IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3.
Inserati po tarifi.
LETO I.
Gospodarski, narodni in kulturni tednik«
UREDNIŠTVO
in ypravniävo v MÜRSKI SOBOTI,
Slovenska ulica 251 ••••••••
Rokopisi se ne vračajo, nčfrankl-rana pisma se ne sprejemajo.
) fff SjliJ
ŠTEV. 8.
Naša gimnazija v Soboti.
Kak da bi strelajzjasnoga neba vdarila med nas, tak nas je zadelo dne 27. avgusta letos strašno, neusmiljeno povelje iz Beograda : v Soboti ne bode več V. in VII. razreda v gimnaziji.
Pa smo dobili z bičom po obrazi kak navadno : z nami se igrajo kak mačka Z mišjo. Kda so volitve, nas znajo obiskati ministri, veliki župani, voditelje stränk in kortešov ; te nam obe-čavlejo nebesa na zemlji, kda pa volitvi minejo, te nas pa samo bijejo z bičom.
S tem, da so ukinjeni višji razredi naše gimnazije, se je zvršo strašen rop med našov mladinov. Žedna i lačna je naša mladina znanja, napredka, kulture, ali mati joj nešče dati! Pričaktivali smo od matere več kakor od mačehe, ali kruto smo se varali.
Ali ne, toga neje kriva naša domovina. Krivi so toga njeni voditelje. Posebno pa so krivi toga tisti, štere je naše ljüdstvo postavilo, da ga zastopajo v Maribori i v Beogradi. NjUva sveta dolžnost je pomagati ljudstvi, pri oblastvih notri davati naše prošnje, povedati naše potrebe i zahtevati tijiivo rešitev.
Kakša skrb pa je to za naše ljüdstvo, kda nam vzamejo najvekšo svetinjo našega ljüdstva, našo gimnazijo.
Odkrito povemo : nas je že sram, da se tak postopa z našim Ijüdstvom. Vničili ste nam
sobočko i lendavsko meščansko šolo, vzeli ste nam višjo gimnazijo, kleti nam pa lehko vze-mete nižjo. Ešče vekša sramota pa je to za Vas, ki tak delate z nami. Zdaj edna stranka krivi drügo za ta brezprimeren škandal. S tem pa je nam ne poma-gano. V imeni naše mladine, cele Velike Prlekije zahtevamo, da se včasi postavijo nazaj vsi razredi na sobočkoj gimnaziji.— Pozivlamo vse poslance brez razlike strank, vse zastopnike našega ljüdstva, da operete te škandal, ki se je dogodo pod Vašim Zastopstvom z našega ljüdstva, ar bi se inači znalo šče grozno maSCüväti nad Vami. — Pozivamo v imeni naše mladine vse naše srezke poglavare, g. velikoga župana i ministra za prosveto, da v najkrajšem časi napravijo, da se šče letos odprejo zaaj ukinjeni razredi.
Ali Vam je znano trpljenje naših študentov, ki se morajo po dalešnjih varoših potepati lačni, raztrgani i bosi, ki morajo svoja najboljša leta žrtvovati z in-štrukcijami i predčasnimi službami za bridek i trdi študentov-ski krüh, na največjo škodo svojemi zdravji, živlienji i napredki ? I če poznate to trpljenje, zakaj ga neščete lajšati? Samo stoti tao penez, ki se potrošijo pri ednih nepotrebnih volitvah, dajte za našo gimnazijo i bo desetletja rešena.
Ti pa mladina, ne obüpaj, bori se ! Mi smo s teboj ! Delali
bomo, pisali, zahtevali vpostavitev naše gimnazije v Soboti tak. dugo, dokeč se ne izpuni ta naša sküpna želja, potreba i zahtevek našega ljüdstva, cele naše velike Prlekije.
Volilni shodi.
Naš list je nestrankarski, zato se je tüdi ne spüsto v boj za volitve. Mi z našimi novinami idemo prek dnevno strankarske politike, prek vsega kreganja, šinfanja i ogrizavanja, mi ščemo mirü, brat-sva i ljübezni med Ijüdstvom. Pri tom lepom programi pa nas boli srce, kda vidimo ka se dnes dela z našim Ijüdstvom, posebno zdaj, pred volityami. Zato ščemo tü povedati nekaj reči od naših političnih shodov.
Politični strankarski shodi bi se morali obdržavdti zato, da bi ljudstvi poslanci, štere je ono poslalo v skupščino, dali obračun od svojega dela, da bi Ijüd-stvi povedali ka i kelko hasno-vitoga dela so napravili za ljüdstvo, da bi ljüdstvo podevčili, kak stoji državna znotrašnja i zvUnešnja politika. Z ednov reč-jov: poslanci bi morali svojim volilcom Irno na belom pokazati svoje delo. Od drüge strani bi morali biti politični shodi poučni, kde biseljüdje nekaj navčili od politike, kelko, jim je potrebno znati. Zdaj se 'pa pitamo : ali se to godi na političnih shodih ? Vsi si priznamo, da na!
Če idemo na eden shod, tam čfljemo samo šinfanja in hujskanje. Nihče ne pove i ne
pokžže svojega dela, svojih uspehov, vsakši meče krivdo na drüge, jè blati i črni pred ljiid-mi. Naši kandidatje i agitätorji ne gučijo od potreb Ijüdstva od svojega dela za narod, oni so samo velki majstri v ogrizavanji i jemanji časti svojemi bližnjemi. Ka čfljemo na političnom shodi? Najnakraci bi povedali, da je vsakšega agitatora i korteša cio : svojega nasprotnika vničiti na njegovom poštenjej z lažjov i obrekiivanjom. Vsega so drügi krivi samo edni so svetnicje. Naši Ijüdje pa to vervlejo i ne mislijo, kak so pa na hujskani, za nos potegnjeni, i nalagani.
Človeki se takši volilni strankarski politični boj gnusi. Na kakšem shodi bi človek naj-raj izplüno vso debelo laž i ogri-zavanje, šterim so ga fulali govorniki i zapüsto shod, na šterom se vči ljüdi svojega bližnjega sovražiti ? Kama nas to pripela ? Do toga, da bomo se med se-bov klali, kak se to godi na Hrvatskom. Sosed bo sosedi sovražnik, brat brati neprijateo, dva rodovnjaka te se hüdo glédala, ar nas tak vči strankarska politika. Mi samo pitamo, koga bo pekla dtišna vest, što bo noso vso krivico za vse sovraštvo ? Ne le tisti, Iteri sejajo seme sovraštva namenom med naše ljüdstvo ?
Veliki župan
V soboto 27. avgusta se je g. Veliki župan z automobilom pripelao v naše Prekmurje. Naj-prle se je stavo v M. Soboti. Na okrajnom glavarstvi je spre-jemao raznovrstne deputacije, med šterimi je bio tüdi naš urednik, Šteri je postavo pred Vel-koga župana sledeča pitanja:
Gospodarstvo.
1.	Ste včinoli vse potrebno zato, da se da pomoč — podpora tistim siromakom, šterim je sfišava vničila žetvo, ostanek pa so ogromne miši poj eie?
2.	Ste poskrebeli zato, da dobijo prizadeti posestniki po mogočnosti zobstom, ali bar po znižanoj ceni zadosta dobroga silja za seme i za krüh?
—	Tozadevni predlog se nahaja na ministerstvi v reševanji, — je odgovoro Vel. župan.
3.	Ste že nakazali podrejenim oblastvam zadosta kredita, da nabavijo strup za pokonča-vanje miši ?
—	So včinjeni potrebni sto-paji — je pripomno Vel. župan.
4.	Ste že izposlovali od ministrstva potreben kredit za regulacijo Müre, štera prodira v Dok-
v Prekmurji.
ležovje, Ižakovce, Melince, Bistrice, Hotizo itd. ?
—	Kredit je že nakazani v znesku dva milijona dinarov za regulacijo Müre okoli Apača, — je pravo Vel. župan.
Za naše Prekmurje nega kredita ? je pridjao urednik.
5.	Zakaj se na metelicah be-betežna živina nemre tak drago odati, kak zdrava, čeravno ži-vinozdravnik določi, ka je meso popolnoma dobro i zdravo ? Zakaj je te samo takše živine meso za nüc, če jo gospodar proda za polovično, ali sramotno nizko ceno — za par sto dinarov?
—	To neje moja stvar, to je zadeva prodajalca i küpca, kak se poglihata, — je nakraci povedao Vel. žijpan.
6.	Ste preskrbeli zadosta sredstev za brezplačna zdravila proti metelicam i drügim, tüdi svinjskim betegom?
—	Kelko je mogoče — pravi Vel. župan.
To mora biti I Naš narod je siromaški, njemi se mora pomagati ! — je pripomno urednik.
PolitKna uprava.
—	1. Kda mislite ' razpisati občinske volitve?
—	Okoli meseca novembra.
2,	Se zpremenijo sedanje vasi v upravne občine ?
—	Ne! ,
3,	Na čidi predlog se razreši obč. gerent svojih dolžnosti?
—	Na predlog srezkoga poglavarja.
4,	Kaj je s spremembo ge-renta v .... ?
—	Mi je ne znano.
Prosveta.
l.Se odpre V. i VII. razred gimnazije v Murskoj Soboti ali pa ne?
—	Nevem.
Nujno je potrebno, da zraven napravite vse, da se omenje-niva razreda odpreta, naša gimnazija razširi v osemrazredno, da bodo naša deca imela priliko doma študirati.
2. Kda se že začne kmetijska šola v Rakičani?
—	Nevem nikaj od te šole, — je končao svoj govor Veliki župan.
Vüpajmo se, da naše upravičene, kričeče želje he bodejo samo bot v steno, nego da nas merodajni gospodje poslühnejo, nam priskočijo na pomoč i nam pomorejo. Če pa toga ne včini-jo i nam v niednom tali ne pomorejo, se bomo oglasili drtigoč, tretič, desetič itd., da bodo na zadnje prisiljeni nam pomagati, ar naše ljüdstvo ne živé s praznih oblüb, nego iz krüha.
PO DOMOVINI
Ur. list z dne 22. avg. 1927 št. 88.
Kandidati
za volitve z narodno skupščino dne 11. septembra 1927.
I.
Dr. Anton Korošec, nar. D. L. poslanec v Mariboru, Ko-roščeva ulica 12. in Jožef Klekl, župnik v p. in narodni poslanec v čren-M. S. sovcih št. 8.
Ivan Jerič, urednik „Novin* v Murski Soboti,
II.	;
Stjepan Radič, književnik v Zagrebu. P ? Albin Prepeluh, publicist in posestnik v Ljubljani. Simon Toplak, posestnik v Mostah pri Ptuju. Dr. Ante Odič, odvetnik M. S. v Čakovcu.
Ladislav Hodošček, po-sestn. in župan v Zenkovcih.
III.
Pj t Dr. Ljudevit Pivko, pro-' ' tesor v Mariboru. . Štefan Godina, evangeljski župnik v Gorn. Petrovcih. M g Janez Preininger, šolski " ' upravitelj v Dobrovniku.
IV.
Dr. Lothar Mühlesen, odvetnik v Mariboru. D. L. Dr. Kamillo Morocutti, zdravnik v Št. Ilju. Franc Girstmayr, velepos. v Lajtersbergu. M. S. Mihael HolsedI, posestnik in ž:upan v Fukšincih. Anton Preletz, posestnik in čevljar v Fukšincih.
V.
Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. D, L. Nemanja Pavlovič, minstr. ur. in novinar v Beogradu. Arpad Titus Bačič, stavb-nik v Zamostju. M. S. Franjo boštarec, evangel. župnik v Legradu. Jožef Džuban, šolski upravitelj in gerènt v Križevcih v Prekmurju.
».
VI.
Josip Petejan, uradnik v Mariboru. D. L. Zvonimir Petrovič, kon-• cipijent v Dolnji Lendavi. Matija Gabor, zasebni M. S. uradnik v Dolnji Lendavi.
VII.
Vinko Höderndorfer, bivši učitelj v Mežici. D. L. Dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani, Cankarjevo in nabrežje št. l/I.
M. S. Albin Hrast, kmet na Viru št. 10 pri Stični.
VIII.
Franjo Zagorski, posredovalec v Mariboru. D. L. Laslo Krajčič, natakar v . Zagrebu.
Anton Tement, kmetiški M. S. delavec v Selih.
To so kandidati, šteri kandidirajo i iščejo kruglice v našem Prekmurji. Tej vsi bi radi bili naši poslanci (követje), ka bi nam prej te pomagali — ? — Ljüdje pa tak pravijo: „Ej, poznamo mi te ptičke že dugo, kak so nam pomagali do zdaj, tak nam bodo pomagali naprej. Gospodje se samo zato držijo za poslaniško čast, ar te dobijo vsakši den 300 Din plače, kana celo leto znaša 108.000 Din, skoro pol miljona koron. To jé lepa služba, za štero se vredno držati". — Premislite si volilci prie kak svoj votum šte-romi date ! Követom spravite lepe službe, velke plače, sebi pa nezmerno velko porcijo navržete !
Volilci ! Pitajte omenjene kandidate, posebno pa tiste, šteri nemrejo viditi poštenoga dela, šterim pravica smrdi, to ie one, ki iz same zavisti i poganskoga sovraštva na javnih shodih napadajo i šinfajo „Kmečko moč", sledeče :
1.	Ka so nam spravili?
2.	Zakaj so ravno pod njü-vim zastopstvom ukinili V. i VII. razred gimnazije v Murskoj Soboti? — Kam a bodo šla naša deca v šolo? Zakaj ne voščijo, ka bi se naša deca tüdi kaj na-včila? Se njim ne mili naša mladina, štera se bo mogla za-pUščena potepati po svejti, ar ne bo mela več šol doma, da bi se včnavčila? Deci so šolo zaprli, stariše razžalostili, obremenili, a kruglice vüpajo prositi?
3.	So spravili siromakom vsakdenešnji krüh i semenskö žito šterim je stišava vničila si-Ije, ostanek pa miši pojele? — Krüh, krüh njim dajte ! Ne iščite
samo kruglice, nego: lačne nasitite i nage oblečfe !
Ne šinfajte „Kmečko moč" ! Pomagajte rajši zapUšČenomi siromaškomi narodi, ki de vam hvaležen, Bog pa blagoslovi vaše delo !
Vznemirjenost zavolo volitev je zavladala tüdi v Prekmurji. Vršijo se vsakši den shodi. Vsi se kažejo dobri prijatelji ljüdstva. Ešče tjeden dni in tü so volitve. Števci „Kmečke moči" so zdaj lehko zadovoljni i vsakšemi lehko v obraz vržejo laž, da je „Kmečka moč„ političen list. Zdaj že vsakši lehko vidi, da smo za istino s poštenim namenom dali vö te novine i glasimo pravico, istino i ljübezen med ljudstvom, ne pa laž i sovraštvo, kak tisti, šteri so se spodteknoli nad našim listom. Naš list je pošteni i je nikomi nikše krivice ne včino. Zato pitatje , vsakoga, što vam graja „Kmečko moč" : ka njemi je „Kmečka moč, kriva? Vsi naši ljüdje morajo šteti „Kmečko moč", da tak pride v vsakšo hišo te list, v štero prinese mir, zabavo, včenje i veselje.
Kak se zovejo naši kraji?
Če v posameznih občinah gledamo table, štere nam značijo kraj, vidimo, da je prinas v vsak-šoj vesi inači napisano. Na teh tablah bi moralo biti pravilno napisano npr. etak: Občina: Morave'!. Srez : Murska Sobota. Oblast : Mariborska. Kraljevina : SHS. čtidno je, da je že telko let preteklo i se je za to stvar nihče ne brigao. Mislimo, da je popunoma pravilno, če oblasti včinijo svojo dužnost i dajo tozadevno naredbo občinam. Zvü-nejši znak, šteri pa dosta pomeni. Bomo videli, če te naš poziv koga zbüdi.
Novi most na Črnci v Dol. Lendavi je zgotovljeni i je izročeni prometi. Novi most je lepota v Lendavi.
Y, Dolnji Lendavi je imenovan za občinskega gerenta gosp.
Elemér Szabó, namesto dosedanjega g. Andreja Hribarja.
Občinske volitve. Kak smo zvedeli na merodajnom mesti, se bodo konči itak vršile v Prek-mušji obč. volitve. Že je zadnji čas, da se to zgodi, da pridejo naše občine do pravoga vodstva.
Ljutomer. Pri nas se popravlja farna cerkev, ki bo popolnoma prebarvana. Zunanje delo bo kmalo končano in cerkey bo dobila čisto drugo lice. — V zadnjem času sta bila dogotov-Ijena in izročena svojemu namenu dva kulturna domova in to „So-kolski dom" in „Katoliški dorn". Obe stavbi sta lepi, ki se ž njima lahko ponaša novo in mlado mesto Ljutomer. Ti stavbi pa sta tudi v ponos in slavo vsej Veliki Prlekiji.
Veržfej. Dobili smo most in železnico, kar nas tesneje spaja s Prekmurjetri. Radi se tudi vozimo po „prleški" železnici v M. Soboto in drugam. Samo to je krivo, da je ta vožnja nevarna in počasna. Vsi mostovi so v najslabšem stanju. Vlak se mal© zaleti in že zopet postoji, ka ne upa čez na pol razdrti most. Ali
ne bi bilo dobro že enkrat popraviti te mostove, da bomo se še raje vozili po naši „prleški" železnici ?
V	Beogradi se je vršil miting male antante, na šterom se je odlikovao naš „indijski junak" poručnik Bajdak.
V	naših kopališčih je podaljšana sezona do konca oktobra, ker je vseh kopališčih letos zelo veliko tujcev.
Novi vučitelje — ne v našima srezoma. Kak smo že zadnjič javili so v Prekmurji razširjene nekatere šole v več razrednice. Zdaj so že imenovani ttidi vučitelje i to: g. Stanko Pogačnik v Serdico, g. Stanislav Žabjak v Trokovo, gdčna Helena Colar v Dokležovje, gdčna Ana Sekula v Fokovce, g. Darinko Berce v Gederovce, gdčna Marija Potnik v Kupšince, g. Franjo Hlebec v Vučjo gomilo, gdčna Elza Vračko v Andrejce, gdčna Marija Verovšek na Melincè.
Zopet novi razredi v naših šolah. Z ministrskim odlokom so se otvorili razredi na teh le šolah : Srez Dol. Lendava : Bel-
tinci vpor. k I. razredu, Ivanci razširjena v dvorazrednico, Iža-kovci v 3 razr., Kobilje v 3 razr., Mala Poljana v 3 raz., Velika Poljana v 4 razr., Žiški v 2 razr. Srez Murska Sobota : Gornja Lendava razširjena v 4 razrede, Markovci v 4 razr., MoŠčanci v 2 razr, Pečarovci v 2 razr., Tešanovci v 3 razr. in Tišina v 5 razr.
Vel. župan je pretekli tjeden obiskao Prekmurje. Mi to po-zdravlamo i samo želemo, da tej obiski prinesejo našemi kraji re-san nekaj hasnovitega. Mi mamo dosta težav i nevol, štere treba odpraviti, zato tü prosimo vse merodajne gospode, da bodo tej obiski imeli tüdi dobrote za naše ljüdit
V kratkom se odpre vedni zračni promet med Beogradom i Zagrebom.
Iz zagrebške ženske kaznilnice je pobegnola črnogorka, hajdučica Stoja Markovič, ki se zdaj. nahaja v Beči. Policija nem-re zaslediti, kak je mogla Stoja pobegnoti i što joj je pomagao.
Podgani so zgrizle obraz deteti v nekšoj yesi v Vojvodini.
Priličen > Francek.
Kak si to misli i ide, naednok je samo pred njim bliščeči grad, štero-ga je odpro i stopo v njega. Nekaj ga je zraven vleklo v sobe, gde je že v prvoj najšeo kak sunce sveteo i lepi zlati cmer, šteroga si je lepo, narobi za krščak vtekno. Na dvori stoječem st&denci je najšeo mladoga konja, šterim je tak napravo, kak z svinčenim in srebrnim. Od toga je dobo zlati kantar. V Stali je najšeo sto svinj i tak je večer štiristo gnao domo.
Krao je že nestrpno čakao pri vrataj i šteo prihajajoče svinje, šteri je pa več bilo. Od veselja je pravo krao Franceki :
Moj sinek, vreden si velke časti zato ti dovolim, ka boš z nami meo večerjo.
je, presvetli krao, Dajte meni, ka mi ide, pa bom najbolje zadovoljen. Neščem imeti z gospodov nikšoga posla, ar gospoda samo te sirmaka spoštiijejo, dokeč majo žnjega hasek.
Ar neje šteo privoliti v to, da bi s kralevskov drilžinov večerjao, so njemi vödali njegovo porcijo. Kak vsikdar, se je tüdi zdaj potegno v svoj kot i tam opravo pastersko večerjo. — Komaj je žlico obrisao, pa li opazi, ka se njemi najmlajša kralevska hčerka ž velkim veseljom približavle. Kda je prišla do njega, ga je lübezuivo nagovorila; "Oh,Priličen Francek, moram ti priznati, ka sem te že tak dugo iskala, zakaj si se mi v te kot skrio ?" — Gledala ga je tak lepo, kak če bi se same zvedice v njege uprle ; gučala pa je tak srčkano, kak či bi same rožice razsipavao. Kda ga je že v mrežo dobila, se njemi je začnola tak po
lisičjem prilizavati, ravnotak, kak znajo to vse driige dekle, štere majo takši cio, kak ga je mela ta naša kralevska hčerkica.
Sirmaka Franceka so njene sladke, kak angeljček nedužne reči tak zblo-dile, ka je več ne znao nikaj odgovarjati, samo je gledao v te „mali paradižom* i čakao, ka se denok žnjim zgodi. Pa ka bi se zgodilo ? Gospodična je poniicala to priliko, stopila k njem, ga prijela za roko, poglednola v oči, i ga prav prijazno prosila za tisti zlati cmer, šteroga je Francek v zlatom gradi najšeo. Francek neje odgovoro nika, nego je vzeo zlati cmer i ga dao gospodični v roke. Od velke sreče je tüdi mladoj princezinji zabegnola reč. Žmetno sta se ločila eden od drügoga, ali njiva sta sta njiva srci čutili sladko notranjo sre-5o « • • • •
Na Strti den, gda je Francek že
Mati njemi je najmre prie kak ga je spat djala, namazala obraz z nekšim mazilom, štero je dišalo podganam. Na velko kričanje deteta pribežala mati i tak rešila dete gotove smrti.
Iz Celja so se odpelali čeho-slovaški dijaki, šteri so bili eden mesec v našoj domovini, da jo spoznajo i da se tak drflžita dfi-ševno oba slovanskiva naroda.
V Zagreb! je 22 jezero de-lavcov brez posla.
Kak poročajo Iz Beograda je minister za poljedelstvo odobro kredit 2 i pol miljona dinarov za regulacijo Drave i Müre.
Politični umor. Kam a nas pripela strankarska strast? Z nožom na politlčnoga na-sprotnika.V Čučerji pri Zagrebi se je zgodo te žalosten slučaj v našoj političnoj zgodovini. Dva radičovca i eden pristaš, hrv. pučke stranke so se svadili zavolo strankarstva. Prišlo je tak daleč, da sta radičevca z noži bujla pučkaša. Zdaj sta že v vozi žaprejtiva i jiva čaka kazen, ov siromak pa je mrtev, a strankarski voditelje si perejo roke. Što
je toga kriv? Zato mi pravimo: dol s strankarstvom ! Dnes-vütro se to lehko zgodi tüdi pri nas i što bo pri nas kriv?
Učitejska premeščenja. M. Sobote v Pertoča je premeščen g. Vilibald Beloglavec, g. Oskar Bregant iz Krplivnika v Novo cerkev in gdč. Ana Mrovlje od Sv. Jürja v Selo.
G. dr. Zvonimir Zemlič, živinozdravnik je premeščen iz M. Sobote v Macedonijo, šteri je že v četrtek zapüsto naše Prekmurje. Prilüblenomi i dobrotni gospodi želemo vse najbolše na novom mesti i pričakfljemo na skorajšne svidenje !
PO SVETI
V Budapešti je honvedsko sodišče izreklo kazen nad tremi husari, šteri so bujli pri bitji nek-šega žandara. Eden je bio obsojeni na smrt, drugi na trii pol leta, a tretji na tri leta ječe.
Ešče v pravem časi je mro mesar Ogden v Londoni ar bi o-vak zapravo vseh 150 milijonov
dolarov. Zadnje dni je meo nesrečo, da je vsakši den zgübo e-den milijon dolarov. Tak je po smrti zapüsto samo šče 20 milijonov dolarov.
V Černovicah živi 73 let star črevljar, šteroga sin je pred 20 leti odišeo v Ameriko. Dečko je dugo nikaj ne služo. Nazadnje pa je le prišeo k sebi i se po-prijao dela. V par letih je nagr-mado eden miljon 200 jezer dolarov, Te dni so ga pa roparje bujli. Ar je ne zapüsto drügoga kak staroga očo, je te herbao vse premoženje sam. Gda je to zvedo je samo pravo: Ka mi pomaga takše bogastvo ko znam, da bom ešče samo malo časa živo.
Po edno dete majo madžarske drtižine. Kmetje se branijo dece, zato nečejo meti več deci kak po edno, da jim ne trbe delati posestev. Bogatešje pa tüdi nešče-jo meti dosta dece, ar je ž njimi preveč skrbi i brig. Tak se je število porodov strašno skrčilo. V županijah Somogy, Baranja i Tol-na sploh nega male dece. Zdaj pa so Madjari uvideli, da tak narod propadne, če node dece. Pra-
na pol poti bio svojimi svinjami štere je gnao na pašo, je zvedo, ka je njegov krao po čelom orsagi dao naznaniti, ka do se njegove tri hčere omožile. (ženile.) ato želej štero dobiti, naj pride določenega dneva na kralevski dvor. Medtem časom je krao na vrh najvišjega dreva dao privezati tri lepe cmere i pravo, ka samo tisti dobi njegovo hčer za ženo, šteri s konjom tak visiko skoči, ka dol z zvrha cmer vzeme.
Kak blisk se je razneseo po čelom orsagi. Prišli so zato od vseh krajov vsefele mladi knezi, grofovski sinovje, baronje i dosta drügih ma-gnašov probat srečo, a na nesrečo, niti eden ne mogeo s konjom tak visiko skočiti, ka bi cmer dol z dreva od-neso.
pribežao. Konji je segno v viiho, ge je bio skriti gvant, šteroga si je brzo oblekeo. Zdaj je skočo na konja i ponosno jahao v kralevski dvor i tam z ednim skokom pograbo cmer najstarejše kralevske hčeri.
Jako se je razveselila najstarejša kralevska hčer, ar jé bila več gotova, ka ona že ma svojega zaročenca, štero je vsakšoj dekli še dnes den najvekše veselje . . . zato ka či ma moža, ma vse . . . Toda veselje neje trpelo dugo, ar je Francek zraven nazaj odjahao svojim konjičkom, da njemi nanč sleda ne bilo. Komaj je prišeo v log, že je stepo srebrni kantar. • Srebrni konj je sam pribežao. On se je oblekeo v srebrni gvant i hajd nazaj na kralevski dvor ge je ta driigi cmer neseo in sicer cmer srednje kralevske hčerke.
Razveselila se je srednja kralevska hčer, da je ona dobila šče lep-
šega mladenca, kak prva. Ali kak stareša, je tiidi ta zraven vdovica ostala, ar je dečko z velkov silov odjahao.
Ne je minolo šče dve minuti i Priličen Francek je v zlatem gvanti oblečeni, na zlatom konji prijahao na kralevski dvor. Kak sunce se je sveto. Nikaj neje čakao, nego je konja potegno, ž njim skočo na vrh dreva, vze cmer najmlajše princezinje i kak blisk odjahao nazaj odked je prišeo.
Vse so se omožile, pa li niedna neje vidla svojega moža. Vse tri so noč i den jokale od velke žalosti. Či je što pitao kaj njim je, so odgovorile, ka so vse — vse — zgubile na sveti — zgiibile so dečkece, šteri bi mogli biti njihovi bodoči možje, pa jih nindri nega. —
vijo pa, da nikaj ne pomaga; ljudje se dece bojijo.
Na Danskom je ministrski svet sprijao zakon, po šterom se v toj državi nihče nemre na smrt obsoditi.
Usmrtili so v Rusiji gospo Klepikovo, štera je bila obsojena na smrt ar je vohunila v Rusiji v has/sk Anglije.
V Ženevi se je vršila velka mednarodna novinarska konferenca, štere se je udeležilo sto delegatov vseh vekših novin na sveti.
POLITIČNE NOVOSTI
DOMAČE.
Volitve, Ešče eden tjeden nas loči od volitev, zato so tej zadnji dnevi strašno vroči. Vse je na deli staro i mlado, vse agiti-ra. Nesmo čakali tak srditoga vo-lilnoga boja. Shodi so navadno slabo obiskani, zato se nemre nikaj soditi naprej što dobi. Ljudje več jako ne zavilpajo. Na shodih se stranke samo šinfajo, obljubljajo i obečavlejo vse mogoče i nemogoče. V našem kraji je takša razcepljenost, da je ni-eden kandidat ne siguren, da bo izvoljeni. — Na Hrvaškom so se zapelani kmetje zavolo stran-karstva sposvadili i ednoga buj-li. — Vlada je posebno ostro nastopila proti komunistom. V Zagrebi so zavolo bojazni, da pride do nemirov, bili prepovedani politični shodi.
Grška je razveljavila z nami sklenjeno pogodbo glede pristanišča Soluna.
SVETOVNE.
V Ženevi se bo vršilo jesensko zasedanje driištva narodov. Pred zasedanjom se zberejo zvti-nešnji ministri držav male antante i se pogučijo od svojega dela. Posebno se bodo bavili z delom Rothemerea za vpostavitev stare Madžarske. Najbrž bodo zahtevali pred drfištvom narodov, da Madžari henjajo s svojov agita-cijov proti maloj antanti.
V Parizi se je vršila velka medparlamentna konferenca vseh držav, kde se je razpravlalo, kak bi se v bodoče preprečile vojne.
Na Čehoslovaškom so se tam živeči Madžari obrnoli proti delovanji lorda Rothemerea i so izjavili, da se jim v toj državi godi boljše kak Madžarskomi narodi v svojoj lastnoj državi, kde vladajo izda grofje i baronje.
POUČNO
Domača vzgoja.
Nega iutil.
Nega čutil je en. naj važnejši del telesne vzgoje. Veliko pažnjo moramo posvečati na to, da dete ne čita pri slabi luči in, da drži knjigo v pravilni vidni razdalji. Oči mora vsako jutro in zvečer v čisti mlačni vodi oprati. Ravno tako more skrbno negovati vüha nos, grlu. Priporočljivo je govorilne organe krepiti z glasnim, razumnim govorenjem!
Kakša je važna nega telesa, vendar nam ne bodi izključen življenjski cio. Nesmimo privaditi otroka, da bi mislio samo na to. *
Vsako delo išče obladanje.
V obaladanji je velka moč.
„Koprive".
UDARI IZ SAME LJUBEZNI.....
Vanek se je razvedril in tako le je rekel ; „Mi smo krščanski ljudje, zato je naše geslo; „Ljubi svojega bližnjega". Da pa ljudje tega ne bi napačno razumeli pa je tudi tako-le grmel ; „Iz same krščanske ljubezni pa moramo ubiti vse nasprotnike; najlepše i izdatnejše sredstvo je, če jih ogrdimo in vzamemo dobro ime. "
Vanek jc grmel v svoji svéti jezi in tako čudno je odmevalo tam pri — cerkvi ; „Farizej. "...
ODGOVOR NA ODGOVOR. Politiko iskao je v lendavskom törmi nek lendavski Jožek, al' dlako je najšeo on v jajci smrdečem ki blo je — položek.
K sreči !
Za srečo je stvorjeno naše srce.
Vsak je sam svoje sreče kovač.
I. Zdravje.
Što je nesrečen ? Največ ljtfdi se niti ne zmisli na to, da so nesrečni vsi ki morajo trpeti lakoto i žejo. To pa zato ne pomislimó, ar nas največ ma vsikdar telko, da se najemo i na-pijemo. Ali so tüdi jezeri i jezeri, ki stradajo i žejajo, šteri nemajo vsakdanešnjega krüha, pa niti mrzle vode. Mislimo samo nazaj, kak je bilo v vojski. Kelko lakote i žeje se je moralo prestati! Pa kak je to strašno bilo! — Odgovora ne znamo; samo to znamo, da je bilo i da je strašno bilo to trplenje, to pomanjkanje, te glad i žeja.
Pa dnesden je to trpljenje, tüdi dnesden se dogaja v vsak-šoj državi, da jezere delavcov stradajo, pa tüdi mirajo od glada. Vzgled nam je Rusija. Vsi tej so nesrečni.
Ali nesrečnejši so ešče tisti, štere glad i žeja v nezmernost zapela tak, da si sami spodkap-Ijajo s tem zdravje i s tem pre-rano smrt. Zdravje je priloga srečnomi življenji, što je ne zdrav, je nesrečen. Za vsakšega pa, što si šče ohraniti zdravje, je v prvoj vrsti potrebno, da živi zmerno i trezno. Lahko z vsov istinov trdimo, da največ bolezni nastane od želodca. Kak je želodec tisti del tela, organ, šteri notri vzame, predela i razdeli celomi teli hrano, tak je lehko ravno želodec vzrok največ boleznim. Posebno pa si lahko nakopamo bolezni, či preveč jemo ali pijemo, tak. da želodec nemre več delati. Če pa želodec ne dela, ali ne dela redno i pravilno, je celo telo betežno. Či pa nam je telo betežno, nam je betežna tüdi düSa. Zato je treznost i zmernost v jedi i pijači podlaga zdravja, kak je zdravje podlaga naše sreče,
(Dalje prih.)
GOSPODARSTVO
Letina kukurice. Letos je kukarica vseširom slaba. Kak pravijo poročila bo slaba letina ku-karice po celoj našoj državi. Tüdi v drügih državah je ravnotak. V Ameriki pa bo letos kukarice zvünredno malo. Zato so tam primerno cene kukarici visoke. Lani toga hipa je koštao 1 q 170 Din cilo 125 Din v jeseni. Letos notira kukorica v Novemsadi do 200 Din.— V Prekmurji je v neš-ternih krajeh, na Dolinskom kukorica lepa bo celo dosta na prodajo, na Slovenskom jo je siiša-va bujla. Na Goričanskom je srednje dobra.
Semensko žito so prosili od velkoga župana ljtidje ob priliki njegovega obiska v Prekmurji. G. velki župan je obljübo, da dobijo naši kmetje semensko žito. Mi smo že v našem listi ponovno zahtevali, da se priskoči našemi kmeti na pomoč s semenskim žitom i to zahtevamo zdaj ponovno. Vüpamo, da ne ostane vse pä samo pri obljübah, nego naši ljtidje v istini naj tüdi dobijo, ka se jim obeča. S tem bo nam dosta pomagano.
CENE
Penezi :
dolar av. šiling čehosl. krona nemška marka francuski frank švicarski frank italjanska lira madž. pengö
Din.	56-15
„	B--
„	i'67
„	13-50
rt	2-20
„	10-93
„	3-08
..	9-90
Državno 1% invensticijsko poso-ilo Din 84-50 Državna renta za ratno Šteto Din 346 —
Blago :
Pšenica nova Din 290— —
Oves novi	„ 180— —
Kuruza staia	„ 230— —
Pšeno	„ 6—
Jaboke	kg „ 2—
Senja :
Dne 5. septembra je senje v Bogojini. 7. sept. na Cveni. 9. septembra v Petrovcih, v Tčrniš-či i na Tišini. Dne 10. septemb. pa v Püconcih.
; OBRTNA BANKA podružn. LJUTOMER
■ Telatoli Številka 2 CBIltrOltl U Ljlibljüfli Telefon Cfevllka 2
B lliniÌÌIll**tttlllll*IÉrilIIIIIIIÉIIIÌJIltÉIItllllllllÌfllllllfllllllllÉilllllltilllllllIlllllllltÉIIÌÌIIIIIIIIIÉIillllltll)llllllllllliIlljHllllfH
m
I
Od ministrstva Financ v Beogradu pooblaščeni zavod za izstavljanje* izvoznih listin, nakup in prodaja dolarjev ter vseh drugih valut in deviz. Daje kredite, zlasti kratkoročne pod izredno ugodnimi pogoji. Prihranki na knjižice in tekoči račun so kar najvarnejše vloženi pri nas ter se obrestujejo zelo ugodno, ' vezane vloge po dogovoru mmmmmmmmm primemo više. mmmmmmmmm
m
I
I
TEDENSKI H9LEN09H
SEPTEMBER
Pondelek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedela
5
6
7
8 9
10 11
Sv. Lovrenc Just. sp. Sv. Pelagij, m učenec Sv. Regina devica
Rojstvo B.D.M.Malameša
Sv. Peter KJaver, ap. Sv. Nikolaj Toled.sp. Nedela 14. po Ris.
Mesec september ma 30 dni V tom meseci se den skrči za 1 vöro i 40 minut.
Prvi krajec meseca je ob 11. vöri i 54. minutah.
Pravijo, da bo šo dež.
Kakše vreme prvi den kaže, Rado ves mesec tako ostane.
Proščenja :
Dne 8. sept. je proščenje v Petrovcih, na Tišini i v Negovi na Štajerskom.
Glasi uredništva:
Srez. pogl. M. Sobota. Dopis prišel prepozno, vsled česar nise mogel priobčiti. Oprostite!

V zalogi
so v Tiskarni Panonifi
LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON za Prekmurje in Medjimurje nevezan 22 Din vezan 30 Din
NOVI IMENIK OBČIN V PREKMURjU
sestavil srezki poglavar Lfpovšek Cena 12 Din
Krstni, poročni, domovinski listi, za-dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.

T_	.	t V 0Slasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
l r Nr ( )( 11 A Si IV * 1,50 Din in »poslano« 2 Din za vsaki cm*. Popusta se da
v . pri 3_5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5, krat pa 25% "• 1	=	Cene malim oglasom 10 Din.
Naznanilo !
Čast mi je, sporočiti cenj. občinstvu, da sem od Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, ki je na dražbi prišlo v last trgovinske zaloge Slovenske knjigarne v Murski Soboti, odkupil pod roko vso njeno zalogo in otvoril knjigarno, trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami v prostorih prejšnje Slovenske knjigarne v Murski Soboti, Aleksandrova cesta štev. 70.
Dovoljujem si, priporočati svojo na novo ustanovljeno in znatno razširjeno podjetje ter Vas zagotavljam, da bom v vsakem oziru ustregel Vašim željam in zahtevam.
v Murski Soboti Zvezna ul. 222.
plača intereš na hranilne vloge in vloge na tekočem računi
gldo^O
Posojila daje proti vekslini (ke-zešom) in gortaboleranji.
Poitni čekovni račun /12628.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Benčec.
Važno za bolnike!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se pri meni izdelujejo vsakovrstni lahko prebavljivi keksi, kakor dvopeki za bolnike, kateri trpijo na želodci vsled sladkorne bolezni. Priporo- | čam tudi za otroke, ker imam za mladino dober in za zdravje mladine komisijsko odobren dvopek. Zelo se priporočam, da skrbite za zdravje in rabite samo lahko prebavljivo hrano, katera vsebuje močne in lahke hranilne snovi. Moji keksi, dvopeki, biskviti vsebujejo samo
domaČe sirovine brez vsakih kemičnih pridatkov. Nudi Vam na veliko in malo na vse kraje Jugoslavije po pošti ali železnici po
NIZKI CENI
KRALJ VEKOSLAV
- Tvornica keksa, dvopeka in biskvita
MURSKA SOBOTA, ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 240-244
I. odlikovan v Mariboru 1923. 11. odlikovan v Rimu z veliko zlato kolajno s palmo in diplomo 1927.
4	. TISKARNA Murska Sobota		PANONIJA .1, Šolska ul. št. 241 lil
	j izvršuj© vsa tiskarska dela solidno in točno		izdelujejo se vsa knji- |J( goveška dela najlepše |
i ■ ---