v A , ffilNEBONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BQNDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORV XXV. — LETO XXV. CLEVELAND. OHIO. THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 24, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 224 NGRES ORAZIl ffiEDSEDNIKA Ruski časopis ugotavlja, da stoje Angleži in Amerikanci samo ob strani in gledajo titanski boj proti 96 sprejela nO , 'ca poslancev je z 284 lOf ^ovi 1)1 anti-inflacij- tiji — Zvišanje j^njslcih stroškov ,"|*s8ing" Ne Časopis svari politike stare šole, ker tolerirajo položaj, ki dovoljuje Nemcem ohranitev iniciative in dopuščajo, da se vse prilike izmuznejo iz rok. _*- I ton, 23. septem-^ oziraje se na proš-" svarila admini- ' ^ Voditeljev, sta da-^bornici kongresa, sle-'tvu farmskega bloka. Predsednika Roosevelta, ' sprejme anti-infla-•"edlogo, ki je nasprotna t J. ali pa naj prič- ' na podlagi ekseku-J^kaza. poslancev je spreje- ^Jlasovi proti 96 Stegal- "Wlacijsko predlogo, . da se doda farm- .' elkom tudi izdatke za tvo. ^ administracijo cen o nova formula zviša-^'vljenske stroške za ^^.000 do $3,500,000,-^ ^ do 5 odstotkov. daje Steagal* . predsedniku pol-® ^^iliziranja mezd, plač i. ®t8^darlu z dne 15. ta predlog(a za-^ GG všteje vse vrste ^®^o, kadar se bo de-paritete farmskih . SE ODLIKO- ^ v bitki pri ^OLOMONIH poroča: Milwau-J Slovenski poročnik \ %rn je bil poveljnik 1 MOSKVA, 23. septembra. Časopis "Moscow News," ki je tiskan v angleščini začasno v Kujbiševu in ki je zlasti čitan med diplomatskimi krogi, označuje angleško in ameriško vojaštvo kot "navadne gledalce, ki stoje ob strani in gledajo" ter svari "politike" pred "tolerira-njem sovražnikom e iniciative." Odločitev pred vrati Stalingrada "Bodoči potek vojne se odločuje sedaj pred vrati Stalingrada," je rečeno v urednikovem članku tega lista. "Hitler je vrgel vse svoje sile in rezerve na ta odsek fronte. In baš to je povzročilo, da je njegova fronta na zapadu gola in da se je Rommelova ofenziva v Afriki izjalovila. Zato je tudi Hitlerjev pritisk tako silen in vztrajen. On izrablja namreč prednosti in ugodnosti dejstva, da, dočim je on vrgel v akcijo ne samo vse svoje sile in rezerve, temveč tudi čete svojih zaveznikov in vazalov, stoje angleške in ameriške armade samo zraven in gledajo ti-tansko borbo, ki se vrši na ruski fronti. Rusi prepričani o simpatijah "Mi vemo, da zasleduje angleško in ameriško ljudstvo naš boj z največjimi simpatijami in da je pripravljeno, dati nam akr tivno pomoč. Mi upamo, da bo ta pomoč tudi prišla. Toda mi tudi vemo, da so še politiki gotove vrste, ki se še vedno ziblje-, jo v starih nadah." Svarilo politikom Izjavljajoč, da čas ne bo nikoli odpustil onirh, ki dovoljujejo, da se ugodne prilike i^muz KAJ JE Z DRUGO FRONTO? MOSKVA, 23. septembra. — Wendell Willkie sliši v Rusiji, kjer koli hodi, povsod eno vprašanje: "Kaj je z drugo fronto? Danes mu je zastavilo to vprašanje nešteto ruskih delavcev, ko si je ogledoval nekatere moskovske tovarne. Willkie je danes govoril tudi z Rev. Leopoldom J. Brownom, ameriškim katoliškim duhovnikom v Moskvi. OGROMEN KONVOJ DOSPEL V RUSIJO LONDON, 23. septembra. — Angleška admiraliteta naznanja, da je velik del konvoja, ob-, stoječega iz angleških, ameriških in ruskih tovornih parni-kov, ki so peljali Rusiji vojne zaloge, srečno dospel v neko i rusko pristanišče, in sicer kljub silnim napadom nemških bombnikov in podmornic. Admiraliteta priznava izgubo nekaterih ladij, toda pravi, da so nemške trditve, da je bflo pogreznjenih 38 ladij, brez podlage in pretirane. Izmed bojnih ladij, ki so spremljale konvoj, ni bila no-pegceziijwMi in trditev nacistov, da je bilo pogreznjenih šest spremljajočih ladij, ne odgovarja resnici. 5,000 JIH JE PADLO NA Hrvate pridejo BALKANU ANKARA, Turčija, 22. I septembra. — Jugoslovanski viri naznanjajo, da je bilo v bojih m^d Nemci in Hrvati in jugcjslovanskimi rodoljubi pri vasi Sednice ubitih okoli 5,000 Nemcev in Hrvatov. Bitjta je trajala deset dni. Jugoslovani niso javili svojih izgub. BA-linski rad^o naznanja, da sta obiskala Hitlerja na ruski fronti dr., Ante Pave-lič, "poglavnik'j" Hrvatske, in Mihail Antoi^escu, nado-mestujoči preniier Rumu-nije. i: LONDON, 23 < septembra. — Poročila s kontinenta naznanjajo, da se bosta v kratkem sestala, na Dunaju Hitler in Mussolini, ki se bosta posvetovala o bodoči kampanji glede zatrtja bojev na Balkanu. zdaj pobijat polki SS elitne garde Nemško vrhovno poveljstvo je odredilo, da morajo Italijani nemudoma umakniti svoje vojaštvo iz Hrvatske. ANKARA, 17. septembra. (Ray Brock v "NYT"-u). — V cilju, da se ubrani novih napadov močnih gerilskih skupin v Jugoslaviji, je nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da morajo brambovci Stalingrada pobili Italijani takoj umakniti vse svo-!nadaljnih 4,000 nemških napa-je čete iz Hrvaške, kamor bodoUaicev ter uničili 109 nacijskih poslani polki elitne garde (SS) tankov v krvavih bitkah, v ka-in redne nemške vojske z oklop-.tere je posegla tudi ruska rečnimi edinicami, ter sveže čete' RUSI UNIČILI v STALIN-GRADU109 NEMMIH TANKOV Rusi drže vse svoje postojanke v mestu in pridobivajo na ozemlju na nekaterih krajih. TEKOM ZADNJIH ŠTIRIH DNI JE BILO UBITIH 10,000 NEMCEV MOSKVA, četrtek, 24. septembra. — Rusko službeno poročilo naznanja, da so hrabri Rusi poročajo, da je bilo v nekem mestnem delu razbitih 42 nemških tankov, v dveh drugih okrajih pa 23. kaijQj, 'zvojevali veliko zma-Poroča Milwaukee ^5. septembra. Kirn \ na štiri japonska i*"' ^nialu šla v morje k dob'^ svoje junaš-% ■ •■v^hn- letal. Kirnov oče ^iP.^lana SNPJ. Sloven- ^ bitk; Priznanje. V orne-, ameriški letalci u- 1% ^]Qih 1 ■■t Je atar 34 let in ože- •Jaj^^®^alske eskadre v bSt-^ 2 O Y*o j v Bn ^zmerah v domovini t< ki zadoščenje nam o junaškem odporu in nemškim J'*"«'! krvne brate in se- v srcih čitamo dan ; Požigajo in ruši- ' v> % ii&še vasi, kako Jo'v ; Izučijo in od in malomarni. Na primer, žena nekega rojaka se nikakor ni mogla odločiti povedati mu žalostno novico, da je njegov dom upepeljen iz bojazni, da ga bo popolnoma strlo. Nekje drugje se pa še zmenili niso, ko so slišali, da je požgana njih rojstna vas. Na splošno ge lahko reče, da je težko zbuditi ogorčenje in takozvano sveto jezo med narodom, dokler ljudstvo samo ne občuti gorja na lastni koži. Vzrokov za to je gotove več, toda eden izmed glavnih je gotovo ta, da smo vsled svobode, katero vživamo že toliko let, po izgnanstvo na tisoče žena, starč-čijih "zločin" je "j V. mož 5 bili rojeni od slo- vencih lahko beležila zgodovina, da smo bili možje in žene v polni meri na svojem mestu v besedi in dejanju. Krožki^ poročajo • • • Ostali krožki, kje ste? Vselej, kadar prečitam gornji naslov, se oziram po celem listu, da bi našla, kje in kaj poročajo ostali naši krožki, toda le redkokdaj se mi posreči najti poročilo, kakega drugega krožka. Kje pa vendar ste, naše poročevalke? — Pa si vsaj katera Sončni kotiček... Prispeva E. C. Takozvane "Bread and Butter Pickles" Ker me je več članic prosilo, naj jim dam ta-le recept, ga vara nudim potom našega glasila. Upam, da ga bosta dobili tudi A. Prime in G. Ffančeškin. Recept je za en kvart kumar, kar se seveda pomnoži tolikokrat, kolikor kvartov želite kon-servirati. 1 kvart narezanih, neobelje-nih kumar — 1 čebula. To poso lite z dvema namiznima žlicama soli in pustite stati 3 ure. Nato stisnite iz tega vso tekočino, kolikor je morete nakar pridenite sledeče: 1 fino sesekljano rude-čo sladko papriko — 1 skodelico sladkorja — 1 čajno žličko "white mustard seed" — 1-4 čajne žličke "tumeric" in nato Vse skupaj zalite z mrzlim jesihom, da bodo kumare pokrite. Denite na peč in pustite, da postane dobro vroče, toda ne pustite, da zavre, nakar denite v vroče ' sterilizirane steklenice in dobro zaprite. izmed članic kdaj kaj napisala stali tolerantni in širokogrudni' Ena ali druga ve kako novico. Kar verjeti ne J f L današnjem času in W JB Tea rv i ) ' u tem nam prica-^ f^^^Uivih oseb in to-^ ®tmena poročila nam % rna lastni ^' i bič nacizma in fa-J svoji grozoti. 55di, da na splošno g ® ni prodrlo dovolj dovolj živa pravi, biti nenado-^rodne grude, 6-^Q^^^l^etja, odtiran od )0' lačen, br-...... in na razne ,fizične načine trpin-*0 se zakleli iz Ml Sa JVI vidimo še kako gorijo naši tr- se rušijo naše w kako padajo pod na vešalih na-virti in voditelji, o/ S če bi si ji % Predočiti, tedaj bi ^ pomoč našim bi mogočen raz-^ clant^ treba pisati * W, delati nobenih L '«Vep u- iVai- sami od sg- ^®liko, da bi se j j.F°®lovanske Pomož-,4 ^ ^ ^ ^ od teže in bi bi-našim dragim A za- ie ^ k je ^ hišo baš tisti j_®.®Pela vest, da so vas matere b žena^'. pogorele do tal. r K' ^lasf rada poslu-P J' pesmi o domovi- k k ^Ma bile ljube, toda ta 'sa potrta pri ■o " PGte v sosednji on L^nim zdelo njeno ^Gkam čudno, ije. Se Je vsa blažena pc P C itK"! s«' p«- Je začula akorde yideč, da sluti-f ^ teži, so nam Ptt* kaj stiska pripomnile, da J ^ ko v duši ob mi- prebila mla mati V katerem v toliki meri, da to že ni več vrlina, nego bi jo lahko imenovali za narodno slabost. Junaška borba jugoslovanov nas je postavila na odlično mesto med demokratičnimi narodi sveta. Ni ga danes skoro človeka na svetu, ki bi ne vedel za ime Draže Mihajloviča. Samo to magično ime, bi lahko služilo ameriškim Jugoslovanom za organiziranje Jugoslovanske pomožne akcije, ki bi zajemala ves ameriški narod in bi ne bila omejena samo na naš ozek delokrog. Možnosti v tej smeri so brez dvoma velike, toda treba bo najprvo vliti v naše duše in prepojiti srca vseh naših ljudi s ponosom, ljubeznijo in pravim spoznanjem, kako velike in kako plemenite so žrtve, ki padajo v borbi za nas vse, predno bomo v stanu in pri volji posvetiti tej akciji vse naše energije. In ravno za dosego tega prebujenja pade velika odgovornost in naloga na rame naših izobraževalnih in kulturnih organizacij". Poleg našega časopisja so one najbolj važen či-nitelj v ustvarjanju javne.morale." Za dosego tega cilja, naj bi bil torej smoter naših dramskih, pevskih in drugih sličnih priredb, proizvajati izključno dela, čijih izvor in vsebina je naša — slovenska — da, slovenska ali vsaj slovanska, toda pod nikakim pogojem ne dajajmo danes na slovenski oder po slovenskih narodnih hramih del, ki izvirajo iz nam sovražnih narodov, ki ne prizanašajo niti nagrobnim spomenikom naših pes* nikov in pisateljev. Predstavimo si samo, kaj bi namreč mi mislili o duševnosti bratov Cehov, ako bi za časa, ko so gorele na Češkem Lidice, tu na clevelandskem Broadwa-yu peli Wagnerja in igrali nemške igre, njih lastna, dela pa bi pustili, da se prašijo po omarah! — Brez dvoma, zelo malo! Zato torej jasno vidimo vpliv takega ravnanja in kako važno je torej za ustvarjanje prave morale v časih, kot so danes, da preveva vsako našo javno priredbo, kjerkoli se zbiramo v večjem številu, bodisi pri igri, koncertu, operi ali seji resnič- tako kruta u- ali ji pride na misel kaka dobra ideja. Toliko zmožnih članic ima naša organizacija, ki bi nas lahko tako lepo podučevale in nam bile v dober vzgled, toda žal, da sta nam ostali zvesti samo dve in ti sta; Mary Ivanusch in Josephine Zakrajšek. Omenjeni članici sta obe zelo zaposleni, to vemo vse, in vzlic temu ne pozabita vršiti svojo dolžnost. Ko sem jaz pred časom napisala moj prvi dopis, sem se zelo bala, kdaj bo izšel list, v katerem bo priobčen moj dopis, (ker včasih kakor veste, mi kar malo po Gorenjsko zavije). Nič zato, saj. imamo izvrstno urednico! Ona res tako lepo popravi — kot n. pr.; ako jaz zapišem "četna", ona dobro preštudira tisto nerodno besedo ter zapiše pravilno "veriga". Pika! Pa pustimo šalo! Mislila sem namreč navesti le primero, ako v slučaju katera izmed nas napravi napako v svojem dopisu, da smo lahko gotove, da bo naša urednica lepo popravila in da ne bo pri tem nobene zamere, obenem nam bo pa hvaležna za naše delo in sodelovanje. Torej članice in poročevalke, ne bojte \se napisati tu pa tam kak dopis, ali vsaj kak dober "recept" za dobre kuhane štruklje in kislo zelje. Ker smo že ravno pri štruk-Ijih, vam moram povedati, da smo se pri nas danes postili. Po dolgih letih! Skuhala sem štruklje na sopari. Moja mama jih je klicala "štruklji na sapci kuhani". Ko smo večerjali mi je ušel smeh in nato sem morala povedati svoji hčerki, kako so naši kmetje kuhali omenjene, štruklje v grozno velikem kotlu, pod katerim je kuhala gospodinja korenje za prašiče. Spodaj se je kuhalo korenje, zgoraj na ko-renjevi sopari pa grozno veliko tistih štrukljev. Po navadi so i-meli kmetje to jed za nekaj posebnega, kot na primer za mla-tiče, žanjice, kosce, itd. Sedaj je pa čas, da končam ker drugače bo zopet smeh ali pa — jeza. Sooooo — vidite, da mi je že spet po "gorenjšče' u-šlo! — Draga urednica, če mislite, da te moje ceremonije niso za no naroden duh in sicer ne le v t našo stran, pa kar v koš z nji- ker po-ih . \ pesem glad-'■, smo se po- H.5S liu^r smo,/da ne-' &i)h dogodki v sta-; ^ ^ pretresajo med-ob vsem tem, Popolnoma hladni besedi, temveč tembolj v in dejanju. •Del majhnega naroda smo, toda ta majhen narod se je izkazal v današnji borbi tako junaški, tako idealen, da zasluži od nas vseh najvišjega oboževanja in predvsem globokega spoštovanja, katerega mu moremo in hočemo dati v taki obliki, da bo tudi o nas ameriških Slo- jedru mi! (Da bi imele med našimi članicami le še dosti tako dobrih in originalnih dopisovalk, kot ste vi. — Op. Ured.) Na našo prihodnjo sejo mora sleherna članica pripeljati vsaj eno novo kandidatinjo, če ne več. Me jih imamo nekaj na piki! ' Zdravo! E. Coff. Doba odmerkov prihaja Ni več daleč čas, ko bomo dobivale v odmerkih ne le sladkor, temveč kavo, čaj, milo, meso in kajpada gasolin in kurilno olje in najbrže tudi gotova oblačila in obutev. Potreba za te vrste delitev je prišla kajpada iz večjih vzrokov, dva izmed poglavitnih sta seveda pomanjkanja kavčuka, ki omejuje prevozna sredstva in pa odhod milijonov mladih fantov in mož v vojaška taborišča. Včasih bi si skoro ne mogli misliti na kako pomanjkanje v Ameriki, in tudi danes takore-koČ ne vlada kako akutno pomanjkanje jestvin, gasollna, itd. toda vladni uradniki gledajo v bodočnost in na možnost dolge vojne ter vidijo potifebo pričeti s skrbnim narodnim gospodarstvom sedaj, ko je še čas. Z nastalimi razmerami bo kajpada na nas žene padla velika odgovornost zhati, z vsem, kar imamo in kar bohio v stanu kupiti, skrbno gospodariti. Kakor nam piše ravno v današnji izdaji naša collinwoodska poročevalka, Eva Coff, je v A" meriki še vedno velikanska potrata živeža, kakor tudi vsega drugega in nihče tega bolj ne vidi, kot ravno me, ki smo prišle iz starega kraja, kjer smo bili vsi vspričo tako številnega prebivalstva na tako majhni površini zemlje prisiljeni obrniti vsako stvar desetkrat okoli predno smo jo zavrgli in še tedaj smo gledali, da je dala od sebe kako korist. Te potratnosti seveda ni direktno kriv noben posameznik; ustvarile so jo razmere. Kdor živi nekaj časa v meistu in se potem preseli na kmete, kjer živi nekaj let, spozna precej čl-nlteljev, ki prispevajo k temu. Eden iznied glavnih je ta, da je ameriški kmet skozi desetletja, od prve svetovne vojne dalje, prejemal tako malo za svoje produkte — da jih je na tisoče in tisoče zgubilo svoje kmetije, medtem,, ko so jih bili drugi pri-morani enostavno pustiti in iti iskat dela v mesta, kjer jim je bil zasiguran vsikdar boljši dohodek. Nam, ki smo prišli iz starega kraja se zdi čudno, da je tu to liko in tako zapuščene zemlje, toda če poiskusimo s kmetovanjem sami, kmalu vidimo razliko med organiziranim mestnim delavcem in neorganiziranim farmarjem, ki mora dati svoje produkte prekupčevalcem dostikrat za tako nizko ceno, da ne ye ali je plačan za sejanje, za obdelovanje ali samo za pobiranje pridelka. Kmet prodaja vse nt^ debelo in kupuje nazaj, bodisi krmo za ži\ino; kokoši ali karkoli na drobno ali "retail", kajti danes mora biti vse znanstveno zmešano in premlet6 v mlinih) predno je priznano, kot koristno za živali. Tudi večino svoje hrane kupuje v trgovinah. Ravno danes je vsled vprašanja inflacija farmersko vprašanja inflacije farmersko vpraša-mestu 30 res želo poskočile in tudi farmar prejema zadnje mesece nekaj več za svoje produkte, toda niti zdaleka dovolj, da bi bil v stanu shajati. Če vam povemo, da je statistično izračunano od veščakov, da so danes dohodki povprečnega ameriškega farmarja z družino nekaj nad $800 na leto (to je "gross income") iz katerega mora potem še plačevati račune mlinom, za nabavo in popravo orodja, mašinerije, brez katere sploh farmati ne more, kajti kmetija mora biti obsežna, ali pa zastrada, plačevati mora tudi živinozdravnike, ki imajo tu več posla nego v stareni kraju, ker je vsled takozvanega "forsi-ranja" živali, da daje obilo mleka in jajc, med njo tudi več bolezni, tedaj boste spoznali, da se v sedanji kontroverzi farmar-skemu sloju na splošno godi velika krivica. Za visoke cene je v veliki meri odgovoren današnji drag sistem razpečavanja. Vsak produkt gre skozi dve ali tri roke, dragi troki, dragi vozniki, e-legantne in sijajno opremljene trgovine, vse to stane denar, kar pride v veliki meri na kožo farmerja. Farmar mora prodati poceni, konzument pa plačati visoko. Letos je pr;idelek ameriških farm naravnost ogromen. Bilo je dobro leto, toda ne more ^ več pričakovati tega prihodnje leto, kajti na stotine farmarjev zapušča farme ter gre v mesta, kjer so krajše ure in dobre plače, medtem ko na farmah ne more nihče dobiti delavca, ker a plačo ne more konkurirati tovarnam. Vsled tega bo tudi mnogo pridelkov enostavno se-gnilo na poljih in po vrtovih. Kdo je kriv? Vsi in nihče! Farmar gotovo ne, ki del» iz zore do mraka in ni njegovo delo nikdar gotovo niti plačano. Položaj vsikakor ni rožnat in ne bi imel skrbeti le kmečkega prebivalstva, temveč tembolj mestno, ki je odvisno za sVoj živež na poljedelstvo. Upati je, da bo vspričo razmer, vlada korenito posvetila v zadevo in ure dila cene in dohodke mestnemu, kot farmarskemu prebivalstvu tako, da bo vladalo pravo ravnotežje med dohbdki In izdatki in da bo vsem mogoče živeti. Drugače pa se zna zgoditi,, da bo v bližnji bodočnosti pretilo vsem resnično pomanjkanje hrane., e ne moglo peljati domov, namreč v Cleveland. Nabrala sem kolikor smo mogli nestl. Vprašala sem gospodarja za račun, toda nI hotel nič, le naročil mi je, naj še pridemo in pripeljem še druge, da tako sadje ne bd konec vzelo. Takšnih in enakih slučajev je na stotine po širni Ameriki, kar pa je naravnost smrten greh v tem kritičnem času. Zdravo! Eva Coff Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk Amerike" prosvetni odbor: Juliana Ku-kovitz, Erma Yager in Jennie Klucer. Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu. •- / * KROŽEK ŠT. 6, Cleveland, O.: predsednica, Nellie Stritof; podpredsednica, Frances Tavčar; tajnica in blaga jničarka, Helen Candon, 8110 Superior Ave.; zapisnikarica, Kay Jura-tovac. — ZA LETO 1942 — KROŽEK ŠT. J, Cleveland, O.: Predsednica, Anna Zaje; podpredsednica, Antonia Tomle; tajnica in bl&gajničarka, Eva Coff, 17802 Delevan Rd., IV. 3176; zapisnikarica, Marion Bashel; nadzornice: Leopoldi-ne Vozel, Amalia Terbizan, Rose Slejko; prosvetni odbor: Josephine Levstek, Frančiška Wolff, Florence Slaby. Seje vsak prvi torek v mesecu v Slov. Del. Domu. KROŽEK ŠT. 7, Cleveland, O.: predsednica, Justine Pretnar; podpredsednica, Jennie Slibar; tajnica in blagajničarka, Mildred Bradač, 15704 Corsica Ave.; zapisnikarica, Stella Sim-cic; nadzornice: Ealinor Kline, Rose Mohorcic in Esther Zupane, Mali oglasi LICENCIRiiNI KURJAČI TE2AKI ZA LESNO SKLADIŠČE Delavci na leso-rcsiilli LvrcjZ: 2ENSKE DELAVKE ' Štalno delo. Plača na uro. MARBLE & SHATTUCK CttAIR CO. 10200 POSTER AVE. KROŽEK ŠT. 2, Cleveland, O.: Predsednica, Cecilia šubelj; podpredsednica, Danica Hrva-tin; tajnica in blagajničarka, Mary Zakrajšek, 1038 Addison Rd., HE, 6259; zapisnikarica, Josephine Tratnik; nadzornice: Josephine Skabar, Mary Marn, Jennie Poki ar; prosvetni odbor, Frances Okorn, Mary Peterka, Prances Candon, Cecilia šubelj in Josephine Zakrajšek, Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar, Domu, KROŽEK ŠT. 3, Euclid, O.: Predsednica, Frances Gorjanc; podpredsednica. Angela Ogrin; tajnica in blagajničarka, Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave.; Zapisnikarica, Augusta Zupančič; nadzornice; Frances Rotter, Mary Mezgec in Mary Do-die. KROŽEK ŠT. 5, Conemaugh, Pa.: predsednica, Mary Zabrič; podpredsednica, Anna Gabre-nja; tajnica in blagajničarka, Angela Mele,^55 Main St., Cone-mau g h» Pa.; zapisnikarica, Frances Brezovšek; nadzornice: Mary čuk in Mary Ulle; Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih Operatorji velikih s+rugalnikov Slab-Miller delavci Plača na uro, "overtime" poleg: se mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Dekle ali ženska dobi delo kot natakarica v gostilni. Mork biti nad 21. left stara. — Zglasite Se na 5238 St. Clair Ave. TV v Isce Nekaj, kar bi never-nik smatral za smrtni greh se izkušeno operatorico za lepo-tilni salon, da bi prevzela vodstvo iste, ker se lastnica nahaja v bolnišnici. Lahko obdrži, kar zasluži, le da obdrži biznes v prometu. Pokličite LI. 5478 ali RAndolph 2247. Zadnjič sem imela prvo priložnost obiskati par naših, prijateljev na deželi. Eden izmed teh dveh je kupil grozno veliko kmetijo, na kateri je mssajeno grozdje in na stotine sadnih dreves vseh vrSt. Gospodar nas je popeljal na razgled, njegova žena pa je vzela 3 seboj dve košari. Mislila sem si; kaj neki jih bo rabila, saj ni nikjer nič videti. Ko prekoračimo majhen potok, sem vprašala njega, koliko zemlje je njegove. '.'Osemdeset akrov", se mi je odrezal. Ko gremo lepo dalje, pridemo do vinograda, kjer je zorilo lepo plavo grozdje. Bilo ga je toliko, da bi ga lahko imelo najmanj petdeset družin, oziroma revnih družin, za njih pptrebno vkuha-vanje. In tega grozdja ne bo nihče obral, pač pa bo vse tam segnllo. Ali ni to smrtni greh? Gredoč nagfej sem natrgala, kar sem mogla, toda ko pridemo malo dalje zagledam celo vrsto breskev, na drugi strani hruške, na tretji jabolka. Vse to sadje leži po tleh in konec jemlje. Prostor ni tako daleč, da bi VEUKA ODPRTUA . v SOBOTO 26. SEPTEMBRA (Mi si pridržujemo pravico da.iati omejeno kvantiteto) Telefon: IVanhoe 6340 ANGELA MIA ai> "77" SALAD OLJE $1.49 gal. GOLD MEDAL, ARISTOS MOKA, 24% Ibs. $1.05 JABOLKA, 8 ft...............25^ HRUŠKE, 2 ft.................23^ NOV KROMPIE, 10 ft. 29^ Carnation, Gold Cross in druge vrste MLEKO 6 za 49c MESO 7 RtB fiND PORIC LOIN, ft. 29^ ČISTA MAST,. 2 ft.....................29^ MEHKI POSUŠENI HAM BOLL, ft...................................................49^ OXYDOL aU RINSO, veliki............2 za 43c P & G SOAP.....................10 za 45c IVORY aU SWAN SOAP, veliki.........2 za 19c TOILET TISSUE...................6 za 25c FIRST PRIZE WAX PAPER, 125 fi.....2 za 29c Kuhar's Market 383 East 156th Street Polna zofloga git>ceHj€, mesa, sadja, zelenjave. Ml nroda.iaino obrambne znamke. PRESELILI SMO SE IZ 15611 WATERLOO RD NA 383 E. 156. ST SI RAN 4 ENAKOPRAVNOST 24. sep' ■ !•;. iA'-' - I I ¥ f t '4 v GRČE —POVEST— Spisal Slavko Savinšek t Y V V Y T y župnik Mihael tudi ni miroval ta dva meseca. Večkrat je bil nad Vršanom, parkrat nad Mano in Klemenom. Pa se mu je stari začel umikati, kadar je zaslutil, da bo župnika prineslo v Podsmrečje, in če je šel v cerkev, je napravil ovinek mimo farovža in po opravilu izginil, da mu župnik ni mogel v sled. I Zato se je bil Klemen zadnje dni odločil, da se z Lizo poročita. Kar na tihem, enkrat za trikrat bi ju oklicali. župnik mu je obljubil, da mu dela dobi, v Mojstrani ali na Jesenicah, Liza pa je lahko doma, kamor bi hodil Klemen vsako soboto, da bo čez nedeljo pri svojih. Stari Belcjan se je vdal in Liza se je pričela pripravljati za zakonski stan. Toda še so skušali vsi, da bi pregovorili starega Vršana. Celo Mana je govorila z njim, pa jo je samo pisano pogledal in ji dejal: "Ne maraš grunta?" In Mana je utihnila. Tudi stari Belcjan je stopil do Vršana, da bi ga morda z moško, pametno besedo pregovoril. Kakor ga je bolelo, ko je stopil čez prag Vršanove hiše. Vendar je zmagalo Lizino trpljenje in je šel preko vsega. Pa je prišel ven, ne da bi bil kaj opravil. Hudo je moralo biti med njima tiste pol ure, ko sta bila skupaj. Zakaj Belcjan ni teden dni z nikomer spregovoril besede, niti žena mu ni z vsemi spraševanji iztrgala skrivnosti pogovora. Le slišala ga je, kako je v spanju stokal, ako je sploh spal. Navadno pa je gledal v strop s široko razprtimi očmi, kadarkoli se je ponoči sklonila nad njegov obraz. Še Liza je poskusila na župni-kovo prigovarjanje in je šla. Ni čutila, kako hodi, ne vedela, kod hodi. In ni vedela, kaj bi iztisnila iz sebe, ko je stala pred neusmiljenim. Ko so se zapičile vanjo tiste temne oči izpod košatih sivih obrvi in je rahel nasmešek spreletel Vršanov obraz, je klecnila na kolena pred njim in zajokala. "Kaj se cmeriš?" je vrgel vanjo. še je ihtela in ni vstala. "Oče, usmilite se!" je dvignila pogled in roke vanj. "Nisem oče, ne tvoj ne njegov, ki mu boš mati! Klemena vprašaj!" Obrnil se je vstran; a ko bi mu bila Liza videla skozi solze v lice, bi ne bila vstala, se opotekla k durim in omahnila ven v gosti mrak. Po kolenih bi bila šla do njega, objela mu kolena in še enkrat zaprosila. In dejal bi j j bil: N^j bo! Tako pa ni, čeprav je morda I samo čakal na tisto zadnjo tro-ho ponižanja. Morda, kdo ve? Samo Bog;, ki se je stari z njim v srcu vojskoval . . . Dva dni potem, ko je bila Liza pri Vršanu, je Klemen zjutraj pokladal živini, ko je začutil roko na rami in Belcjand-va mati so stali pred njim v hlevu. "Mati?" se mu je iztrgalo in naročaj mrve mu je omahnil pol v jasli), pol v steljo. "Kaj je, mati?" je planil znova, ko Belcjanka ni mogla takoj v besedo. "Liza," je izjecljala mati in se oprijela pograda za seboj. "Recite, mati!" "Oče si!" je kriknila polglasno. "Jezus, mati!" je šinil Klemen kvišku in prebledel, pa spet zardel. "Fant je," je nadaljevala mati. "Fant je, fant je," se je trga- lu v Klf rtiPiui in iz njega, kakor da ni prav razumel. Zdivjal je po hlevu kot vihar in ponavljal pred seboj "Fant je, fant je!" Nakrat se je ustavil pred Belcjanko, ki so ji lile solze iz oči, in ji skoro kriknil v lice: "Mati, fant je, slišite, fant je!" ■ "Ne nori, Klemen!" ga je zgrabila Belcjanka trdo za laket, da je odnehal. "Bog ve, če bo obstal!" Klemen je onemel, šele čez čas je zmogel: "Je hudo?" "Seveda. Prehitevček je, razumeš! Tvoj stari je kriv, ker je bil tak z njo. Tudi ona še ni iz nevarnosti!" ★' ' Izborno Novo! ICE ★ Izborno Novo! CAPADES Najbolj vroča predstava na ledu—z *Donna Atwood *Vera Hruba ■^Lois Dworshak ★Adele Inge ★Bobby Specht ★Joe Jackson, jr. ★Dench & Stewart ★Red McCarthy DNEVNO do 4. okt. Predstave popoldne obe nedelji. ARENA $1.35, $1.85, $2.20 (vključivši davek) Mali oglasi Proda se Ford 1940 Convertible Club Coupe in sicer radi odhoda k vojakom. 7— Dobri tajerji. — Poizve se na 3127 W. 56 St., po 7. uri zvečer. TV V I Isce se dve ali tri so,be s kopalnico. — Kdor ima tako stanovanje za oddati, naj pu^i naslov v uradu tega lista. Umstveno prerokovanje in nasveti Resnica ali ničesar Brez, da bi vi izrekli eno, besedo, se vam bo povedalo imena, datume in fak-te, vzroke vašega obiska—vse, kar bi želeli izvedeti. Rešilo se bo vse probleme, osebnega ali trgovskega značaja. Vam bom dala neoporekljiv in gotov dokaz moje moči tolmačenja najglobljih misli in razrešiti najbolj komplicirane probleme vašega življenja. Eden obisk bo vas prepričal. Posebno prerokovanje 50c, od 9. do 9. dnevno in ob nedeljah, 3617 Lorain, zgoraj, apt. 2 SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uratoiki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tajnik Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Lokar John Sterle in Charles Koman. Sejp se vršijo Vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, St. 4 staro poslopje. Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine.' Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene odbornike. v PETEK, 25. SEPTEMBRA JE DAH P RIJ1ZN8STI na predvečer našega 41. PRI THE MAY COMPANY To je PRAVA... to je EDINA.. i to je ORIGINALNA! . . . razprodaja, ki je "nakupovalni" pr$iznik v Clevelandu u„;u Dz>x/r\nn\rrk t^n lu A V rt/iV' ^^ A ^ VAŽNO—Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki jim je nemogoče obiskati našo trgovino tekom dneva, bo vsa naša trgovina —zgoraj in spodaj-—ostala odprta v PETEK ZVEČER do 9. ure. Prosimo, zapomnite si te ure: v petek, Dan prijaznosti: 9. zjutraj do 9. zvečer. V soboto, MAY DAY: 9. zjutraj do G. zvečer. POSEBNA POSLUGA ZA PARKANJE Garaža za naše'odjemalce—Lakeside In Ontario, bo odprta ob 8. uri. Dodatni prostor za parkanje se bo preskrbelo na severo-vzhodnem vogalu Lakeside in E. 9th ceste. Prosto parkanje na "dan prijaznosti" in na "May Day." POZOU—Vsled vojnih regulacij, je nam bilo nemogoče najeti dodatne buse, da bi nudili našim odjemalcem dodatno običajno poslugo z busom do in od prostora parkauja in trgovine. ^ DODATNA POULIČNA POSTREŽBA Potom posebne aranžme z Clevelandsko poulično železnico, bodo vozile dodatne poulične kare v soboto—v zadostnem številu, da se bo ustreglo vsem. PRVOTNO, je bil MAY BAT samo enodnevna razprodaja. Toda, ko so leta, potekala, je MAY DAY postal tako velikanskega pomena, da je bil en dan nezadosten za ^ogromni MAY DAY biznis. Radi tega smo dodali DAN PRIJAZNOSTI (Courtesy Day)— v petek pred MAY DAY—kot posebna usluga našim odjemalcem. vzemite majhne Prosimo, seboj zavoje Da se ravnamo po vladnih odredih v Interesu hranitve prevozne opreme,, dovažamo zavoje na dom, le trikrat na teden. Storili bomo kar največ mogoče, nudimo to poslugo, toda v nekaterih slučajih bodo naročila prejeta pozno. Prosimo, da vzamete majhne zavoje s seboj. Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali COD naročil za May Day posebnosti Listke za Eagle znamke menjamo na May Day ali katerikoli drugi dan prihodnji teden. Vsi departmenti zgoraj in spodaj sodelujejo pri tej Razprodaji THE MAY CO. Trgovske ure v petek od zjutraj do zvečer, trgovske ure v soboto od zjutraj do zvečer. "Liz;a!" je planil fant k vratom, da bi zdivjal k Belcjanu. "Norec!" ga je zgrabila Belcjanka za roko in ga potegnila nazaj, "bi rad umoril njo in otroka ?" Klemen je strmel vanjo kakor blazen. "Ali ne veš, da ne smeš zdaj k njej? če že ne radi ljudi, radi nje same ne delaj neumnosti!" "I^iza!" je planilo zopet iz fanta. "Bo že z božjo pomočjo. Le fante bo težko, ker je slabotno. Pa menda vzdrži, saj je Vršanov." Mati je hotela oditi, ker se ji je mudilo nazaj k hčeri. Ali zdaj je njo zgrabil Klemen za roko in jo pridržal: "Mati, kdaj jo bom smel videti, in fanta?" "Nekaj dni počakaj, da si opomore." "Znorim, mati!" "Ihta Vršanova! — Na večer pridi poprašat pa me pokliči ven, a tiho, da te ona ne čuje!" Beljcjanka je odšla, se še na-hitro na dvorišče ozrla, je li ne vidi kdo Vršanovih, in je stekla čez travnik do kolovoza, kar so ji dale stare noge. Komaj je dobro stopila par korakov po kolovozu, ko je zrastel iz veže stari Vršan in začudil za njo. Je še ni v" bližini Vršanovine, bila soseda. Umeknil' in se zamislil. Sluti' mogel verjeti. Po hlevu pa je noi gor in dol, bil z r®'" po hrbtu in krikal: "Fant je, fant je'" (Daije prihi i I ■ Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem, da je umrla naša ljubljena soproga in draga mati Mary Krpan Zatisnila je svoje blage oči na četrtek, 27. avgusta. Pogreb blago kojne se je vršil iz Joseph Žele in sinavi pogrebnega zavoda na pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo v naročje materi zemlji. : Blagopokojnica je bila rojena dne 15. avgusta, 1884 leta v Ajdovščina v Vipavski dolini. ^ V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsein af v UVliAillVOL 01 AOfVIdAVr AiCiiA V Atllt&l/ v 9W*— , gim prijateljem in sorodnikom, ki so položili tako krasne vence ^ % ■ P Ul: drage pokojnice. Ta dokaz vaše ljubezni napram naši soprogi in nam je bil v veliko tolažbo. Hvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Karush in družini, Mr. in Sustarsic in družini, Mr. Martinak in družini, Mr. in Mrs. Heroni in druž/ni, sosedom in prijateljem, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. in Frank Seruchar in družini, Mr. in Mrs. Frank Kravos in družini, M""' Mrs. Armand G. Cook, društvu Vipavski raj št. 312 S. N. P. J. 1 ci*' Dalje srčna hvala vsem onim, ki so dali svpje avtomobile brezp»® ,v poslugo za spremstvo pri pogrebu, in sicer: Mr. Anton Spilar, Mr. F'' Sustaršič, Mr. Stanley Sustaršič, Mr. Heroni Kravos, Mr. Fi'ank K*"® Mrs. Pauline Mauser, Mr. Henry Cernigoy. Iskena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojne, ko je leža|* mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so jo sprejmili na njeni zadnj' meljski poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejmeta Mr. in Mrs. Joseph Žele, ki sta pogreb v oskrbi. Storila sta* vse, kar je bilo v njuni moči, da sta ^ 1»), olajšala težke ure. Posebno zahvala Mrs. Pauline M&usar, ki je šla okrog sosedo^ ^ prijateljev ter so kupili tako krasen venec, ki so ga položili h krsti , soproge in ljubljene matere. Hvala tudi vsem onim, ki so nam p' pomoč in tolažbo v dneh smrti. f V] ,^1] ■' III h h . k S k L n n ^^1 Ti, ljubljena nepozabna soproga in mati, počivaj v miru in lahk* ,, Ti bo ameriška gruda. Odšla si tja, kjer ni sovraštva ne boja ter svoja dva sinova, ki se bosta borila za svobodo sveta. Spominjali bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih! Spa vaj mirno — Snivaj sladko! Žalujpci ostali: KRIST KRPAN, soprog JOSEPH in MORRIS, sirtova I \ MARY, sinaha , V Clevelandu, Ohio, dne 24. septembra, 1942 *6 N VABILO pleisito veselico z banketom katero prireja društvo Sv. Janeza Krstnika št.37,ABZ povodom 40-letnice obstoja v AVDITORIJU S. N. D. na S« MALOVAŠICEVA GO- PLESNA VSTOPNICA 40 CE Pričetek banketa ob' 5. uri in P 8. uri zvečer