122
Listek.
(Rozprawy i Sprawozd. akad. umiejet. VIII, 78.), tako tudi v narečji brze-ziriskem (Rozpr. i Spr. VIII, 188), zebrzydowskem (Rozpr. i Spr. IX, 163 in 180) in zakopanskem (Rozpr. i Spr. X, 191)- V maloruščini nahajamo jednako v loc. sgl. obliko dativa in v beloruščini se meša loc. z inst. Ogonowski, Studien auf d. Gebiete d. ruthen. Spr. 135. Da se v srbščini že od XIV. stol. mesto loc. rabi dat. sgl., vidimo iz mnogo primerov navedenih v Daničičevi knjigi Istorija oblika  184 in  185.
Če Brandt končnice 2. sgl. sb ne smatra za slovensko, nego za praslovan-sko, tako se v tem radi strinjamo ž njim, kajti iz si res ni lahko razložiti našega s, neozirajo se pri tem, da H nahajamo samo v slovenščini. Jedina oblika postedisi v brizinskih spomenikih nas pri tem ne ovira, ker mimo nje nahajamo v tem spomeniku tudi domače oblike zadenes, vzovnes, prideš, vues; zato smemo prvo obliko smatrati za cerkovnoslovansko, s čimer se sploh dobro strinja jezik tega spomenika. Ce v kakem staroruskem ali starosrbskem spomeniku beremo razven domače oblike še drugo, katera se strinja s staroslovensko in če si prve ne moremo lahko pojasniti iz druge, tako vedno govorimo o vplivu staroslovenščine; ne vidim razloga, zakaj bi ravno pri naših brizinskih spomenikih postopali drugače, posebno ker pri mnogih končnicah nahajamo dvojne oblike. Da bi ravno v tem času bila v našem jeziku taka babilonska zmešnjava, dozdeva se mi malo verjetno, dasi rad pripoznavam, da je dragoceni spomenik še premalo študiran in pojasnjen. —- Obliko si ( stsl. jesi) je pa treba ločiti od s, šo.                V. Oblak.
(Konee prihodnjič.)
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali:
—   Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal Ferdinand Seidl. Pretiskano iz »Glasnika hrv. naravoslovnega društva (Societas historico-naturalis Croatica)« Tiskarski zavod »Narodnih Novin« v Zagrebu 1887, 8, 49 str. — Isti pisatelj je priobčil v novinah »Meteorologische Zeitschrift«, Sept. I887. tudi znanstveno razpravo: -»Temperatur-
Verthcilung im  Gebiete der Karavanken.v.
—   Vrtnar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. Uredniška priloga »Kmetovalcu«. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske; odgovorni urednik Gustav Pire, tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani, 1886, 8, 4 str. Vsebina: Kaj hočemo? — Kmetu pomoči! (spisal Janko Zirovnik). — Vzgoja divjakov, — Deset pravil, kako je drevje rezati. — Raznotere vrtnarske stvari. — »Kmetovalec« z Vrtnarjem vred stoji vse leto po 2 gld. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list zastonj. Učitelji in šolske knjižnice plačujejo samo polovico naročnine.  —
—   Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski opis. S sodelovanjem nekaterih   učiteljev   kočevskega   okraja opisala St.   Tomšič in Fr. Ivanc}  učitelja.