezno mesto pri na~rtovanju rabe prostora in tudi de facto posta-li del strokovnih podlag pri prostorskem na~rtovanju. 12 Seznam virov in literature 120 Jahre Wildbach- und Lawinenvebauung in Österreich. 2005. Medmrèje: http:// forst.lebensministerium.at/article/articleview/31743/1/4932 (13. 9. 2005). Alexander, D. 1991: Applied geomorphology and the impact of natural hazards on the built environment. Natural Hazards 4-1. Amsterdam. Arbanas, @., Benac, ^., Jardas, B. 1999: Small landslide on the flysch of Istria. Razprave tretjega posvetovanja slovenskih geotehnikov. Maribor. Ardizzone, F., Cardinali, M., Carrara, A., Guzzetti, F., Reichenbach, P. 2002: Impact of mapping errors on the reliability of landslide hazard maps. Natural hazards and earth system sciences 2. Katlenburg-Lindau. Àman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk, P., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija – terensko izrazoslovje. Ljubljana. Bat, M., Frantar, P. 2008: Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Bauer, B. O. 2004: Geomorphology. Encyclopedia of geomorphology, 1. zvezek. London. 131 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Bavec, M., Budkovi~, T., Komac, M. 2005: Geohazard – geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja: Primer ob~ine Bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. Bavec, M., Ribi~i~, M., Trajanova, M., Budkovi~, T., Kumelj, [., Klabus, A., Sodnik, J., Miko{, M. 2008: Assessment of debris-flow hazard in NW Slovenia: Field work in headwaters of the Upper Sava river and investigations on fan sediments. 11th con-gress INTERPRAEVENT. Klagenfurt. Belec, B. 1983: Fizi~na geografija, 1. del. Pedago{ka akademija Univerze v Mariboru. Maribor. Binaghi, E., Luzi, L., Madella, P., Pergalani, F., Rampini, A. 1998: Slope instability zonation: A comparison between certainty factor and fuzzy Dempster-Shafer approaches. Natural hazards 17. Amsterdam. Boardman, J. 2006: Soil erosion science: Reflections on the limitation of current approaches. Catena 68, 2–3. Amsterdam. Brilly, M., Miko{, M., [raj, M. 1999: Vodne ujme – varstvo pred poplavami, erozijo in plazovi. Ljubljana. Budkovi~, T. 2002: Karta geolo{ko pogojene ogroènosti na primeru ob~ine Bovec. Ujma 16. Ljubljana. Buser, S. 1986: List in tolma~ Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. Beograd. Caine, N. 1980: The rainfall intensity – duration control of shallow landslides an debris flows. Geografiska Annaler 62A, 1–2. Uppsala. Cendrero, A., Dramis, F. 1996: The contribution of landslides to landscape evolution in Europe. Geomorphology 15, 3–4. Amsterdam. Chorley, R. J., Schumm, S. A., Sugden, D. E. 1984: Geomorphology. London. Chung, C. F., Fabbri, A. G. 1993: The representation of geoscience information for data integration. Natural resources research 2-2. Dordrecht. Crozier, M. J. 2004a: Landslide. Encyclopedia of geomorphology, 2. zvezek. London. Crozier, M. J. 2004b: Magnitude-frequency concept. Encyclopedia of geomorphology, 2. zvezek. London. Cruden, D. M., Varnes, D. J. 1996: Landslide types and processes. Landslides: investigation and mitigation. Washington, D. C. Cvek, T. (ur.) 1999: Zbornik predavanj: II. slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Ljubljana. ^ernuta, R., Komac, B. 2007: Kako je nastal skalni podor v Lo{ki steni – vpliv potresov na oblikovanje povr{ja. Delo 49–158 (12. julij 2007). Ljubljana. Dempster, A. P. 1968: A generalization of Bayesian inference. Journal of the royal statistical society B30. Medmrèje: http://www.glennshafer.com/assets/downloads/ articles/article48.pdf (26. 2. 2007). 132 GEORITEM 8 Dol{ina, A. 1990: Stabilnost breìne kamninskega podora pri partizanski bolnici Fra-nja. Diplomsko delo. Odsek za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drnov{ek, V. 1992: Zemeljski plazovi novembra 1991 in plazovitost v Zasavju. Ujma 6. Ljubljana. Dràvni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Vlada Republike Slovenije. Ljubljana, 2008. Dràvni razvojni program za obdobje 2001–2006. Ministrstvo za gospodarstvo. Ljubljana, 2001. \urovi}, B. 2004: Dolo~anje podorne ogroènosti prostora. Diplomsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. \urovi}, B., Miko{, M. 2004: Preventivno obvladovanje tveganj zaradi naravnih nevarnosti: Postopki v alpskih dràvah in Sloveniji. Acta hydrotechnica 22–36. Ljubljana. \urovi}, B., Ribi~i~, M., Miko{, M. 2005: RHDM postopek analize potencialne ogro- ènosti zaradi odlomne nevarnosti. Geologija 48-1. Ljubljana. Easterbrook, D. J. 1999: Surface processes and landforms. New Jersey. Enotna evidenca hi{nih {tevilk (2002). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Fazarinc, R., Miko{, M. 1992: Feststoffmobilisierung als Folge der extremen Nie-derschläge in Slowenien. Schutz des Lebensraumes vor Hochwasser, Muren und Lawinen. Internationales Symposion Interpraevent 1992–1. Klagenfurt. Fazarinc, R., Pintar, J. 1991: Plazna erozija kot posledica intenzivnih padavin. Gradbeni vestnik 40, 1–2. Ljubljana. Fridl, J., Gabrovec, M., Hrvatin, M., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M., Perko, D. 1996: Tipi pokrajin in naravne nesre~e. Spodnje Podravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Fridl, J., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M., Perko, D. (ur.) 1998: Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gabrovec, M. 1990: Uporaba digitalnega modela reliefa pri prou~evanju usadov na primeru doline Lahomnice. Geomorfologija in geoekologija. Ljubljana. Gabrovec, M., Bre~ko, V. 1990: Poplave in usadi v dolini Lahomnice. Ujma 4. Ljubljana. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gams, I. 1956: Zemljepisno izrazje: usad – podor – kameniti plaz – soliflukcija – kra{ki udor in {e kaj. Geografski obzornik 3-1. Ljubljana. Gams, I. 1959: Geomorfologija in izraba tal v Pomurju. Geografski zbornik 5. Ljubljana. Gams, I. 1983a: Naravne nesre~e v Sloveniji v pregledu. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost. Ljubljana. 133 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Gams, I. 1983b: O razsènosti in potrebnosti raziskovanja naravnih nesre~ v Jugoslaviji. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega prou~evanja. Ljubljana. Gams, I. 1989a: Terminologija premikanja zemeljskih gmot. Ujma 3. Ljubljana. Gams, I. 1989b: Termini za premikanje zemeljskih gmot. Geografski vestnik 61. Ljubljana. Gams, I. 1991a: Ujma 1990 v Mislinjski in Meì{ki dolini. Ujma 5. Ljubljana. Gams, I. 1991b: Dvojno ìvljenje meli{~. Proteus 53-8. Ljubljana. Gams, I. 2000/2001: Mangartski plaz v lu~i plazovne terminologije. Ujma 14–15. Ljubljana. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in ~asu. Zalòba ZRC. Ljubljana. Gams, I., Bat, M. 1983: Metodologija kartiranja ogroènosti visokogorskih dolin. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega prou~evanja. Ljubljana. Geografija. Leksikoni Cankarjeve zalòbe. Ljubljana, 1985. Gleick, J. 1991: Kaos – rojstvo nove znanosti. Ljubljana. Golob, U. 1998: Podori in ljudsko izro~ilo. Gea 8-4. Ljubljana. Golob, U., Hrvatin, M. 1996: Rock' n' roll v slovenskih gorah. Grif 1-3. Ljubljana. Goudie, A., Atkinson, B. W., Gregory, K. J., Simmons, I. G., Stoddart, D. R., Sugden, D. 1994: The encyclopedic dictionary of physical geography. Oxford. Govi, M., Sorzana, P. F. 1980: Landslide susceptibility as a function of critical rainfall amount in Piedmont basin (north-western Italy). Studia geomorphologica Carpatho-Balcanica 14. Kraków. Gregora~, V. 1995: Mali leksikon geologije. Ljubljana. Grim{i~ar, A. 1983: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost. Ljubljana. Heckerman, D. E. 1986: Probabilistic interpretation of MYCIN's certainty factors. Uncertainty in artificial ingelligence. New York. Heritage, A., Hrvatin, M., Perko, D. (ur.) 2001: Druìnski atlas sveta. Ljubljana. Habi~, P. 1984: Nenadni udori in hidrografska funkcija podorov v krasu. Na{ kr{ 10. Sarajevo. Highland, L. 2004: Landslide types and processes. Medmrèje: http://pubs.usgs.gov/fs/ 2004/3072/pdf/fs2004-3072.pdf (5. 11. 2008). Hoek, E., Bray J. 1977: Rock slope engineering. London. Horvat, A. 1993: Sanacija Trati~nikovega plazu v Podvolovjeku. Ujma 7. Ljubljana. Horvat, A. 1999a: Dolo~anje erozijsko ogroènih obmo~ij v Sloveniji. Gozdarski vestnik 57-4. Ljubljana. Horvat, A. 1999b: Preventiva pred zemeljskimi plazovi. Zbornik predavanj: II. slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Ljubljana. Horvat, A. 2001: Metode dolo~anja erozijsko ogroènih obmo~ij. Doktorsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 134 GEORITEM 8 Horvat, A. 2006: Izbrana poglavja s podro~ja urejanja hudourni{kih obmo~ij. Ljubljana. Horvat, A., Gali~, R. 1998: Sanacija Macesnikovega plazu pod Ol{evo. Ujma 12. Ljubljana. Hrvatin, M., Pav{ek, M. 1995: Podor na Mangartu. Geografski obzornik 42-3. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D. 2002: Ugotavljanje ukrivljenosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in in njena uporabnost v geomorfologiji. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001–2002. Ljubljana. Ile{i~, S. 1956: Dobra~, podrta gora nad slovensko zemljo. Planinski vestnik 56-2. Ljubljana. Ile{i~, S. 1969: Dobra~, podrta gora nad slovensko zemljo. Planinsko berilo. Ljubljana. Jè, J. 2005: Ocena mònosti nastopanja regionalnih plazov na obmo~ju Rebrnic nad Vipavsko dolino Diplomsko delo. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Jè, J. 2007: Vzroki in mehanizem zemeljskega plazenja na Rebrnicah v Vipavski dolini. Geologija 50-1. Ljubljana. Jurkov{ek, B. 2001: Izdelava karte geolo{ko pogojene ogroènosti ob~ine Bovec (1:25.000). Ujma 14–15. Ljubljana. Justin, B. 2006: Izdelava programa ocene ogroènosti pred zemeljskimi plazovi. Elaborat. In{titut za ekolo{ke raziskave ERICo. Velenje. Kajfè Bogataj, L., Bergant, K., ^repin{ek, Z., Cegnar, T., Su{nik, A. 2004: Scenariji podnebnih sprememb kot temelj za oceno ogroènosti z vremensko pogojenimi naravnimi nesre~ami v prihodnosti. Zaklju~no poro~ilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~- nost Slovenije 2001–2006. Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kert, B. 1959: Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric. Geografski zbornik 5. Ljubljana. Kladnik, D. 1980: Mònost uporabe poskusnih modelov v fizi~ni geografiji na primeru prou~evanja meli{~. Geografski vestnik 52. Ljubljana. Kladnik, D. 1981: Meli{~a v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Gorenjska. 12. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Kladnik, D. 1991: Ujma 1990 v Podvolovljeku. Ujma 5. Ljubljana. Kladnik, D., Gabrovec, M. 1998: Raba tal. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Kladnik, D. 2001: Geografija. Dudnovi tematski leksikoni. Trì~. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~ M. (ur.) 2005: Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana. 135 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. Komac, B. 2001a: Geografski vidiki nesre~e. Ujma 14–15. Ljubljana. Komac, B. 2001b: Ko se strese zemlja, novembrska ujma pod Mangartom. Grif 34. Ljubljana. Komac, B. 2001c: Ko se strese zemlja, novembrska ujma pod Mangartom. Grif 35. Ljubljana. Komac, B. 2003: Drobirski tok pod Mangartom. Slovenija. Vodniki Ljubljanskega geografskega dru{tva. Ljubljana. Komac, B., Natek, K., Pe~nik, M., Zorn, M. 2006: Ogroènost Zgornje Savinjske doline zaradi recentnih geomorfnih procesov. [ale{ka in Zgornja Savinjska dolina. 19. zborovanje slovenskih geografov. Velenje. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2002a: Aplikativne mònosti geografije pri preu~evanju pobo~- nih procesov. Dela 18. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2002b: Recentni pobo~ni procesi v Zgornjem Poso~ju. Geografski obzornik 49-1. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2002c: Plaz nad Kose~em – geografski pogled na ujmo. Ujma 16. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005a: Soil erosion on agricultural land in Slovenia – measu-rements of rill erosion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005b: Zemljevid ogroènosti Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Ujma 19. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005c: Geomorfolo{ke nesre~e in trajnostni razvoj. IB revija 39-4. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006a: Pleistocenski zemeljski plazov pri Selu v Vipavski dolini. Narava proti drùbi?, Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006b: Zemeljski plazovi na Rebrnicah. Narava proti drùbi?, Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006c: Zemeljski plazovi v Gori{kih brdih. Narava proti drù- bi?, Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007a: Pobo~ni procesi in ~lovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007b: Modeliranje naravnih procesov na primeru zemeljskih plazov. Dela 28. Ljubljana. 136 GEORITEM 8 Komac, B., Zorn, M. 2007c: Meritve in modeliranje erozije v Sloveniji. Strategija varovanja tal v Sloveniji. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2008a: Plazovitost Gori{kih brd. Terasirana pokrajina Gori{- kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2008b: Fenomeni franosi a Gori{ka Brda. Paesaggi terrazzati dell'arco alpino. Venezia. Komac, M. 2003: Napoved tveganja pred plazovi z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Doktorsko delo. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, M. 2004a: Napoved ogroènosti prebivalstva zaradi plazov na obmo~ju osrednje Slovenije. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana. Komac, M. 2004b: Model stopnje ogroènosti plazov na osnovi multivariatne analize. Geologija 47-2. Ljubljana. Komac, M. 2005a: Intenzivne padavine kot sproìlni dejavnik pri pojavljanju plazov v Sloveniji. Geologija 48-2. Ljubljana. Komac, M. 2005b: Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Ljubljana. Komac, M. 2005c: Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas – primer ob~ine Bovec. Geologija 48-2. Ljubljana. Komac, M. 2006: A landslide susceptibility model using the analytical hierarchy process method and multivariate statistics in perialpine Slovenia. Geomorphology 74, 1–4. Amsterdam. Komac, M., Fajfar, D., Ravnik, D., Ribi~i~, M. 2007: Slovenian national landslide database – a promisiong approach to slope mass movement prevention plan. Geologija 50-2. Ljubljana. Komac, M., Fajfar, D., Ravnik, D., Ribi~i~, M. 2008: Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. Ljubljana. Komac, M., Ribi~i~, M. 2006: Landslide susceptibility map of Slovenia at scale 1:250.000. Geologija 49-2. Ljubljana. Komac, M., Ribi~i~, M. 2008: Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji 1 : 250.000. Ljubljana. Kova~, M., Ko~evar, M. 2001: Plaz Slano blato nad Lokavcem pri Ajdov{~ini. Ujma 14–15. Ljubljana. Kralj, V. 1993: Zemeljski plazovi jeseni 1992 v zagorski ob~ini. Ujma 7. Ljubljana. Kunaver, J. 1975: Vodnik ekskurzij po zgornjem Poso~ju, 10. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Kunaver, J. 1995: Podor. Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek. Ljubljana. Kunaver, J. 2000: Usad. Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek. Ljubljana. Kunaver, J., Drobnjak, B., Klemen~i~, M., Lovren~ak, F., Luèvi~, M., Pak, M., Senega~nik, J. 1997: Ob~a geografija za 1. letnik srednjih {ol. Ljubljana. 137 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Lan, H. X., Zhou, C. H., Wang, L. J., Zhang, H. Y., Li, R. H. 2004: Landslide hazard spatial analysis and prediction using GIS in the Xiaojiang watershed, Yunan, Chi-na. Engineering geology 76. Amsterdam. Leban, V. 1950: Nanos – gospodarska povezava s sosedstvom. Geografski vestnik 22. Ljubljana. Logar, J., Fifer Bizjak, K., Ko~evar, M., Miko{, M., Ribi~i~, M., Majes, B. 2005: History and present state of the Slano Blato landslide. Natural hazards and earth system sciences 5. Amsterdam. Luzi, L., Pergalani, F. 1999: Slope Instability in Static and Dynamic Conditions for Urban Planning: the šOltre Po Pavese’ Case History (Regione Lombardia – Italy). Natural Hazards 20-1. Amsterdam. Maher, I., Pav{ek, M. 1994: Si bomo podrli gore na glavo? Planinski vestnik 94-2. Ljubljana. Maksimalne 24-urne padavine za sto letno povratno dobo: merilo 1 : 250.000. Oddelek za klimatologijo Hidrometeorolo{kega zavoda Republike Slovenije. Ljubljana, 1995. Melik, A. 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana. Melik, A. 1957: [tajerska s Prekmurjem in Meì{ko dolino. Ljubljana. Melik, A. 1961: Vitranc, Zelenci in Bov{ko – geomorfolo{ke {tudije iz zahodnih Alp. Geografski zbornik 6. Ljubljana. Melik, A. 1962: Bovec in Bov{ko – regionalnogeografska {tudija. Geografski zbornik 7. Ljubljana. Melik, A., Arli~, S., Gams, I., Kolenik, E., Marolt, S., Predan, D., Radinja, M., Reber-nik, D., Sore, A., [ifrer, M., Zupan~i~, Z., @agar, M. 1954: Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik 26. Ljubljana. Meze, D. 1963: H geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik 8. Ljubljana. Meze, D. 1991: Ujma 1990 v Gornji Savinjski dolini, med Lu~ami in Mozirsko kot-linico. Ujma 5. Ljubljana. Mihevc, A. 1996: Brezstropa jama pri Povirju. Na{e jame 38. Ljubljana. Mihevc, A. 2007: The age of karst relief in West Slovenia. Acta carsologica 36-1. Ljubljana. Mihevc, A., Slabe, T., [ebela, S. 1998: Jama brez stropa – podedovani element v kra{- ki morfologiji; primer s Krasa. Acta carsologica 27-1. Ljubljana. Miko{, M. 1995: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik 53-9. Ljubljana. Miko{, M. 1997: Ocena ogroènosti alpskega sveta z naravnimi ujmami. Gradbeni vestnik 46, 1–3. Ljubljana. Miko{, M. 1999: Izrazoslovje na podro~ju erozijskih pojavov s predlogom ve~jezi~- nega slovarja. Razprave tretjega posvetovanja slovenskih geotehnikov. Maribor. 138 GEORITEM 8 Miko{, M. 2000: Izrazje na podro~ju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik 49-5. Ljubljana. Miko{, M. 2008 (ur.): Ocena ogroènosti zaradi delovanja drobirskih tokov. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Miko{, M., Batisti~, P., \urovi}, B., Humar, N., Janà, M., Komac, M., Petje, U., Ribi- ~i~, M., Vilfan, M. 2004: Metodologija za dolo~anje ogroènih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogroènosti zaradi zemeljskih plazov: kon~no poro- ~ilo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Miko{, M., Brilly, M., Ribi~i~, M. 2004: Poplave in zemeljski plazovi v Sloveniji. Acta hydrotechnica 22–37. Ljubljana. Miko{, M., Brilly, M., Fazarinc, R., Ribi~i~, M. 2006: Strug landslide in W Slovenia: a complex multi-process phenomenon. Engineering geology 83, 1–3. Amsterdam. Miko{, M., Fazarinc, R., Majes, B. 2007: Delineation of risk area in Log pod Mangartom due to debris flows from the Stoè landslide. Acta geographica Slovenica 47-2. Ljubljana. Miko{, M., Fazarinc, R., Ribi~i~, M. 2006: Sediment production and delivery from recent large landslides and earthquake-induced rock falls in the Upper So~a River Valley, Slovenia. Engineering geology 84. Amsterdam. Mirti~, B., Mladenovi~, A., Ramov{, A., Senega~nik, A., Vesel, J., Viìntin, N. 1999. Slovenski naravni kamen. Ljubljana. Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov. Uprave Republike Slovenije za za{- ~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Ljubljana, 2006. Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Uradni list Republike Slovenije 44/2002. Ljubljana, 2002. Na~rt priprave dràvnega razvojnega programa 2007–2013. Slùba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj. Ljubljana, 2004. Natek, K. 1985: Geomorfolo{ko dogajanje, ~as in mi. Proteus 8-4. Ljubljana. Natek, K. 1989a: Vloga usadov pri geomorfolo{kem preoblikovanju Voglajnskega gri- ~evja. Geografski zbornik 29. Ljubljana. Natek, K. 1989b: Erozija. Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek. Ljubljana. Natek, K. 1990a: Usadi v terciarnem gri~evju vzhodne Slovenije. Geomorfologija in geoekologija. Ljubljana. Natek, K. 1990b: Geomorfolo{ke zna~ilnosti usadov v Halozah. Ujma 4. Ljubljana. Natek, K. 1991: Plazovi v Gornji Savinjski dolini. Ujma 5. Ljubljana. Natek, K. 1996: Ogroènost in regeneracijske sposobnosti povr{ja severovzhodne Slovenije na osnovi regeneracije povr{ja v Halozah po katastrofalnem neurju julija 1989. Spodnje Podravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Natek, K. 2007. Geografske dimenzije naravnih nesre~ in varstva pred njimi. Dela 28. Ljubljana. Natek, K., Ho~evar, M., Vidmar, M. 2000: Geografija: shematski pregledi. Ljubljana. 139 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Natek, K., Komac, B., Zorn, M. 2003: Mass movements in the Julian Alps (Slovenia) in the aftermath of the easter earthquake on april 12, 1998. Studia geomorphologica Carpatho-Balcanica 37. Kraków. Natek, M. 1991: Nekateri geografski vidiki in u~inki povodnji v Spodnji Savinjski dolini 1. novembra 1990. Ujma 5. Ljubljana. Natek, M. 1992: Odprava posledic povodnji 1. novembra 1990 v Spodnji Savinjski dolini. Ujma 6. Ljubljana. Natek, M. 1995: Poplave v pore~ju Bolske leta 1994. Ujma 9. Ljubljana. Odlok o programu priprave lokacijskega na~rta za vplivno obmo~je plazu Strug nad vasjo Kose~ v Ob~ini Kobarid. Uradni list Republike Slovenije 92/2003. Ljubljana, 2003. Oroèn Adami~, M. 1988: [koda in odpravljanje posledic zemeljskega plazu v Zagorju. Ujma 2. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1990: Podor v Trenti. Ujma 4. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1993: Ogroènost slovenske zemlje po naravnih nesre~ah (s posebnim ozirom na Ljubljano). Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1998: Naravne nesre~e. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Oroèn Adami~, M. 1998: Usadi. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Hrvatin, M. 2000: Ogroènost zaradi naravnih nesre~. Ljubljana: geografija mesta. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Perko, D. 1996: Earthquake threat to municipalities and sett-lements in Slovenia. Geografski zbornik 36. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Vidic, F. 1991: Ujma 1990 v [kofjelo{kem hribovju. Ujma 5. Ljubljana. Pavlovec, R. 1975: [estdeset let Seidlovih sprehodov po Gori{kem. Koledar Gori{ke Mohorjeve drùbe. Gorica. Pav{ek, M. 1992: Ogroènost Triglavskih dolin Kot in Vrata zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana. Pav{ek, M. 1994a: Skalni podor v Trenti. Ujma 8. Ljubljana. Pav{ek, M. 1994b: Zemeljski plaz pod Krnom. Ujma 8. Ljubljana. Pav{ek, M. 1996: Skalni podor na Velikem Mangartu. Ujma 10. Ljubljana. Pav{ek, M. 2000: Fizi~nogeografska pogojenost snènih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Pav{ek, M. 2002: Snèni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana. Pav{i~, J. (ur.) 2006: Geolo{ki terminolo{ki slovar. Ljubljana. Pe~nik, M. 2002: Mònosti nastanka zemeljskih plazov na osnovi geomorfolo{kih zna- ~ilnosti povr{ja v Zgornji Savinjski dolini. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 140 GEORITEM 8 Pe~nik, M. 2003: Zemeljski plazovi: tveganje ali naravni proces? Gea 13-2. Ljubljana. Perko, D. 1990: Ogroènost vzhodne Kr{ke kotline zaradi naravnih nesre~. Ujma 4. Ljubljana. Perko, D. 1992a: Naravne nesre~e in digitalni model reliefa. Ujma 6. Ljubljana. Perko, D. 1992b: Poplave kot sestavina splo{ne ogroènosti Slovenije zaradi naravnih nesre~. Poplave v Sloveniji. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Perko, D. 2007: Morfometrija povr{ja Slovenije. Georitem 3. Ljubljana. Perko, D., Kladnik, D. 1998: Nova regionalizacija Slovenije. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Perko, D., Oroèn Adami~, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Petje, U. 2005: Analiza nevarnosti padajo~ega kamenja na cestah v alpskem prostoru. Magistrsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Petje, U., Miko{, M., Majes, B. 2005: Modeliranje gibanja skalnih podorov. Acta hydrotechnica 23-38. Ljubljana. Petje, U., Miko{, M., Ribi~i~, M. 2005: Ocena nevarnosti padajo~ega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente. Geologija 48-2. Ljubljana. Petje, U., Ribi~i~, M., Miko{, M. 2005: Computer simulation of stone falls and rockfalls. Acta geographica Slovenica 45-2. Ljubljana. Planina, F. 1951: Podori in usadi. Proteus 13, 4–5. Ljubljana. Planina, F. 1952: Podor na Javor{~ku. Geografski vestnik 24. Ljubljana. Plut, D. 2005. Teoreti~na in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela 23. Ljubljana. Plut, D., Gosar, A., Klemen~i~, M. 1978: Poskus vrednotenja alpskega sveta na primeru doline Koritnice. Zgornje Poso~je, 10. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Podobnikar, T., O{tir K. 1999: InSAR DMV 25. Ljubljana. Popit, T., Ko{ir, A. 2003: Pleistocenski plaz pri Selu v Vipavski dolini. Geolo{ki zbornik 17. Ljubljana. Raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2004. Radinja, D. 1971: Usad nad Podrago v Vipavski dolini, Primer poru{enega ravnotèja v fli{ni submediteranski pokrajini. Geografski zbornik 12. Ljubljana. Radinja, D. 1974: Usadi na Sotelskem v pokrajinski lu~i. Voglajnsko-Sotelska Slovenija, 9. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. Radinja, D. 1983a: Naravne nesre~e v geografski lu~i. Naravne nesre~e v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega prou~evanja. Ljubljana. Radinja, D. 1983b: Usadi v subpanonski Sloveniji. Naravne nesre~e v Sloveniji kot na{a ogroènost. Ljubljana. 141 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Repolusk, P. 1991: U~inki poplav 1990 v zgornjem toku Kamni{ke Bistrice. Ujma 5. Ljubljana. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja. Uradni list Republike Slovenije 02/2006. Ljubljana, 2006. Reùn, B., Janè, J., Trauner, L., [pacapan, I. (ur.) 1994: Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Idrija. Ribi~i~, M. 1999a: Osnovni pojmi in definicije o plazenju ter sorodnih pojavih. Zbornik predavanj: II. slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Ljubljana. Ribi~i~, M. 1999b: Kataster plazov. Zbornik predavanj: II. slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Ljubljana. Ribi~i~, M. 2001: Inènirska geologija: skripta. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ribi~i~, M. 2002a: Zemeljski plazovi, usadi in podori. Naravne nesre~e in varstvo pred njimi. Ljubljana. Ribi~i~, M. 2002b: Izra~un volumnov in sanacija plazu Slano Blato nad Lokavcem pri Ajdov{~ini. Ujma 16. Ljubljana. Ribi~i~, M. 2003: Landslide mapping with the GIS. Geologija 46-2. Ljubljana. Ribi~i~, M., Buser, I., Hoblaj, R. 1994: Digitalno atributna/tabelari~na baza zemeljskih plazov Slovenije za terenski zajem podatkov. Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Idrija. Ribi~i~, M., Miko{, M. 2002: Varstvo pred zemeljskimi plazovi. Nesre~e in varstvo pred njimi. Ljubljana. Ribi~i~, M., [inigoj, J. 1996: Karte ogroènosti in tveganja zaradi plazov na obmo~- ju Slovenije. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995–1996. Ljubljana. Ribi~i~, M., [inigoj, J., Komac, M. 2003: New general engineering geological map of Slovenia. Geologija 46-2. Ljubljana. Ribi~i~, M., Vidrih, R. 1998: Plazovi in podori kot posledica potresov. Ujma 12. Ljubljana. Ribi~i~, M., Vidrih, R., Godec, M. 2000: Seizmogeolo{ki in geotehni~ni pogoji gradnje v zgornjem Poso~ju. Geologija 43-1. Ljubljana. Roj{ek, D. 1991: Naravne znamenitosti Poso~ja. Ljubljana. Roj{ek, D. 1995: Podor na Mangartu. Proteus 58-4. Ljubljana. Ruff, M., Czurda, K. 2008: Landslide susceptibility analysis with a heuristic approach in the Eastern Alps (Vorarlberg, Austria). Geomorphology 94, 3–4. Amsterdam. Seidl, F. 1919: Melov plaz pri Zagorju 16. januarja leta 1917. Glasnik muzejskega dru{- tva za Slovenijo 1, 1–4. Ljubljana. Selby, M. J. 1974: Dominant geomorphic events and landform evolution. Bulletin of the international association of engineering Geology 9-1. Krefeld. Shafer, G. 1990: Perspectives on the theory and practice of belief functions. International journal of approximate reasoning 3. Medmrèje: http://www.glennshafer. com/assets/downloads/articles/article48.pdf (26. 2. 2007). 142 GEORITEM 8 Shorthliffe, E. H., Buchanan, G. G. 1975: A model of inexact reasoning in medicine. Mathematical biosciences 23. New York. Siegel, F. R. 1996: Natural and antropogenic hazards in developement planning. San Diego. Simonett, D. S. 1968: Ladslides. The encyclopedia of geomorphology. New York. Skaberne, D. 2000/2001: Prispevek k slovenskemu izrazoslovju za pobo~na premikanja. Ujma 14–15. Ljubljana. Skaberne, D. 2001: Predlog slovenskega izrazoslovja pobo~nih premikanj – pobo~- nega transporta. Geologija 44-1. Ljubljana. Slu{atelji Oddelka za geografijo FF, 1971: Kamniti plaz s Kokrskega sedla v kot doline Kamni{ke Bistrice. Proteus 33–5. Ljubljana. Sodnik, J. 2005: Metode za ocenjevanje ogroènosti z drobirskimi tokovi. Diplomsko delo. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Sodnik, J., Miko{, M. 2006: Estimation of magnitudes of debris flows in selected tor-rential watersheds in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. Ljubljana. Sore, A. 1963: Zemeljski plazovi na Zgornjem Sotelskem. Geografski zbornik 8. Ljubljana. Sore, A. 1970: Zemeljski plazovi na ozemlju celjske ob~ine. Celjski zbornik 13. Celje. Staut, M., Kova~i~, G., Ogrin, D. 2007: The spatial cognition of Mediterranean in Slovenia: (in)consistency between perception and physical definitions. Acta geographica Slovenica 47-1. Ljubljana. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004. Medmrèje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/ sprs_slo.pdf (7. 8. 2008). Summerfield, M. A. 1991: Global geomorphology: An introduction to the study of landforms. New York. [ifrer, M. 1955: Dolina Tolminke in Zala{ce v pleistocenu. Geografski zbornik 3. Ljubljana. [ifrer, M. 1960: Geografski u~inki neurja med Konjicami in Kr{kim. Geografski vestnik 32. Ljubljana. [ifrer, M. 1962: Geografski u~inki neurja med Peco in Zgornjo Pako. Geografski zbornik 7. Ljubljana. [ifrer, M. 1981: Katastrofalni u~inki neurij v severovzhodni Sloveniji avgusta 1980. Geografski zbornik 21. Ljubljana. Tom{i~, J. 2003: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Diplomsko delo. Fakulteta za drùbe-ne vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Tretje slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Rogla, 1999. Uredba o lokacijskem na~rtu za vplivno obmo~je plazu Strug nad vasjo Kose~ v ob- ~ini Kobarid. Uradni list Republike Slovenije 93/2005. Ljubljana, 2005. 143 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Uredba o pogojih in omejitvah gradnje na obmo~ju Loga pod Mangartom, ogroènem zaradi pojava drobirskih tokov. Uradni list Republike Slovenije 87/2004. Ljubljana, 2004. U{eni~nik, B. (ur.) 2002: Nesre~e in varstvo pred njimi. Ljubljana. Varnes, D. J. 1978: Slope movements types and processes. Landslides – analyses and control. Washington, D. C. Velikonja, [. 2008: Naravne nesre~e v slovenskem gorskem svetu v slovenski strokovni in planinski literaturi 1945–2006. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Verbi~, T. 1998: Kamnine. Geografski atlas Slovenije: Dràva v prostoru in ~asu. Ljubljana. Verta~nik, G. 2008: Klimatolo{ki opis izjemnega padavinskega dogodka 18. septembra 2007. Ujma 22. Ljubljana. Vidrih, R. 2008: Potresna dejavnost Zgornjega Poso~ja. Ljubljana. Vidrih, R., Ribi~i~, M. 1994: Vpliv potresov na nastanek plazov v Sloveniji. Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih. Idrija. Vidrih, R., Ribi~i~, M. 1998: Poru{itve naravnega ravnotèja v hribinah ob potresu v Poso~ju 12. aprila 1998 in Evropska makroseizmi~na lestvica (EMS-98). Geologija 41. Ljubljana. Vidrih, R., Ribi~i~, M. 2000: Posledice potresa v naravi. Ujma 13. Ljubljana. Vidrih, R., Ribi~i~, M., Suhadolc, P. 2001: Seismogeological effects on rocks during the 12 April 1998 upper So~a Territory earthquake (NW Slovenia). Tectonophy-sics 330, 3–4. Amsterdam. Waltham, A. C. 1994: Foundations of engineering geology. London. Westen, v. C. J., Seijmonsbergen, A. C., Mantovani, F. 1999: Comparing landslide hazard maps. Natural hazards 20, 2–3. Ljubljana. Westen, v. C. J. 1994: GIS in landslide hazard zonation: A review, with examples from the Andes of Colombia. Mountain environments and geographic information systems. London. Westen, v. C. J. 2008: Statistical landslide hazard analysis. Medmrèje: http://www.itc.nl/ ilwis/Applications/application05.asp (22. 10. 2008). Zakon o prostorskem na~rtovanju. Uradni list Republike Slovenije 33/2007. Ljubljana, 2007. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Uradni list Republike Slovenije 51/2006. Ljubljana, 2006. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana, 2002. Zakonu o urejanju prostora. Uradni list Republike Slovenije 110/2002. Ljubljana, 2002. Zemlji~ M., Horvat, A. 1999: Sodobni na~ini varstva pred poru{itveno erozijo. Gozdarski vestnik 57-4. Ljubljana. Zorn, M. 2001: Gorski relief kot posledica skalnih podorov. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 144 GEORITEM 8 Zorn, M. 2002a: Rockfalls in Slovene Alps. Geografski zbornik 42. Ljubljana. Zorn, M. 2002b: Podori na Dobra~u. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana. Zorn, M. 2004a: Nekateri recentni pobo~ni procesi v slovenskih Alpah. Znanstveno delo podiplomskih {tudentov v Sloveniji – »publish or perish!« Ljubljana. Zorn, M. 2004b: Nekateri ve~ji skalni podori v Alpah. Ujma 17–18. Ljubljana. Zorn, M. 2005: Dobra{ki podori. Slovenija II. Vodniki Ljubljanskega geografskega dru{tva. Ljubljana. Zorn, M. 2007a: Recentni geomorfni procesi na re~no-denudacijskem reliefu na primeru pore~ja Dragonje. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Zorn, M. 2007b: Ali se zavedamo hitrosti erozijskih procesov – primer iz slovenske Istre. Dela 28. Ljubljana. Zorn, M. 2008a: Erozijski procesi v slovenski Istri. Geografija Slovenije 18. Ljubljana. Zorn, M. 2008b: Osma mednarodna poletna {ola za mlade geomorfologe. Geografski vestnik 80-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2002: Pobo~ni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2004a: Avgustovska ujma v Zgornjesavski in Kanalski dolini. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Medmrèje: www.zrc- -sazu.si/giam/ukve-ratece.htm (23. 2. 2004). Zorn, M., Komac, B. 2004b: Deterministic modeling of landslide and rockfall risk. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2004c: Recent mass movements in Slovenia. Slovenia – a geographical overview. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2005a: Geografska analiza naravnih nesre~ v doma~i pokrajini – primer zemeljskih plazov. Geografija v {oli 15-3. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2005b: Erozija prsti na kmetijskih zemlji{~ih v Sloveniji. Ujma 19. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2006: Geomorfologija in prostorsko planiranje. Urbani izziv 17, 1–2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2007a: Probability modelling of landslide hazard. Acta geographica Slovenica 47-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2007b: Probabilisti~no modeliranje plazovitosti na primeru Gori{- kih brd. Strategija varovanja tal v Sloveniji. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008a: Modeliranje plazovitosti s pomo~jo Dempster-Shaferjevega algoritma. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008b: The debris flow in Log pod Mangartom, NW Slovenia. Monitoring, simulation, prevention and remediation of dense and debris flows II. WIT transactions on ecology and the environment 60. Southampton. 145 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Zorn, M., Komac, B., Pav{ek, M., Pipan, P. 2007: Naravne nesre~e v Poso~ju, na odseku med Kobaridom in Ajdov{~ino. Slovenija III. Vodniki Ljubljanskega geografskega dru{tva. Ljubljana. Zorn, M., Miko{, M. 2008: Umikanje skalnih pobo~ij na erozijskih àri{~ih v slovenski Istri. Geologija 51-1. Ljubljana. Zorn, M., Natek, K., Komac, B. 2006: Mass movements and flash-floods in slovene Alps and surrounding mountains. Studia geomorphologica Carpatho-Balcanica 40. Kraków. Zorn, M., Petan, S. 2007: Meritve med`lebi~ne erozije na razli~nih rabah zemlji{~ v slovenski Istri. Strategija varovanja tal v Sloveniji. Ljubljana. Zorn, M., Petan, S. 2008: Interrill soil erosion on flysch soil under different land use in Slovene Istria. Conference papers: XXIVth conference of the Danubian coun-tries on the hydrological forecasting and hydrological bases of water management. Ljubljana. Zupan, M. 2003: Regeneracija zemeljskih plazov v Halozah po katastrofalnem neurju leta 1989. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Zemljevid maksimalnih 24-urnih padavin s povratno dobo 100 let. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 1995. @iberna, I. 1991: Ujma 1990 v severovzhodni Sloveniji. Ujma 5. Ljubljana. @iberna, I. 1992: Zemeljski plazovi po mo~nem deèvju novembra 1991 v ob~inah Pesnica, Slovenska Bistrica in Ptuj. Ujma 6. Ljubljana. 13 Seznam slik Slika 1: Nekatere vrste pobo~nih procesov glede na vlànost in hitrost premikanja (Komac in Zorn 2002a, 178; Komac in Zorn 2007a, 34). 15 Slika 2: Pobo~ni procesi oziroma zemeljski plazovi po Varnesu (1978; prirejeno po Highlandovi 2004). 20 Slika 3: Premikanje preperine oziroma preperinski tok povzro~i nagubanje sklenjene travne ru{e, zaradi ~esar je na povr{ju viden grbinast relief (Pãtârlagele, Romunija). 21 Slika 4: Shema zemeljskega plazu (Komac in Zorn 2007a, 100). 21 Slika 5: [ifrer (1981, 183) je ob neurju avgusta 1980 v severnem delu Slovenskih goric ugotovil povezanost zemeljskih plazov z izviri. Podobno smo lahko opazovali ob obilnih padavinah septembra 2007 v Sel{ki dolini. Slika prikazuje ta pojav na odlomnem robu zemeljskega plazu pri @eleznikih (desni plaz na sliki 6). 27 146 GEORITEM 8 Slika 6: Ob obilnih padavinah septembra 2007 v Sel{ki dolini ni nastala le poplava, pa~ pa so se sproìli tudi {tevilni zemeljski plazovi, kot ta dva v @eleznikih. 31 Slika 7: Premikanje telesa po nagnjeni povr{ini (Hoek in Bray 1977, 24). 33 Slika 8: Zemeljski plaz Slano blato ogroà naselje Lokavec (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 38 Slika 9: Nekaj deset metrov globoki vodnjaki zbirajo vodo v zgornjem delu plazu. 40 Slika 10: Pogled na plaz nad Kose~em z levega brega Brsnika. 41 Slika 11: Pobo~ni procesi ogroàjo vas Kose~ (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 42 Slika 12: Plaz Stov`je (zgoraj), pot (na sredini) in vr{aj drobirskega toka v Logu pod Mangartom (spodaj) (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 43 Slika 13: Cesta Bovec–Predel ni ve~ ogroèna, saj te~e visoko nad dolino po najve~jem betonskem lo~nem mostu v Triglavskem narodnem parku. 45 Slika 14: Macesnikov plaz (barvni ortofotografski posnetek, © Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 47 Slika 15: V Podvolovljeku je med novembrskimi poplavami leta 1990 zaradi Trati~nikovega plazu nastalo plazovno jezero. 48 Slika 16: Na desni je viden zemeljski plaz v vasi Raduha, ki se je sproìl 3. 11. 1990. Na levi je v plazni kotanji manj{ega zemeljskega plazu kmetija Slapnik. Nad doma~ijo je priblìno 400 m {iroka polkròna plazna kotanja starej{ega plazu. 50 Slika 17: Po obilnih padavinah julija 1989 so se v Halozah sproìli {tevilni usadi. 51 Slika 18: Po obilnih padavinah julija in avgusta 1989 so se v dolini Lahomnice sproìli {tevilni manj{i zemeljski plazovi. 52 Slika 19: Nekatere »prostorske omejitve« (tudi zemeljski plazovi), kot so prikazane v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004). 56 Slika 20: Na~rt, ki opredeljuje rabo prostora na vplivnem obmo~ju drobirskega toka v Logu pod Mangartom (Miko{, Fazarinc in Majes 2007, 182). 60 Slika 21: Razmerje med intenzivnostjo in verjetnostjo pojavljanja naravnih nesre~. 61 Slika 22: Obi~ajen in èlen potek aktivnosti po naravnih nesre~ah (Komac in Zorn 2005c, 95; Komac in Zorn 2007a, 174). @elja je, da bi ve~ vlagali v preventivo, saj razmerja med sredstvi, vloènimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki, zaradi preventive zna{ajo od 10 do celo 2000 (Komac in Zorn 2005c, 88). 62 147 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Slika 23: Gostota zemeljskih plazov v Sloveniji, izra~unana na podlagi Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006). 65 Slika 24: Ogroènost zaradi naravnih nesre~ v Sloveniji po Geografskem atlasu Slovenije (Oroèn Adami~ 1998, 319). 69 Slika 25: Metoda izdelave zemljevida plazovitosti po metodi ponderiranja (Zorn in Komac 2004b). 72 Slika 26: Zemljevid potencialno najbolj plazovitih in podornih obmo~ij v Sloveniji, izdelan z metodo ponderiranja (Zorn in Komac 2004c). Na zemljevidu so prikazani tudi zemeljski plazovi iz Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006). 74–75 Slika 27: Izsek iz zemljevida plazovitosti in podornosti za Zgornjo Savinjsko dolino, ki razkriva tudi prilagojenost tradicionalne poselitve naravnim razmeram. 76 Slika 28: Metoda izdelave zemljevida plazovitosti po metodi matrik (Zorn in Komac 2004b). 77 Slika 29: Vpliv kamninske sestave na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 82 Slika 30: Vpliv naklona na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 84 Slika 31: Kombinacije navpi~ne in vodoravne ukrivljenosti povr{ja (Perko 2007, 44). 85 Slika 32: Vpliv ukrivljenosti povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 87 Slika 33: Obmo~je Rabeljskega rudnika (levo) in plazu Stov`je (desno). Nekdanja raba prostora in naravni dogodek sta sooblikovala pokrajino. 87 Slika 34: Vpliv rabe tal na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 89 Slika 35: Vpliv maksimalnih {tiriindvajseturnih padavin na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 90 Slika 36: Vpliv usmerjenosti ali ekspozicije povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 91 Slika 37: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. 93 Slika 38: Zemljevid plazovitosti, izdelan z metodo ponderiranja. 94–95 Slika 39: Slovenske mezoregije po geografski regionalizaciji Slovenije (Perko in Kladnik 1998, 28–29). 96–97 Slika 40: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. 100 148 GEORITEM 8 Slika 41: Zemljevid plazovitosti, izdelan z metodo faktorja verjetnosti. 102–103 Slika 42: Deleì povr{ine kategorij plazovitosti in deleì plazov v posameznih kategorijah. 101 Slika 43: Zemljevid plazovitosti, izdelan z logaritemsko metodo. 108–109 Slika 44: Primerjava plazovitih obmo~ij na zemljevidu, izdelanem z metodo ponderiranja, plazovitih obmo~ij na zemljevidu, izdelanem z logaritemsko metodo ter obmo~ij plazovitosti, ki sta jih razkrili obe metodi. 111 Slika 45: Indeksi plazovitosti, izra~unani z razli~nimi metodami za 48 slovenskih mezoregij. 112 Slika 46: Slovenske submakroregije po geografski regionalizaciji Slovenije (Perko in Kladnik 1998, 30) 113 Slika 47: Indeks plazovitosti za slovenske ob~ine, izraèn s povpre~jem deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti po logaritemski metodi. 115 Slika 48: Plazovita pobo~ja v molasnem delu romunskih Subkarpatov so tipi~en primer plazovne pokrajine oziroma idealen predmet preu~evanja tako imenovane plazovne geomorfologije (Pãtârlagele, Romunija). 123 Slika 49: Povr{ina plazovitih obmo~ij v jùnih Gori{kih brdih glede na vodoravno ukrivljenost povr{ja, izraèna v odstotkih. Negativne vrednosti pomenijo konveksna pobo~ja, pozitivne pa konkavna (Àman Momirski in ostali 2008, 182). 125 Slika 50: Relativna plazovna stopnja oziroma razmerje med koli~ino gradiva, ki se premika s plazenjem, in intenzivnostjo denudacije v Sloveniji. 129 14 Seznam preglednic Preglednica 1: Vrste pobo~nih procesov kot jih razumemo v slovenski geografiji (Zorn in Komac 2002, 14–15; Komac in Zorn 2007a, 14–15). 16–19 Preglednica 2: Vrste zemeljskih plazov po Varnesu (1978). V slovenski geografiji te procese razumemo kot pobo~ne procese. 18 Preglednica 3: Nekateri podatki o kriti~nih koli~inah padavin, potrebnih za plazenje (Komac 2005a, 264). 29 Preglednica 4: Mejne koli~ine dnevnih padavin za izbrane litostratigrafske enote (Komac 2005a, 277). 29–30 Preglednica 5: Pomembnej{i parametri ve~jih zemeljskih plazov v Sloveniji (Zorn in Komac 2004c; Komac in Zorn 2007a, 102). 36 149 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Preglednica 6: Obmo~ja, ki jih ogroàjo skalni podori in zemeljski plazovi (Zorn in Komac 2004c). 36 Preglednica 7: Dolìna in {irina usadov oziroma usadnih kotanj v Halozah, ki so nastali ob neurju julija 1989 (Natek 1990b, 12). 49 Preglednica 8: Tipi premikanja usadov v Halozah, ki so nastali ob neurju julija 1989 (Natek 1990b, 14). 52 Preglednica 9: Naklon pobo~ij na obmo~jih z usadi v pore~ju Lahomnice, ki so nastali ob neurju avgusta 1989 (Gabrovec in Bre~ko 1990, 17). 53 Preglednica 10: Zna~ilnosti obmo~ij ogroènosti zaradi zemeljskih plazov, prikazanih na zemljevidu ogroènosti, in predvideni ukrepi (Miko{ in ostali 2004, 94–95). 58–59 Preglednica 11: Primerjava deterministi~ne, statisti~ne in probabilistin~e metode (a v primeru, ~e uporabljamo nize zemeljskih plazov, ki so nastali ob znanem ~asu in ob padavinah z znano povratno dobo; b ob predpostavki, da so kartografske podlage na razpolago in è pripravljene za uporabo). 80 Preglednica 12: Vpliv kaminske sestave na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 82 Preglednica 13: Vpliv naklona na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 83 Preglednica 14: Vpliv ukrivljenosti povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 86 Preglednica 15: Vpliv rabe tal na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 88 Preglednica 16: Vpliv maksimalnih {tiriindvajseturnih padavin s povratno dobo sto let na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 90 Preglednica 17: Vpliv usmerjenosti ali ekspozicije povr{ja na zemeljske plazove, izra~unan po logaritemski metodi (ln) in metodi faktorja verjetnosti (CF). 91 Preglednica 18: Uteì, uporabljene pri izdelavi zemljevida plazovitosti z metodo ponderiranja. 92 Preglednica 19: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti v slovenskih mezoregijah, izra~unani z metodo ponderiranja. 98–99 Preglednica 20: Dogovorjena razporeditev vrednosti faktorja verjetnosti v kategorije. 100 Preglednica 21: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti in slovenskih mezoregijah, izra~unani z metodo faktorja verjetnosti. 104–105 Preglednica 22: Deleì plazovitih obmo~ij po kategorijah plazovitosti in slovenskih mezoregijah, izra~unani z logaritemsko metodo. 106–107 150 GEORITEM 8 Preglednica 23: Deleì celic digitalnega modela vi{in s stavbami na obmo~jih ogroènosti zaradi zemeljskih plazov, izra~unanimi po razli~nih metodah (Enotna evidenca … 2002). 114 Preglednica 24: Indeksi plazovitosti za slovenske mezoregije, izra~unani po deterministi~ni metodi, logaritemski metodi in metodi faktorja verjetnosti, izraèni s povpre~jem deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti. 116–117 Preglednica 25: Indeksi plazovitosti za slovenske ob~ine, izra~unani po deterministi~ni metodi, logaritemski metodi in metodi faktorja verjetnosti, izraèni s povpre~jem deleèv povr{ine v najvi{jih dveh kategorijah plazovitosti. 118–122 Preglednica 26: Delitev povr{ja v Halozah glede na prevladujo~e geomorfne procese (Natek 1996, 147–149). 126–127 151 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 15 Prilogi PRILOGA 1 Terenski obrazec za popis pobočnih procesov popisovalec: ustanova: zap. št.: TTN: občina: katastrska občina: naselje: oddaljenost od naselja in smer: porečje: ledinska imena območja: ime pojava: (OC – ocena, NN – neznano, NP – ni podatka) pojav območje proženja–a območje gibanja–b območje odlaganja–c območje 1 lega in obseg: natančna lega centroida x: (G.-Krüger, o in m) y: z: vir zajema podatkov: lega skrajnih točk pojava zgoraj (x, y, z): (G.-Krüger, o in m) spodaj (x, y, z): levo (x, y, z): desno (x, y, z): vir zajema podatkov: površina (ha) nadmorska višina (maks., min.; v m) širina (m) dolžina (m) globina (m) prostornina (m3) dolžina odlomnega roba (m) površina odlomne ploskve (m2) naklon pobočja (o) ekspozicija pobočja (o) 1 J 2 JZ 3 Z 4 SZ 5 S 6 SV 7 V 8 JV v stopinjah: značilnosti pojava (opisno) 2 starost, čas nastanka in trajanje pojava: starost 1 prazgodovinski pleistocenski 2 prazgodovinski holocenski 3 zgodovinski 4 recentni natančen čas nastanka (lmdu) trajanje pojava (lmdu) 3 hitrost: hitrost pojava (m/s) hitrost premikanja pojava 1 se premika hitro 2 se premika 3 se premika počasi 4 se ne premika (opisno) način premikanja gradiva 1 tok 1 tok 1 tok 2 plazenje 2 plazenje 2 plazenje 3 padanje 3 padanje 3 padanje 4 ostalo: 4 ostalo: 4 ostalo: vrsta pobočnega procesa 1 polzenje 3 blatni tok 5 usad 7 kamniti zdrs 9 ostalo: 2 soliflukcija 4 drobirski tok 6 zemeljski plaz 8 skalni podor spremljajoči pojavi 1 šumenje 2 grmenje 3 tresenje 4 ostalo: 4 kamninska zgradba okolice: osnovne skupine in vrste 1 magmatska: 2 metamorfna: 3 sedimentna: kamnin plastovitost (debelina/smer/vpad) razpoke in prelomi (smer/vpad) stopnja preperelosti 1 nepreperela 2 slabo preperela 3 zmerno preperela 4 močno preperela 5 popolnoma preperela kamnine 5 premaknjeno gradivo: osnovne skupine in vrste 1 magmatska: 2 metamorfna: 3 sedimentna: kamnin velikost delcev oziroma 1 glina (manjše od 2 melj (0,002 do 3 pesek (0,06 4 grušč, prod (2 5 gradivo 6 gradivo 1 7 gradivo blokov (mm, m) 0,002 mm) 0,06 mm) do 2 mm) do 120 mm) 0,12 do 1 m do 5 m nad 5 m debelina gradiva 1 zelo majhna (< 1 m) 2 majhna (do 2 m) 3 srednja 2 do 5 m) 4 velika (5 do 10 5 zelo velika (> 10 m) m) oblika drsne ploskve 1 krožna 2 linijska 3 sestavljena 4 nepravilna 5 neznana (za plazove in zdrse) (rotacijsko gibanje) (translacijsko gibanje) druge lastnosti (opisno) sproščena energija (kJ) 6 voda: število izvirov in izdatnost (l/s) Priloga 1: Terenski obrazec za popis pobo~nih procesov. 152 GEORITEM 8 število površinskih vodotokov in pretok (l/s) podzemna voda 1 ni 2 občasno 3 stalno 1 podtalnica - plitvo 1 porna 3 kapilarna 5 medplastovna 2 podtalnica - globoko 2 preperinska 4 razpoklinska 6 vodni tokovi v preperini 7 stabilnost, aktivnost pojava: stabilnost 1 zelo stabilno 2 stabilno 3 manj stabilno 4 nestabilno aktivnost 1 potencialni 2 aktivni 3 umirjeni 4 reaktivirani 8 vzroki in povodi pojava: vzrok(i) 1 potres 2 vremenska dogajanja 3 preperevanje kamnine 4 erozija 5 človekovi posegi v pobočja povod(i) 1 potres 2a močne / dolgotrajne 3a mehansko 4a bočna erozija 5a posegi v 6 naravna ali padavine preperevanje (spodjedanje vegetacijo antropogena 2b odtaljevanje razpok 3b kemično bregov) 5b spodkopavanje obremenitev 2c kolebanje podtalnice preperevanje 4b globinska pobočij pobočja 2d taljenje snega in ledu 3c biogeno erozija 5c sprememba nagiba 2e odlaganje preperevanje 4c ostalo: pobočij drobnozrnatih delcev na 5d tresljaji drsnih ploskvah 5e posegi v 2f ostalo: podtalnico 5f spremembe v odtoku 5g ostalo: 9 značilnosti reliefa: prevladujoč tip reliefa 1 ravnina 2 gričevje 3 hribovje 4 gorovje 5 planota geomorfološki položaj 1 na pobočju 2 v zatrepu doline 3 na bregu vodotoka 4 na robu terase a v spodnjem delu b v sredini c v zgornjem delu značilnosti reliefa (opisno) 10 raba zemljišč: prevladujoča raba 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 zemljišč iglasti listnati grmovno pašnik travnik njiva vinograd sadovnjak pozidano nerodovitno gozd gozd rastje zemljišče 11 pokrajinski učinki, ogroženost, ocena škode in sanacija: fizičnogeografski učinki 1 neposredni 1a reliefne spremembe na območju proženja 2a kupi odloženega gradiva 2 posredni 1b razbremenitvene razpoke 2b jezera za odloženim gradivom 1c poškodbe na območju gibanja 2c spremenjene hidrološke razmere 1d poplave in udarni valovi 2d spremembe prsti in rastlinstva 1e zračni udar 2e sprememba mikroklime 1f ostalo: 2f ostalo: poškodovanost objektov 1 stanovanjski objekti 4 drugi javni objekti 7 glavna cesta 10 gozdna cesta 13 most in infrastrukture 2 gospodarski objekti 5 različni vodi 8 regionalna cesta 11 železnica 14 planinske poti 3 industrijski objekti 6 avtocesta in hitra cesta 9 lokalna cesta 12 križišče 15 ostalo: ocena škode 1 majhna 2 srednja 3 velika 4 ni škode ocena škode (€) verjetnost nadaljnje 1 ni verjetna 2 verjetna 3 zelo verjetna 4 zanesljiva škode ogroženost zemljišč (glej 1 gozd 2 kmetijska zemljišča 3 pozidana zemljišča, infrastruktura 4 nerodovitno točko 10) sanacijski ukrepi 1 niso potrebni 2 manjši 3 večji 4 zelo obsežni nujnost sanacije 1 ni nujna 2 začetni preventivni 3 sanacija po umiritvi 4 nujna takojšnja sanacija ukrepi ocena skupne ogroženosti 1 ni ogroženosti 2 majhna ogroženost 3 zmerna ogroženost 4 velika ogroženost 12 odvzemno mesto: vzorec kamnine (G.- x: y: z: Krüger, o in m) vzorec gradiva (G.- x: y: z: Krüger, o in m) vzorec vode (G.-Krüger, x: y: z: o in m) 13 skica (priloži): 14 fotografski posnetek (-tki): (G.-Krüger, o in m stojišča) 15 opombe popisovalca: 16 kraj in datum: podpis: © Matija Zorn in Blaž Komac, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 153 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac Priloga 2: Navodila za izpolnjevanje terenskega obrazca za popis pobo~nih procesov. Uvod Obrazec je namenjen preu~evanju geomorfnih procesov na pobo~jih. Glede na na~in premikanja gradiva {tejemo mednje tok (na primer drobirski tok), plazenje (na primer zemeljski plaz) in padanje (na primer podor). Te procese ozna~ujemo s skupnim izrazom pobo~ni procesi. Navodila so nastala v èlji po enotnem izpolnjevanju obrazca in razumevanju nje-govih delov. V glavi preglednice so na levi strani nanizane lastnosti obravnavanih pobo~nih procesov, v navpi~ni smeri pa je preglednica razdeljena na tri stolpce, ki prikazujejo obmo~je proènja (a), obmo~je gibanja (b) in obmo~je odlaganja (c) gradiva. Kjer je vrstica v preglednici razdeljena na tri polja, ki so med seboj lo~ena z navpi~no ~rto, podatke vpisujte za vsako obmo~je posebej. Ob navedbi kategorije so v leè~em tisku in oklepaju vpisane tudi priporo~ene merske enote. V glavo obrazca vpi{ite svoje ime in priimek, ustanovo, od koder prihajate, zaporedno {tevilko obrazca, naslov in {tevilko lista temeljnega topografskega na~rta v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000, na katerem je opisani pojav, ob~ino, katastrsko ob~ino, v kateri je pri{lo do pojava, najblìje naselje ter smer in oddaljenost od njega. V po-re~ju vpi{ite lego pojava tako, da najprej navedete reko prvega reda, kraj dogodka pa nazadnje dolo~ite z najblìjim vodotokom (na primer za plaz Stov`je, 15. 11. 2000: So~a, Koritnica, Predelica, Mangartski potok). Vpi{ite ledinska imena na obmo~ju pobo~nega procesa in v njegovi okolici. Vpi- {ite ime pojava (na primer: Macesnikov plaz). ^e ime ne obstaja, ga dolo~ite sami na podlagi toponimov oziroma posveta s prebivalci ali poznavalci obmo~ja. Z oznako OC ozna~ite vnos ocen, ~e je podatek neznan, vpi{ite NN, ~e niste uspe-li pridobiti podatka, v ustrezno polje vpi{ite NP. Obrazec izpolnjujete tako, da v prazna polja vpi{ete ustrezen {tevil~ni podatek oziroma besedilo. Kjer so mòni odgovori è na{teti, obkroìte {tevilko pred odgovorom oziroma vpi{ete dodatno besedilo v rubri-ko ostalo. ^e ni druga~e navedeno, obkroìte vse odgovore, za katere mislite, da so ustrezni. 1 Lega in obseg V prvo vrstico vpi{ite natan~no lego centroida pojava z Gauss-Krügerjevimi koor-dinatami ali stopinjami. Nadmorsko vi{ino navedete v metrih. V drugo vrstico na enak na~in vpi{ete lego skrajnih to~k. ^e je mòno, naravni pojav obhodite z GPS-om, da dobite poligon (vektorski podatek) pojava. Povr{ino obmo~ja proè- nja, gibanja in odlaganja napi{ite v hektarih. ^e posamezna obmo~ja med seboj niso 154 GEORITEM 8 jasno lo~ena, v prvo polje (-a) vpi{ite le skupno povr{ino in to navedite kot opom-bo v to~ki 15. V naslednjo vrstico vpi{ite minimalno in maksimalno nadmorsko vi{ino v metrih za vsako obmo~je posebej, in sicer tako, da je minimalna vi{ina obmo~ja a enaka maksimalni vi{ini obmo~ja b itd. V peto vrstico vpi{ite {irino pojava za vsako obmo~je posebej v metrih. Enako velja za opis dolìne pojava v {esti in njegove globine v sedmi vrstici. Prostornino celotnega gradiva vpi{ite v osmo vrstico v ku-bi~nih metrih. Predvsem pri podorih sta pomembna podatka dolìna odlomnega roba (deveta vrstica) v metrih in povr{ina odlomne ploskve (deseta vrstica) v kvadrat-nih metrih. Naklon pobo~ja vpi{ite v enajsto vrstico v stopinjah za vsako obmo~je posebej. Ekspozicijo pobo~ja v dvanajsti vrstici opi{ite z izborom ustreznega polja (1 do 8) in po mònosti navedite natan~no vrednost v stopinjah. V trinajsti vrstici opi{ite druge zna~ilnosti pojava. 2 Starost, ~as nastanka in trajanje pojava V prvi vrstici z izborom polja ocenite starost pojava (1 do 4), v drugo pa vpi{i-te natan~en ~as nastanka pojava, ~e je znan, v obliki leto-mesec-dan-ura (lmdu). V tretjo vrstico vpi{ite ~as trajanja pojava, ~e je znan. 3 Hitrost V prvo vrstico vpi{ite hitrost pojava v metrih na sekundo oziroma drugi enoti, ~e je potrebno (cm/s, m/h, m/dan, m/teden, m/mesec in podobno). ^e se med giba-njem gradiva spreminja vrsta pobo~nega procesa, na primer iz zemeljskega plazu v drobirski tok, navedite hitrost za vsako vrsto pobo~nega procesa posebej. Tak{no navedbo omenite tudi v opombi (to~ka 15). V drugi vrstici z izborom polja (1 do 4) opi{ite hitrost pojava. V tretji vrstici z izborom polja (1 do 4) za vsako obmo~je opi- {ite na~in premikanja gradiva, v ~etrti pa z izborom polja (1 do 9) opi{ite vrsto pobo~nega procesa. V peto vrstico z izborom polja (1 do 4) opi{ite morebitne spremljajo~e pojave. O slednjem se je priporo~ljivo pozanimati pri doma~inih. Ob morebitnih slu{nih spremljajo~ih pojavih med opombe (to~ka 15) vpi{ite oddaljenost pri~e dogodka od pobo~nega procesa oziroma takratne vremenske in druge razmere, ki bi lahko vplivale na zaznavanje. 4 Kamninska zgradba okolice V prvi vrstici z izborom polja (1 do 3) ozna~ite osnovno skupino kamnine v okolici pobo~nega procesa (Verbi~ 1998, 74), nato pa za dvopi~jem vpi{ite natan~no opredelitev vrste kamnine. ^e je na obmo~ju ve~ vrst kamnin, med opombe vpi{i-te njihovo stratigrafsko lego in nari{ite stratigrafski stolpec (to~ka 14). V drugo vrstico vpi{ite temeljne zna~ilnosti plastovitosti, in sicer debelino plasti v metrih ter smer in vpad kamninskih plasti v stopinjah. V tretjo vrstico vpi{ite usmerjenost in vpad razpok in prelomov, oboje v stopinjah. V ~etrto vrstico z izborom ustreznega polja 155 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac (1 do 5) opi{ite stopnjo preperelosti kamnine s pomo~jo Schmidtovega kladiva ali opisno z razlago v opombah (to~ka 15). Preglednica 1: Stopnja preperelosti kamnine (Chorley, Schumm in Sugden 1984, 197). stopnja preperelosti kamnine 1 2 3 4 5 r (vrednost testa s Schmidtovim kladivom) 10 9 7 5 3 5 Premaknjeno gradivo V prvi vrstici z izborom polja (1 do 3) ozna~ite osnovno skupino kamnine (glej Verbi~ 1998, 74), ki sestavlja premaknjeno gradivo (gmoto), nato pa za dvopi~je vpi- {ite natan~no opredelitev vrste kamnine. Preglednica 2: Specifi~na teà nekaterih snovi (Waltham 1994, 48; Mirti~ in ostali 1999; Zorn 2008b). snov specifi~na teà (kg/m3) voda 1000 glina 1800 muljevec (glinavec in meljevec) 2300 fli{ 1700 do 2300 skrilavec (metamorfni) 2300 pe{~enjak 1900 do 2600 apnenec 2600 do 2700 granodiorit 2690 granit 2700 gabro 3000 V drugi vrstici z izborom ustreznega polja opi{ete velikost premaknjenih delcev oziroma blokov v mm oziroma v m. Obkroìte lahko ve~ polj, vendar jih v opombi rangirajte. V tretji vrstici obkroìte debelino gradiva (1 do 5), v ~etrti pa opredelite obliko drsne ploskve (1 do 5; pri zemeljskih plazovih in kamnitih zdrsih). V peto vrstico vpi{ite morebitne druge lastnosti kamnine. V {esto vrstico vpi{ite izra~un spro{~ene energije po formuli W = V · ϕ · g · h oziroma W = (m · v2)/2, pri ~emer je V prostornina gmote (m3), ϕ specifi~na teà gradiva (kg/m3), h vi{inska razlika (m), g = 9,81 m/s2, m je masa (kg), v pa hitrost premikanja gradiva (m/s). V preglednici 2 navajamo okvirne vrednosti specifi~ne teè nekaterih kamnin. Natan~ne vrednosti za posamezno kamnino preverite v geolo{ki literaturi. 156 GEORITEM 8 6 Voda V prvo vrstico vnesite {tevilo in izdatnost izvirov v litrih na sekundo za vsako obmo~je posebej. Po obmo~jih (a, b, c) vpi{ite {tevilo in pretok povr{inskih vodotokov v drugi vrstici. V tretji vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 3) ozna~ite pojav podzemne vode, v ~etrti vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 6) opi{ite prevladujo~o ter za proces odlo~ilno vrsto podzemne vode (porna, preperinska, kapilarna, razpoklinska, medplastovna, vodni tokovi v preperini) in nazadnje {e z izborom ustreznega polja (1 do 2) opredelite globino podtalnice. 7 Stabilnost in aktivnost pojava V prvo vrstico z izborom ustreznega polja (1 do 4) opi{ite stabilnost pobo~ne-ga procesa, v drugo vrstico pa, ravno tako z izborom ustreznega polja (1 do 4), njegovo aktivnost. 8 Vzroki in povodi pojava V prvi vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 5) opi{ite poglavitni vzrok, v drugi (1 do 6) pa poglavitni povod pobo~nega procesa. 9 Zna~ilnosti reliefa V prvi vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 5) opi{ite prevladujo~ tip reliefa, v drugi vrstici pa opi{ite geomorfolo{ki poloàj glede na lego v pore~ju (1 do 4) in glede na vi{insko razporeditev (a do c). V tretji vrstici zna~ilnosti reliefa po obmo~- jih (a, b, c) opi{ite z lastnimi besedami. 10 Raba zemlji{~ V prvo vrstico z izborom ustreznega polja (1 do 10) vpi{ite prevladujo~o rabo zemlji{~. 11 Pokrajinski u~inki, ogroènost, ocena {kode in sanacija V prvo vrstico z izborom ustreznega polja (1 do 2 in 1a do 1f, 2a do 2f) opi{ite fizi~nogeografske u~inke pojava, v drugo pa po{kodovanost objektov in infrastrukture (1 do 15). V tretji vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 4) ocenite morebitno {kodo, v ~etrti pa navedite oceno vrednosti {kode v evrih (€). V peti vrstici z izborom ustreznega polja (1 do 4) ocenite verjetnost nadaljnje {kode, v {esti opredelite ogroènost zemlji{~ (1 do 4). V sedmi vrstici navedite obseg sanacijskih ukrepov (1 do 4). Manj{e sanacijske ukrepe zmore posameznik (1), ve~je (2) lokalna skupnost, pri zelo obsènih sanacijskih ukrepih pa je potrebno posredovanje dràve (3). V osmi vrstici ocenite nujnost sanacije (1 do 4). V deveti vrstici prav tako z izborom ustreznega polja ocenite skupno ogroènost (1 do 4). 157 Zemeljski plazovi v Sloveniji Matija Zorn, Blà Komac 12 Odvzemno mesto V ta del preglednice vpi{ite koordinate oziroma ~im natan~nej{o lego mesta odvze-ma vzorca kamnine (prva vrstica), gradiva, ki je bilo premaknjeno s pobo~nim procesom (druga vrstica) ali vode (tretja vrstica). Podatke vpi{ite v obliki Gauss-Krüger-jevih koordinat ali stopinj, nadmorsko vi{ino vpi{ite v metrih. 13 Skica Skico nari{ite na terenu. Prikazuje naj poglavitne zna~ilnosti pojava, tudi pomembnej{e izmerjene vrednosti (naklon, razdalja, lega, odvzemno mesto vzorca). Ker je skica dopolnitev fotografskega in drugega gradiva, na njej poudarite bistvene zna~ilnosti pojava. Ob glavni skici je priporo~ljivo narisati stratigrafski stolpec, skico poteka razpok in prelomov oziroma plastovitosti ter drugih zna~ilnosti kamnin, reliefa in podobno. Priporo~ljivo je narisati geomorfolo{ko karto {ir{e okolice, s pomo~jo katere lahko sklepamo na starej{e pobo~ne procese. 14 Fotografski posnetek Pojav fotografirajte z ve~ stoji{~. Za vsako stoji{~e navedite Gauss-Krügerjeve koordinate ali stopinje ter nadmorsko vi{ino v metrih. 15 Opombe V to polje vpi{ite va{e opombe, opaànja in razmi{ljanja. Opombe dopolnite z izja-vami o~ividcev in navedite pregledano strokovno literaturo. Vpi{ite krajevna in ledinska imena, ki kaèjo na pobo~ne procese, kot sta na primer imeni Podertje in Na plazu. Navedite pripovedke, legende ali pesmi, na podlagi katerih lahko sklepamo na pobo~ne procese v preteklosti (na primer: Simon Gregor~i~, Rabeljsko jezero, 1947). V opombah opi{ite vremenske razmere (padavine, snèna odeja, obla~nost, megla, mo~an veter …) v ~asu obiska terena in vidljivost v metrih. 16 Kraj, datum in podpis Vpi{ite kraj in datum izpolnjevanja obrazca ter se podpi{ite. © Matija Zorn in Blà Komac, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 158 GEORITEM 8 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 8 Matija Zorn, Blà Komac: Zemeljski plazovi v Sloveniji 159 160 Georitem 8 NSL.qxd 4.2.2009 9:14 Page 1 8 MATIJA ZORN BLA@ KOMAC ZEMELJSKI PLAZOVI V SLOVENIJI VENIJIO V SLI VO ZEMELJSKI PLAZ C: OMA BLA@ K http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-107-1 ORN, A Z TIJ € MA 9 2 1 6 9 8 7 1 7 0 1 4 5 12,00 GEORITEM 8 GEORITEM 8