Ost/ci in delavci so se tudi na strehi spopadli z ognjem ter preprečili, da se ni razširil v sosednjo predilnico ter povzročil tovarni I BI še večjo škodo — Foto: A. U. Leto XXVI. Številka 51 Jstanovitelji: obč. konference SZDL l ®nicei Kranj, Radovljica, Šk. Loka Kf . ič ~ Izdaja CP Gorenjski tisk ■"» % Glav»i urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 7. 7. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in 'sobotah Bombaž v plamenih Dve občini, dva pobratima Po svečanem podpisu listine o pobratenju med občinama Skofja Loka in Smederevska Palanka sta se delegaciji skupaj z gosti iz Medicine (Italija) in Sel na Koroškem udeležili otvoritve novih telefonskih naprav pred poslopjem loške pošte, kjer je nastal naš posnetek. Navzoči so bili tudi nekateri nekdanji pregnanci, ki jim je smederevsko prebivalstvo rado ponudilo zatočišče _ Foto: I. G. fer Pred morebitno odločitvijo za podaljšanje re-enduma v radovljiški občini je treba izpolniti N obljubo in zgraditi šolo v Begunjah ske as.^adxnji seji radovljiške občin-°b§irno ne so odborniki precej TMsi r v Posebni točki dnevnega diskih pr?vlJali o Poteku gradnje ^ovniE0!1^ v občini. Za gradnjo N oh? .ol so se v radovljiški ob-f68 SanLna referendumu odločili a bodo' \?krat Je bil° predvideno, je&UniakV Radovljici, Bohinju in v \ v V " 2Rradili nove šole, na Blejali o?ah ln v LiPnici P3 jih le po-Pr°store, 2ma dogradili še nekatere k ^vidL-Č9 vse to Je bil° takrat ^jev £"lh 22 milijonov novih di--ih letih nuj bi Jih v prihodnjih sed-n zbrali s prispevkom obča- nov, delovnih organizacij in iz drugih virov oziroma občinskega proračuna. Po uspelem referendumu je akcija oziroma gradnja hitro stekla. Vendar pa so na začetku predvideni program izgradnje precej spremenili. Tako na Bledu in v Lipnici ni šlo le za dograditev, marveč je v Lipnici zrasla domala nova šola, na Bledu pa povsem nova. Tudi prvotni program za dograditev leške šole se je precej povečal. Skratka, po eni strani razširitev prvotnega programa, po drugi pa nepričakovano velike podražitve v zadnjih letih, so začrtano akcijo precej otežile. Prav zato je bilo treba že deloma okrniti program in bodo tako pri šolah telovadnice zgrajene le do tretje faze. Vseeno pa trenutno še vedno primanjkuje precej denarja. Grobi izračuni so pokazali, da bi za dokončanje šol (vključno s telovadnicami) potrebovali okrog 20 milijonov novih dinarjev dodatnih sredstev potem, ko bo rok za samoprispevek občanov iztekel. To pa je znesek, ki ga občinski proračun prav gotovo ne zmore. V razpravi sta se najprej izoblikovala dva predloga. Skušali naj bi najti sredstva na podlagi dogovora z gospodarskimi organizacijami ali pa podaljšati referendum. Nazadnje je prevladalo mnenje, da dogovor z delovnimi organizacijami ne bi bil ravno spodbudna oblika, saj je gospodarstvo tako ali tako že preobremenjeno. Bolje se je odločiti za drugo varianto in počasi v okviru novega volilnega programa že sedaj začeti s pripravami na podaljšanje re- Požar, ki je izbruhnil v torek, 3. julija v kranjski tovarni IJBI, je eden največjih v zadnjih letih na Gorenjskem — Škoda manjša, ker je nekaj bombaža še uporabnega — Proizvodnja ne bo prizadeta ferenduma po izteku sedanjega. Ob tem pa so številni odborniki poudarili, da akcija za novi referendum ne bi smela temeljiti le na dograditvi sedanjih objektov (telovadnic), marveč bi bilo treba celoten program razširiti še na gradnjo posebne osnovne šole in na izgradnjo vzgoj-no-varstvenih ustanov oziroma razreševanje problemov otroškega varstva v občini. Eden od sklepov, ki so jih sprejeli nazadnje, pa tudi govori, da je treba do jeseni pripraviti obširno pismeno poročilo o poteku gradnje, stroških in nadaljnjih možnostih za vse občane oziroma za vse družine v občini. Poročilo naj bi po eni strani odgovorilo občanom vna nekatere nejasnosti glede uresničevanja dosedanjega programa, po drugi strani pa bi bilo osnova za akcijo, da se referendum podaljša. Precej časa so se v razpravi zadržali tudi pri izgradnji osnovne šole v Begunjah. Odborniki so sprejeli sklep, da je novo šolo v Begunjah treba zgraditi. I)a se je gradnja te šole tako zavlekla, je več vzrokov. Menda so bila že na začetku določena nesoglasja pri izdelavi načrtov. Ko pa se je izkazalo, da bo denarja primanjkovalo in ko je bila gradnja na drugih šolah začeta, so ob iskanju ustreznih rešitev glede sredstev, gradnjo begunjske šole predvideli za nazadnje. Takšna odločitev je bila' do neke mere upravičena, ker na tem področju ni bilo težav zaradi dvo- ali večizmenskega pouka. Kot rečeno so na seji sprejeli sklep, da je šolo v Begunjah treba zgraditi oziroma pred sedanjim referendumom iz 1968. leta začrtani program uresničiti. Kakršnakoli drugačna rešitev bi bila namreč tako politično kakor programsko in samoupravno zgrešena. A. Žalar V skladišču bombaža Industrije bombažnih izdelkov v Kranju je v torek, 3. julija, okrog 11. ure izbruhnil požar. Plameni so uničili skladiščno ostrešje ter poškodovali ali uničili prek 300 ton bombaža in drugih surovin. Prva ocena škode je znašala deset milijonov dinarjev. Vendar se je kasneje izkazalo, da škoda^ na srečo le ni takšna in znaša okrog 5 milijonov dinarjev. Na upravi javne varnosti v Kranju so nam povedali, da je požar zanetil viličar na diesel pogon oziroma njegava izpušna cev. Na dan požara ga je upravljal poklicni šofer Viktor Pavlin, ki je prekladal bombažne bale. V precej tesnem skladišču je pri vzvratni vožnji z viličarjem in izpušno cevjo zadel v bombaž, med katerim je bil tudi nečist bombaž menufl, ki ni tako trdo pakiran in je zato še lažje vnetljiv. Ob stiku izpušne cevi z bombažnimi balami se je vžgalo. Šofer Viktor Pavlin in dva sodelavca so skušali najprej ogenj pogasiti z rokami, nato s telesi in gasilnimi aparati. Vendar je bombaž zaradi hitre vnetljivosti zagorel kot bakla. Na pomoč so poklicali tovarniške in poklicne gasilce, prihiteli pa so tudi gasilci Save z vodnim topom. Gasilcem je nagajal preslab vodni pritisk. Vodo so morali poiskati v kanjonu Kokre. Medtem se je ogenj že razplamtel po celem skladišču in grozil, da bo zajel tudi sosednje obrate, predvsem predilnico. Gasilcem je končno uspelo požar Selški teden S komemoracijo ob Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi se bo jutri, v nedeljo, 8. julija, začel teden praznovanja tisočletnice Selc, ki je poleg Stare Loke edino naselje, omenjeno že v darilni listini iz leta 973 in torej zanesljivo staro najmanj sto križev. Začetek spominske slovesnosti, posvečene tridesetletnici pomora 19 talcev, je napovedan za It). uro dopoldne, zvečer pa namerava novoustanovljeni pevski zbor Selčanov v prenovljenem kulturnem domu prirediti krstni koncert. Prihodnje dni bodo nato pripravili še celo vrsto drugih kulturnih in športnih prireditev, med katerimi velja omeniti zlasti celovečerno dramsko predstavo, s katero naj bi v Selcah spet obudili k življenju nekdaj zelo razvit gledališki amaterizem. Poleg naštetega ne gre pozabiti, da so domačini v preteklih mesecih asfaltirali precej kilometrov okoliških cest in poti, ki jih tudi mislijo odpreti v jubilejnem tednu. zajeziti in preprečiti še večjo škodo. Pri gašenju so pomagali tudi delavci tovarne. Ob tem je zanimivo, da so v tovarni IBI viličar, ki ni primeren za takšne delovne pogoje, uporabljali že več let. Da takšni viličarji za delo med vnetljivim blagom niso primerni, potrjuje primer iz Kopra, kjer je podoben viličar zanetil požar v pristanišču. Na srečo so imeli v Ibiju del bombaža še na drugem kraju, tako da proizvodnja ni ustavljena. Razen Jugotekstila, ki je Ibiju obljubil manjkajoče surovine, so pripravljene pomagati tudi kranjske delovne organizacije. Na UJV Kranj so nam tudi povedali, da je bil torkov požar v tovarni IBI eden največjih požarov v zadnjih letih na Gorenjskem. J. Košnjek Italijanski kmetje gostje Gozdnega gospodarstva Bled V petek, 29. junija, je obiskala Gozdno gospodarstvo Bled skupina kmetov iz Tolmezza pod Karnijskimi Alpami v deželi Furlaniji. Gostje iz Italije so člani tamkajšnje kmetijske zadruge Carnica Coo. S petkovim obiskom so vrnili obisk kmetom s področja Gozdnega gospodarstva Bled, ki so bili v Italiji oktobra lani. Predstavniki Gozdnega gospodarstva so goste iz Furlanije seznanili s svojo delovno organizacijo, ki gospodari z bogatimi gozdovi v triglavskem pogorju in jim zavrteli barvni film o teh gozdovih. Popeljali so jih na kmetijo Janka Slivnika v Zgornjih Gorjah, na kmetijsko posestvo v Poljče in na kmetijo Rudija Šolarja na Spodnji Dobravi pri Kropi. Kmetje iz Tolmezza so si ogledali tudi blejski grad. -jk GORENJŠKISEJEM v Kra*u od *«• do 20- avgusta Naročnik: hasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko J { ^^^Vffmmmmmmm^fmmmmmimmimmm IfLJ* fc i 1 © j si:*. I & anica 1 PIlIeTdI met to H P Številne proslave — osrednja na Tjentištu Po vsej državi so bile ob dnevu borca številne proslave, osrednja pa je bila na Tjentištu. V Sloveniji je bila centralna proslava v Ilirski Bistrici, ki so se je udeležili M it i a Ribičič, Vida Tomšič, Miha Marinko in drugi. Zbranim udeležencem sta govorila nekdanji komisar tretje prekomorske brigade dr. France Hočevar in član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Velj-ko Vlahović. — V Vinici v Beli krajini so letošnjo proslavo ob dnevu borca združili s 30-letnico zbora belokranjskih aktivistov. Govoril je sekretar sekretariata C K ZKS Franc Šetinc. — V Šentvidu pri Stični pa so 4. julija v okviru četrtega kulturnega tedna odkrili spomenik ob 500- letnici slovenskih kmečkih puntov. Spomenik je delo kiparja Petra Jovanoviča in ga je izklesal iz več kot 400 let starega hrasta. Ob 30-letnici bitke na Sutje-ski pa je bilo ob dnevu borca na Tjentištu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 100.000 ljudi, med njimi tudi predsednik Tito z ženo Jovani ko, Edvard Kardelj, Mijalko Todorovič, Džemal Bijedič in drugi. Ko je govoril o pomenu legendarne bitke na Sutjeski, o naši revoluciji in povojnem razvoju ter o uspehih Jugoslavije na svetovnem političnem področju, je predsednik Tito rekel, da je bitka na Sutjeski naša največja. Kosti 3301 borca so vzidane v podnožje veličastnega spomenika. 120 tisoč okupatorjevih vojakov je pred 30 leti nameravalo uničiti 19.000 partizanov, ki jih je vodil Tito. Na slovesnosti je bilo 6550 borcev, preživelih pa je še 7002. Razen borcev se je slavja udeležilo še 1500 tabornikov in 50 brigadirjev, ki so pred rokom zgradili cesto na vrh Ozrena, kjer je bil ranjen vrhovni komandant. Posebna zanimivost letošnjega srečanja na Tjentištu pa je bila premiera filma Sutjeska, ki si ga je ogledal tudi predsednik Tito s spremstvom. Pohvalil je film, a poudaril: »Vsi vemo, da je bilo na Sutjeski še dosti huje, kot smo videli v filmu.« , Petkove plakete V prostorih razstavnega salona v Arkadah v Ljubljani so odprli 4. razstavo slovenske novinarske fotografije, posvečeno padlemu fotoreporterjw 14. divizije Jožetu Petku. Ob tej priliki so dobili tudi plakete slovenski fotoreporterji Edi Šelhaus, Marjan Ciglič, Joco Žnidaršič, Danilo Skofič, Tone Stojko in Dragiša Mo-drinjak. Težak položaj tiska Zadnja podražitev roto-papirja bo močno prizadela časopisne hiše. Izdajatelji časopisov vidijo rešitev le v sprejetju družbenega dogovora, s katerim bi se določila cena dnevnih časopisov in osnovnih reprodukcijskih materialov ter storitev. Treba bi bilo zagotoviti ustrezne regr.e-se, oprostitev plačevanja prispevkov in davkov ali pa dotacije. Če ne bomo hitro priča takšnim ukrepom, bodo izdajatelji časopisov prisiljeni povečati cene časnikov za 50 par. J ugoslo vanska pomoč Vietnamu Vlada Jugoslavije in začasna revolucionarna vlada republike Južni Vietnam sta sklenili sporazum o dodelitvi jugoslovanske pomoči Vietnamu brez obveznega vračila. Vietnamu so dodelili 5 milijonov dolarjev pomoči. Denar bodo Vietnamci porabili za nakup jugoslovanske opreme in blaga. TV dnevnik ob 19.30 Na sestanku programskega odbora 8 televizijskih študijev j u gos lovanske ra dioteleviz ij-ske mreže so sklenili, da bodo s 1. januarjem televizijski dnevniki na programu ob 19.30. Drugi televizijski dnevnik pa bo dve uri do dve uri in četrt kasneje. Dve občini, dva pobratima S svečanim podpisom listine o pobratenju so Smederevčani in Škofjeločani preteklo soboto tudi uradno potrdili prijateljstvo, rojeno v najtežjih časih zadnje vojne Jesenice Bilo je pred 32 leti. Okupatorske oblasti so nasilno prevzele oblast v zasedeni Škofji Loki ter začele izvajati vnaprej pripravljen načrt ponemčevanja ozemlja, ki naj bi — po nori Hitlerjevi zamisli — v pičlih par letih bivšim jugozahodnim pokrajinam avstro-ogrske monarhije vrnil germanski narodnostni značaj. Okrog 200 Ločanov, predvsem zavednih intelektualcev in liberalno usmerjenih veljakov, je moralo čez noč povezati cule in se izseliti v Srbijo. Cele družine so s strahom v srcu zapuščale domove in odhajale neznani usodi nasproti. Tisoč vprašanj brez odgovora jim je begalo glave. Kaj jih čaka? Bodo, ubogi pregnanci, deležni pomoči in razumevanja nesojenih gostiteljev, ki še sami niso vedeli, kaj bi dali v usta? Jih bo kdo povabil k mizi in ponudil mleka jokajočim otrokom? No, sprejem, topel, iskren in neprisiljen, kakršnega so obupani Lo-čani doživeli v Smederevski Palanki, je brž razblinil morečo negotovost. Nesebično so domačini odprli vrata rojakom v stiski, zategnili pasove in kljub pomanjkanju našli zanje dovolj mehkih postelj, dovolj hrane. Nihče ni postavljal pogojev, nihče godrnjal in tuhtal o stroških. Trpljenje je združilo ljudi, združilo v nedeljivo druščino, kakršno lahko ustvari le nevidna vez, prekaljena v boju za pravično stvar, za poraz zločinske ideologije, ki temelji na različnosti ras. Danes, tri desetletja pozneje, ko so časi zatiranja in preganjanja že zgodovina, je prijateljstvo med obema krajema enako močno in pristno kakor v temačnem obdobju svetovnega požara. Več zaporednih snidenj nekdanjih beguncev s srbskimi dobrotniki dokazuje, da stara solidarnost ni niti malo zbledela. Nasprotno: intenzivno vzajemno obiskovanje in naraščajoče kultur-no-športno sodelovanje sta jo samo utrdila. Sklep o pobratenju je zato zgolj logična posledica naštetega, zgolj uradno priznanje v praksi izpričanega duhovnega zbližanja dveh regij. Podpisovanju listine so minulo soboto, 30. junija, opoldan, v poročni sobi stavbe občinske skupščine Škofja Loka prisostvovali številni gostje. Svečanost je potekala v izredno sproščenem, prijetnem vzdušju, kakršnega ni moč ustvariti z nobenim vnaprej pripravljenim programom. Poleg Smederevčanov in predstavnikov krajevnega vodstva ter družbenopolitičnih organizacij so bili navzoči še delegati iz bratskih mest Medicina in Sele na Koroškem, nadalje podpredsednica IS SRS dr. Aleksandra Kornhauser, sekretar ZIS Ivan Franko-Iztok, član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina in drugi. Globlji pomen dokumenta, nad katerim sta si župana Tone Polajnar in Sreten Vladisavljevič nazadnje krepko stisnila roki (isti prizor se bo v Smederevski Palanki ponovil 10. oktobra, ob obletnici osvoboditve), je najbolje označila dr. Kornhauserjeva. Namenoma govoreč v srbohrvat-skem jeziku je poudarila, da sicer krši ustaljeni protokol, da pa nekoč tudi Palančanov ni motilo niti poreklo, niti težko razumljiva slovenščina nebogljenih prišlekov. Širokost srbske duše, izvirajoča iz prostranih polj in plodnih ravnic, idealno dopolnjuje delovno, trdo, a malce ozko in vase zaprto nrav gorjancev, ki so pri prijaznih kmetovalcih naleteli na močno moralno in materialno podporo. Za zaključek je predsednik smede-revske občine Ločanom podaril leseno plastiko, izdelek ljudskega umetnika-kiparja Togoslava Živko-viča. Umetelno rezljano, v dva kraka podaljšano deblo simbolično izraža enotno poreklo in težnje po miru, po poglabljanju medsebojnih stikov prebivalcev pobratenih komun. I. Guzelj Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju v Helsinkih, ki se je začela v finski prestolnici v torek, je gotovo najpomembnejši zunanjepolitični dogodek leta za Evropo, zato bomo temu posvetili danes nekaj več pozornosti. Sestanek zunanjih ministrov evropskih držav, ZDA in Kanade bo trajal okroglo deset dni in predstavlja prvo fazo konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi imela tri časovno ločena obdobja. Datum začetka druge faze bodo določili te dni v Helsinkih (kraj je določen: Ženeva), tretje pa med drugo fazo. Konferenca v Helsinkih Konferenca naj bi določila »pravila vedenja«, uredila bodoče meddržavne odnose na stari celini. Priprave so namesto predvidenih šest tednov trajale kar šest mesecev, toda čas je bil očitno dobro izrabljen: na pripravljalnem sestanku so dosegli načelno soglasje o številnih vprašanjih in postavili razmeroma solidno osnovo za konferenco, ki se je začela v Helsinkih. Za zdaj še ni znano, koliko dokumentov naj bi sprejela konferenca, vendar je mogoče domnevati, da bodo objavili vsaj tri skupine dokumentov — kolikor je točk dnevnega reda. Predlog dnevnega reda (o njem bodo dokončno odločili zunanji ministri) predvideva razpravo o vprašanjih, ki zadevajo varnost v Evropi; ekonomsko in znan-stveno-tehnično sodelovanje ter zaščito človekovega okolja; sodelovanje na humanitarnem in drugih področjih. Minuli teden je bila na Jesenicah volilna konferenca mladih iz žele; _______ zarne, ki so se je udeležili tudi mla"1 iz drugih železarn ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseniSk® občine. Najprej so ocenili delo v preteklem obdobju, ki je bilo kljub nekaterih problemom uspešno. Najbolj marljivi sta bili kulturna in športna komisija, k> sta pripravili več prireditev in akcij. V živahni razpravi so govorili o še boljšem delu v prihodnje, o oživitvi dela mladinskih aktivov in o sodelovanju 1 raznimi organizacijami. Izvolili so novo predsedstvo, za novega predsednik® inž. Vasilija Komana. Ob koncu so najboljšim podelili priznanja. —J. Rabtf kranj Komite občinske konference zvez® komunistov in občinski sindikaln' svet v Kranju sta v četrtek dopoldne pripravila širše posvetovanje o nekaterih povsem konkretnih nalogah v delov' nih organizacijah. Posvetovanja so se udeležili predstavniki vodstev vsen družbenopolitičnih organizacij in predsedniki delavskih svetov ter svetov delovnih skupnosti v občini. Razpravljali so o delu organov delavske kontrole in o nalogah na tem področju. Pred izvolitvijo delegatov v delovnih organih' cijah v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti so razpravljali dosedanjem delu in bodoči organiziranosti in nalogah tega organa. Beseda Je tekla tudi o uresničevanju programa socialne politike v kranjski občini in 0 ustanovitvi konference za socialno delo. Posebej so se dotaknili tudi kadrovske politike in se sporazumeli o podpisu tega dokumenta. Razen tega pa so n* posvetovanju razpravljali tudi o nekaterih najpomembnejših nalogah, » čakajo delovne organizacije po sprejetju zveznih zakonov o združenem delu Kranj, 6. julija — Odbor za izvajanje pouka obrambne vzgoje in civij1^ zaščite v občini je pripravil dopoldne v hotelu grad Hrib v Preddvoru posvetovanje. Obravnavali so poročilo o izobraževalni dejavnosti v preteK' sezoni in se pogovorili o izobraževalnem programu za sezono 1973/74. V ponedeljek se je sestalo predsedstvo občinske konference zvez mladine. Pogovorili so sć o organizaciji poletne politične šole in izvolili član v konferenco za socialno delo, izvršni odbor organizacije za tehniško kultu' in v temeljno izobraževalno skupnost. Izbrali so tudi prevajalce, ki bod spremljali mladince iz pobratenih mest na obisku v Kranju. A. Boc radovljica V počastitev dneva borca je obči": ska konferenca zveze mladine tu" ____letos 3. in 4. julija pripravila tr® j dicionalni dvodnevni pohod Po poteh Cankarjevega bataljona. Tokrat se J pohoda udeležilo prek 100 mladincev in vojakov iz občine. Pot je udeležen^ pohoda vodila iz Gorij prek Kranjske planine, Javornikov, Goreljka, Bels" planine, Slamnikov in Bohinjske Bele do Šobca. Med pohodom so imeli Javornikih taborni ogenj, na Belski planini so jim vojaki pripravili zasedo. Bohinjski Beli pa so imeli kulturno in športno srečanje. Po končanem pohod jim je turistično društvo Lesce na Šobcu pripravilo piknik. Zbora radovljiške občinske skupščine sta na zadnji seji na prošnjo ob£? nov sprejela spremembo zazidalnega načrta za vzhodni del Lesc. Na obm! da bodo lahko vse udeležen posredovale svoja stališča o P jj, blemih, pri čemer razlike v st» ščih ne bodo vplivale na xyAt' ali onemogočile sprejeti zakU" ne dokumente. Če bo namreč j ka država imela o nekem P.r mu svoje stališče, pa bo da ne bo nasprotovala stal»»c drugih držav glede istega vPtje šanja, bo to omogočilo spremi sklepa, pa čeprav ta sklep e. \ bil v soglasju s stališčem °n njene države. tj* Menijo, da bi lahko bila tf« faza konference prihodnje j pri čemer pa še ni jasno, r bila na ravni šefov držav aj'^v-ali pa samo zunanjih minis*. O tem bodo dokončno odločaj, zasedanjih druge faze v Zen i Od evropske konference o ^ nosti in sodelovanju p«t0 )e j veliko, saj prihaja v času, jt postalo popuščanje napet°9 u$e< sestavni del politične Pr kar dokazujejo tudi zadnje ^ že kar rutinski sestanki v najrazličnejših smereh. je je torej ugodno in opt»n" ev» ki ga izraža večina opazov* ^ najbrž ni brez podlage — t? je res, da bo treba o mnog' v v čeh, ki bodo predmet razpad* Helsinkih, porabiti še dosti in časa. J ljubljanska banka a Osolniku, ob tamkajšnjem spomeniku padlim, so se v nedeljo, 1. julija, Inlh* borci in aktivisti z območja Škofje Loke ter člani nekdanjega škofje-pkega odreda. V programu, ki je sledil uvodnemu govoru partizana tfnceta Kavčiča- Veljka, so sodelovali pionirji-recitatorji z osnovnih šol °«o//a Loka in Trata ter pihalni orkester iz škofje Loke. Slovesnost je sodila ,°lrok krog komemoracij, s katerimi se je — oziroma se še bo — ZZB pri-sh^a Psovanju tisočletnice ozemlja. Povemo naj še, da so spominski 'tod organizirali pripadniki krajevnega odbora ZB Puštal in da mu je Prisostvovalo okrog 500 ljudi, med njimi veliko mladine. — Foto: I. G. lesziiziai ljubljana poslovalnica Kranj razglaša prosta delovna mesta 1. prodajalca pohištva Pogoj: kvalificiran prodajalec, tehnik lesne smeri, oblikovalec 2. delavca v skladišču pohištva Pogoj: fizična sposobnost 3. 4 vajencev v trgovini pohištva Pogoj: dokončana osemletka Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje pošljite na naslov: Lesnina, poslovalnica Kranj, Titov trg 5. Svet delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ po sklepu z dne 29. 6. 1973 razpisuje štipendije za študij na srednjih, višjih in visokih šolah, in sicer: 2 štipendiji za administrativno šolo 2 štipendiji za upravno-administrativno šolo 2 štipendiji za ekonomsko-srednjo šolo 1 štipendijo za srednjo-tehnično šolo — geodetski odsek 1 štipendijo za srednjo-tehnično šolo — gradbeni odsek 2 štipendiji za višjo upravno šolo 1 štipendijo za višjo prometno šolo 2 štipendiji za ekonomsko fakulteto 5 štipendij za fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in sicer: 2 za oddelek geodezije 1 za oddelek gradbeništva — smer visoke gradnje \ 1 za oddelek gradbeništva — smer nizke gradnje 1 za oddelek arhitekture — smer urbanizem Višina štipendij znaša za srednje šole od 300 do 600 dinarjev, za višje in visoke šole pa od 500 do 850 dinarjev, in je odvisna od študijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim uspehom, ki so občani občine Kranj, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, in tisti, ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. Vloge na predpisanem obrazcu (DZS, št. 1,65) s prilogami: izkaz o učnem uspehu 1972/73, potrdilo o vpisu v šolo 1973/74, potrdilo o premoženjskem stanju staršev (Obr. št. 0,12), potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj prosilci vlože do 20. julija 1973 na naslov: KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ. Praznik Šenčurja in Srednje vasi Danes se bo začelo v Šenčurju in v Srednji vasi enotedensko praznovanje krajevnega praznika. V teh dneh pred 33. leti so se namreč šenčurski revolucionarji odločili, da bodo napadli orožniško postajo in osvobodili Janeza Markuna, ki so ga Nemci aretirali. Akcija ni uspela, ker so Markuna odpeljali v kranjske zapore. Šenčurjani in Srednjevaščani so pripravili za praznik številne prireditve. Drevi bo slavnostna seja krajevne skupnosti Šenčur in družbenopolitičnih organizacij ter polaganje vencev k spomeniku in obeležjem iz NOB. Po seji bo v domu kulture v Šenčurju akademija, s katero bodo počastili tudi 75. obletnico delovanja šenčurskega gasilskega društva. Najzaslužnejši gasilci bodo prejeli na akademiji priznanja. Jutri dopoldne bo strelsko tekmovanje, popoldne ob 14. uri pa zbor gasilcev pred osnovno šolo v Šenčurju, od koder bodo v sprevodu odšli pred gasilski dom, kjer bo proslava. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Gorij. Prihodnji teden se bodo zvrstile gasilske vaje, športna tekmovanja, propagandna vožnja članov AMD Šenčur itd. Praznovanje krajevnega praznika bo končano v nedeljo, ko bo mladinski aktiv Šenčur organiziral na vrtu pri Jožu v Šenčurju družabno prireditev. P. Gorenc GLASBENA ŠOLA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto snažilke za nedoločen čas. Službo lahko nastopi takoj. Prijave s krajšim življenjepisom oddajte v pisarni Glasbene šole v Kranju. PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. S kolesom se vozim povsod naokrog, varčujem in vlagam, zdaj lahkih sem nog. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka Slovesen zaključek invalidskega tedna V torek, 3. julija, je bil s prireditvijo pred paviljonom NOB v Tržiču zaključen letošnji invalidski teden, ki sta ga organizirali občinska zveza vojaških vojnih invalidov Tržič in podružnica telesnih invalidov Tržič. Hkrati je bila torkova slovesnost pred spomenikom NOB * tudi osrednja proslavitev dneva borca v Tržiču\ Slavnostni govor je imel predsednik občinske konference SZDL Tržič Milan Ogris. Poudaril je, da je bil včasih invalid družbi v breme, ker je bila njegova delovna sposobnost zmanjšana. Čutil se je zapostavljenega. Normalno življenje je bilo zato za marsikaterega invalida končano. Današnja družba pa invalidu omogoča vključevanje v družbeno in politično življenje ter zaposlitev, primerno delovnim sposobnostim. Niso redki primeri, da so invalidi na delovnih mestih uspešnejši od zdravih ljudi. Socialistična zveza si bo prizadevala, je dejal Milan Ogris, da delavoljni in sposobni invalidi ne bodo odvisni od družbene miloščine, temveč bodo imeli zadostne možnosti za človeka vredno življenje. V imenu občinske konference SZDL je nato javno pohvalil delo invalidskih organizacij v tržiški občini ter jim zaželel še veliko uspehdv. Nato so slovesno razglasili razultate športnih tekmovanj v okviru invalidskega tedna. V soboto, 30. junija, so se telesni invalidi iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke in z Jesenic pomerili v kegljanju. Zmagali so Kranjčani. Sledijo jim Tržičani, Jeseničani in Ločani. V nedeljo, 1. julija, pa so tekmovali v kegljanju, streljanju in balinanju vojaški vojni invalidi iz Hrastnika, Trbovelj, Škof- Sklepna prireditev v Mostah V nedeljo, 1. julija, so v Mostah pri Žirovnici s spominsko svečanostjo ob spomenikih padlih borcev sklenili program prireditev ob letoš-njenf krajevnem prazniku Žirovnice. Dopoldne so se pred spomeniki talcev zbrali številni občani, o pomenu praznika pa je spregovoril Ivan Mežnarc, predsednik krajevne organizacije ZB Žirovnica. V kulturnem programu so nastopili reci-tatorji in pevci iz osnovne šole v Žirovnici. Popoldne pa so slavnostno izročili gasilski avtomobil in motorno briz-galno prostovoljnemu gasilskemu društvu Smokuč. Denar za nabavo te potrebne gasilske opreme so prispevali delno prebivalci, delno pa tovarna športnega orodja Elan in občinski gasilski sklad Jesenice. D. S. je Loke, Kranja, Jesenic in Tržiča. V kegljanju so bili najboljši Hrastničani, v streljanju Tržičani, v balinanju pa Trboveljčani. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale, plakete in .diplome. Kazen tega so na torkovi slovesnosti podelili tudi posebna priznanja Tržičanom, ki že več let delujejo na področju invalid- skega športa. Priznanja so prejeli Andrej Pehare, Franc Kersnik, Tone Stritih, Rasim Kovačevič, Silva Logar in Franc Karo. Prireditev pred spomenikom NOB v Tržiču je popestril bogat kulturni program, v katerem je sodelovala domača godba na pihala, mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja ter recita-torji. J. Košnjek Mestna organizacija bi morala biti vzor V četrtek, 28. junija, je bila v Tržiču razširjena seja krajevne organizacije SZDL Tržič-mesto, na kateri so bili tudi predstavniki mestne krajevne skupnosti in občinske konference SZDL. Udeležba mestne organizacije ni bila najboljša, kar ponovno dokazuje, da organiziranost SZDL v mestu ni dobra. Hibe v organiziranosti so se pokazale tudi pri zadnjem referendumu, čeprav dela voljnih ljudi v mestu ne manjka. Organizacija SZDL v mestu bi bila lahko vzor drugim organizacijam. Na žalost pa sloni delo le na treh, kvečjemu štirih starih. Podobne težave se v tržiški občini pojavljajo tudi na Bistrici in v nekaterih drugih večjih naseljih občine. Nasprotno pa delujejo organizacije SZDL po manjših krajih boljše, če že ne dobro. Takšni pojavi so pogosti tudi v drugih občinah in tržiška v tem primeru ni izjema. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU razpisuje prosti delovni mesti 1. ravnatelja (ni reelekcija) 2. kustosa — pripravnika za kulturno zgodovino za polovičen nedoločen delovni čas Pogoji: pod 1.: visoka strokovna izobrazba s področja muzejske dejavnosti, 5 let delovnih izkušenj, družbenopolitična in moralna neoporečnost, pod 2.: diploma filozofske fakultete II. stopnje a) umetnostna zgodovina b) zgodovina Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi dokazili Razpisni komisiji Gorenjskega muzeja v Kranju, Tavčarjeva 43 najkasneje 21 dni po objavi oglasa. x Na sestanku so sklenili temeljito reorganizirati mestno organizacijo SZDL. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo mesto razdelila na področja (nekdaj so že bila in so jih imenovali kvarte), v katerih bodo delovali pododbori SZDL. Predstavniki pododborov ali delegati bodo sestavljali osrednje mestno izvršilno telo. V njem bodo tudi delegati organizacij, društev in organiziranih skupnosti, ki delujejo v mestu. Ker se bo močneje organizirala tudi krajevna skupnost, bodo Tržičani potrebovali precej dela pripravljenih ljudi. Tudi to bo naloga prej omenjene komisije, občinske konference SZDL ter krajevne organizacije v mestu. Komisija mora delo končati septembra, ko bo ponovno sklican sestanek. Na njem bodo obravnavali opravljeno delo komisije in ga dopolnili. Nova organiziranost SZDL v mestu naj bi začela delovati v začetku prihodnjega leta, ko bodo že znane novosti nove ustave ter dokumenta o organiziranosti organizacije SZDL v republiki. j. Košnjek Dobra udeležba na Biškovcah v nedeljo, 1. julija, se je na Biškovcah pri Zalogu nad Goricami, od koder so leta 1943 domačini množično odšli v partizane, končalo praznovanje krajevnega praznika Golnika, Gorič, Tenetiš in Trste-nika. Lepemu številu domačinov je govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, ki je bil skupaj s Francem Štefetom-Miškom pokrovitelj letošnjega praznovanja. V kulturnem programu so sodelovali učenci goriške osnovne šole, godba na pihala in člani goriške Svobode. Po proslavi je bilo na Biškovcah tovariško srečanje. Ob prazniku je bila v nedeljo pred spomenikom v Goričah tudi žalna komemoracija. Domači gasilci pa so s slovesnostjo in gasilsko parado pred gasilskim domom proslavili 20. obletnico delovanja društva. -jk |f> m m ^ Na Jesenicah ustanovili solidarnostni stanovanjski sklad Modernizirano »živčevje«Škofje Loke Nenavadno skromna, v primerjavi z večerno prireditvijo na gradu skoraj neopazna svečanost, ki smo ji bili minulo soboto opoldan priča pred škoijeloško pošto, je pravzaprav veliko pre-m^del zunanji odraz dogodka, spričo katerega se tisočletno ozemlje uvršča med območja z majmodernejšim omrežjem komunikacij v Sloveniji. Uslužbenci PTT podjetja Kranj so namreč spustili v pogon več novih tele-grafsko-telefonskih naprav ter spremenili mesto in njegovo okolico v enega najsodobneje »oživ-čenih« predelov .jiržave. »Dejstvo, da na 100 občanov pride 20 telefonskih priključkov, predstavlja standard, ki ustreza razmeram v zelo razvitih zahodnoevropskih regijah,« je — ne brez upravičenega ponosa — uvodoma povedal direktor Franc Šker-janec. Predvsem velja omeniti, da so zmogljivosti avtomatske telefonske centrale v Loki narasle kar za 100 odstotkov — od prejšnjih 1000 na 2000 možnih priključkov. Po približnih ocenah bodo slednji omogočali najmanj deset let zapored ugoditi željam vseh sedanjih in bodočih naročnikov. Nadalje je PTT Kranj že skoraj popolnoma izločil iz prometa stotine kilometrov dotrajanih zračnih vodov, ki so jih zimska neurja ali poletne nevihte pogosto poškodovale. Prekinitev in motenj ni več, odpadlo je zamudno iskanje okvar, odpadla draga vzdrževalna dela ... Splet drogov in žic so pač nadomestili samonosni VF kabli izredne prepustnosti; tisti med Kranjem in Skofjo Loko, denimo, dovoljuje kar 168 hkratnih pogovorov v obeh smereh. Nekoliko šibkejši je speljan do Železnikov (24 pogovorov), vendar v Nova blagovnica Metalke v Ljubljani Zgradili so jo poleg sedanje poslovne stavbe na ploščadi Borisa Kraigherja in ima 6000 kvadratnih metrov prodajnih površin V Četrtek so v Ljubljani poleg sedanje Metalkine poslovne stolpnice odprli novo Metalkino blagovnico, ki je med najmodernejšimi blagovnicami v našem glavnem mestu. Orjaška stavba ima tri kletne etaže, pritličje in tri prodajne etaže *po nadstropjih. Kako velika je nova blagovnica, pove podatek, da je Metalka za njeno izgradnjo (začela se je maja leta 1970) potrošila 65 milijonov dinarjev, da ima 6000 kvadratnih metrov čistih prodajnih površin ter 240 zaposlenih. Metalkina blagovna hiša je obenem tudi prva zgradba na ploščadi Borisa Kraigherja, kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili novo poslovno središče Ljubljane. V Metalkini blagovnici bo lahko dobil kupec praktično vse. Prevladovalo bo blago domače proizvod- nje. Le 10 odstotkov prodajnega blaga je uvoženega. Ob otvoritvi je v blagovnici prek 35.000 različnih artiklov, njihova vrednost pa presega 3 stare milijarde dinarjev. Blagovnica je urejena na principu samoizbire. Razen tehničnega in kovinskega materiala, za prodajo katerega je Metalka specializirana in posebej usposobljena, bo kupec lahko dobil v prodajalnah tudi usnje in usnjene izdelke, kozmetične izdelke, keramiko, tapete, obloge, akustične aparate, glasbila, gospodinjske stroje, pohištvo, predvsem kuhinje, kristal, steklo, izdelke domače obrti, pripomočke za šport in rekreacijo, kolesa, avtomobilske dele itd. Bogata bo tudi zaloga kmetijskih strojev in opreme. Nova blagovnica ima tudi parkirni prostor za stranke. Takšen objekt je naše glavno mesto pogrešalo in je nova blagovnica prijetna osvežitev in dopolnitev trgovske mreže v Ljubljani in bližnji ter daljni okolici, . J. Košnjek Več najemnih stanovanj Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Martin Košir je prejšnji petek dopoldne sklical sejo sveta, na kateri so razpravljali tudi o problematiki razvoja stanovanjskega gospodarstva na Gorenjskem. Ko so govorili o novem samoupravnem organiziranju stanovanjskega gospodarstva, so ugotovili, da je bilo na Gorenjskem na tem že precej narejenega. Najdlje pa so pri samoupravnem organiziranju vsekakor v kranjski občini, kjer bo nova samoupravna organiziranost v kratkem stekla. V tistih gorenjskih občinah, kjer so tehnične in druge naloge s področja stanovanjskega gospodarstva prepustili stanovanjskim podjetjem, se danes kaže večja enotnost in večja gradnja stanovanj. Za naprej pa so na seji predlagali, da bi bilo treba bolj uskladiti delo med urbanisti, gradbeniki, stanovanjskimi podjetji, delovnimi organizacijami itd. Razen tega pa naj bi samoupravne stanovanjske skupnosti stremele, da bi se povečala družbena stanovanjska gradnja. Predvsem so se zavzeli za gradnjo najemnih stanovanj, saj je med prosilci za stanovanja danes kar dve tretjini takšnih, ki imajo podpoprečne osebne dohodke. ■ . ■ A. Ž. v • Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE JESENICE razpisuje v upravi Skupščine občine Jesenice prosti delovni mesti: NAČELNIKA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE ir> NAČELNIKA ODDELKA ZA FINANCE Za navedeni delovni mesti se poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj in potrebne moralne-politične lastnosti. Za delovno mesto načelnika oddelka za notranje zadeve daje soglasje Republiški sekretar za notranje zadeve. Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE JESENICE pa razpisuje v upravi Skupščine občine Jesenice naslednja prosta delovna mesta: REFERENTA ZA PROMETNO VARNOST V ODDELKU ZA NOTRANJE ZADEVE Pogoj: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj KOMUNALNEGA, VODNEGA, PROMETNEGA IN CESTNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj DAVČNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj DVEH GEODETOV V GEODETSKI UPRAVI Pogoj: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ADMINISTRATORJA V TAJNIŠTVU Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj in objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE v oddelku za narodno obrambo * < Pogoj: dvoletna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo. Pismene ponudbe z dokazili o "Strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejemata komisija za volitve in imenovanja SOB Jesenice ter komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SOB Jesenice v 15 dneh od dneva objave razpisa. Komisija za izvajanje družbenega dogovora o kadrovanju pravnikov občin Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča s sedežem v Kranju po sklepu z dne 28. 6. 1973 razpisuje štipendije za študij na Pravni fakulteti, Višji upravni šoli Ljubljana in Višji pravni šoli Maribor, in sicer: 6 štipendij za občino Jesenice 10 štipendij za občino Kranj 6 štipendij za občino Radovljica 5 štipendij za občino Škofja Loka 3 štipendije za občino Tržič Štipendije se razpisujejo za potrebe pravosodnih in upravnih organov Gorenjske. Višina štipendij zanaša od 500 do 850 dinarjev in je odvisna od študijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo prosilci z boljšim učnim uspehom, tisti, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, in tisti, ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. Vloge na predpisanem obrazcu (DZS, št. 1,65) s prilogami: izkaz o učnem uspehu 1972/73, potrdilo o vpisu v šolo 1973/74, potrdilo o premoženjskem stanju staršev (obr. 0,12)< potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj prosilci vlože do 20. julija 1973 na naslov Kadrovska služba Skupščine občine Kranj. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnih parcel na Klancu, v Kranju, v Trboiah in Preddvoru 1. Za gradnjo 3 vrstnih hiš na Klancu, za gradnjo 2 enonad-stropnih hiš v Trbojah, za gradnjo 1 stanovanjske hiše — penziona na Francariji v Preddvoru. 2. Za stanovanjske hiše so predvidene parcele od 284 kv. m do 1137 kv. metrov. 3. Izklicna cena zemljišča in priprave zemljišča je 77 din za 1 kv. m zemljišča na Klancu, 36 din za 1 kv. m zemljišča v Trbojah in 39 din za 1 kv. m zemljišča v Preddvoru. V ceni zemljišča in priprave zemljišča so zajeti predvsem stroški odškodnine za zemljišče, stroški odškodnine za objekte, naprave in nasade na zemljišču in stroški odškodnine za cestno zemljišče. Od zgornjih skupnih cen znaša odškodnina za zemljišče na Klancu 30 din, v Trbojah 23 din in v Preddvoru 17 din, ostalo so stroški priprave zemljišča. 4. Celotni znesek za stroške priprave zemljišča in za odškodnino za zemljišče je treba plačati v 30 dneh po podpisu pogodb o oddaji zemljišča. 5. Varščina je 3000 din in se vplača hkrati s ponudbo. 6. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 23/7-1973 do 12. ure. Prednost pri izbiri parcele ima, kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na voljo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. nadstropje, soba št. 4, v ponedeljek od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure. Ob otvoritvi novih tt-naprav v Škofji Loki je direktor podjetja za PTT promet Kranj navzoče izčrpno seznanil z dosedanjimi dosežki in z načrti nadaljnjega vlaganja v modernizacijo komunikacijskih omrežij na območju loške občine — Foto: I. G. PTT podjetje Kranj je ob tisočletnici loške komune spustilo v promet več modernih komunikacijskih naprav, vrednih 7,5 milijona novih din celoti zadošča, saj še lep čas ne bo 1 maksimalno izkoriščen. No, omenjenima dvema »arterijama« se je v soboto pridružila tretja, potegnjena čez Poljansko dolino. 48 linij z Gore-njo vasjo in 24 z Zirmi dokončno odpravlja nevšečnosti, ki so nastopale v konicah dneva, ko človek pogosto ni uspel priklicati znanca ali poslovnega prijatelja iz, recimo, Do-bračevega. > Poleg naštetega je PTT Kranj 30. junija spustil v obratovanje tudi poseben RR sistem zvez (ra-dijsko-relejni sistem) ter tako dodatno okrepil potencialni pretok informacij na relaciji Škofja Loka—Kranj. Zmogljivost RR aparatur je 120 istočasnih po-menkov, obenem pa strokovnjaki poudarjajo, da ni izključena kasnejša naknadna razširitev. Zgoraj opisani objekti so doslej »požrli« prek 18 milijonov din. Samo investicija v tisoč telefonskih priključkov, v kabel skozi Poljansko dolino in v RR sistem je terjala 7,5 milijona dinarjev, kar priča o izjemni intenzivnosti vlaganja v škofjeloški konec. Toda predstavniki PTT podjetja ne zapirajo oči pred določenimi pomanjkljivostmi, ki so sicer lokalnega značaja, a jih je precej. Odkrito priznavajo, da bo treba polagoma dokončati interna omrežja v nekaterih predelih ožjega občinskega središča ter zgraditi nova v Gorenji vasi, Poljanah, Zireh, Železnikih, Selcah, Retečah in na Godeši-ču, kajti drugače niti najkvalitetnejša medkrajevna povezava ne more pokazati svojih prednosti. Predračun, pravijo, znaša okrog 12 milijonov Čeprav so številke spoštljivo visoke, je sobotna otvoritev menda zadosten dokaz v prid prepričanju, da dolgo ne bo ostalo pri starem. I. Guzeli V petek, 29. junija, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah ustanovna skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki so se je poleg delegatov udeležili tudi predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij. V uvodu je o pomenu ustanovitve spregovorila direktor Stanovanjskega podjetja Zupančič- Vičar Marija, d^ipl. gr. inž., nato pa so izvolili organe skupščine solidarnostnega Stanovanjskega sklada. V nadaljevanju so razpravljali tudi o osnutku tez za sestavo Statuta solidarnostnega sklada, o predlogu finančnega programa sklada ter o izplačilu subvencij organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za letošnje prvo polletje pa bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Inž. Marija Vičar je govorila o dveh občinskih odlokih s področja solidarnostnega stanovanjskega sklada. Spregovorila je o najemanju kreditov in o tem, kdo vse je upravičen do teh stanovanj. Omenila je, da imajo do delne nadomestitve stanarin pravico gospodinjstva, ki so v manjših stanovanjih. Tako ima do nadomestitve stanarine pravico gospodinjstvo, kjer pride na enega člana 28 kvadratnih metrov stanovanjske površine, na dva 42 kvadratnih metrov, na tri 57 kvadratnih metrov itd. Odvisno pa je seveda tudi od starosti stanovanj, starejših od pet-. ► deset let, za katera se lahko ta stopnja poveča do 30 odstotkov. Nadomestitev stanarine pa je odvisna tudi od družinskega dohodka. V jeseniški občini so se tudi dogovorili, da subvencija ne pripada lastnikom družinskih ali počitniških hiš, lastnikom, ki dajejo stanovanja podnajemnikom ali za poslovne prostore, in lastnikom avtomobilov. V nadaljevanju je inž. Marija Vičar govorila tudi o načinih uveljavljanja subvencije, o kreditiranju najemnih stanovanj ter o možnostih, da čimveč mladih družin in nekdanjih borcev dobi stanovanja iz Solidarnostnega sklada. V razpravi Štefana Rodija, ki je govoril o tezah za sestavo statuta, ter v poznejši razpravi delegatov je bilo čutiti, da bi moral sklad čimprej začeti delati. Opozarjali so tudi na začetne težave, na dosledno uresničevanje sprejetih sklepov ter še posebej ria stanovanjske probleme borcev, kajti na Jesenicah imajo okoli 100 prošenj nekdanjih borcev za stanovanja. Na skupščini so za predsednika skupščine solidarnostnega sklada izvolili Mira Feldina, za podpredsednika pa Vlada Sotlarja. Na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri jeseniških družbenopolitičnih organizacijah sovizvolili tudi sedem članov izvršilnega odbora, ki bo deloval pod predsedstvom Pavla Lotriča. Imenovali so še komisijo za sestavo osnutka statuta. D. S. ^rgej Kraigher na proslavi ob 400-letnici kmečkih puntov Kmetom več besede Geslo: le vkup, le vkup, uboga ®®*ajna!, se je več kot pet stoletij Jjslegalo po slovenski zemlji in rM*uževalo uporne kmete v ne-J*ak boj proti graščakom, proti ^svetni in cerkveni gospodi in v ?rambo proti vdorom in ropajo Turkov. Pod tem geslom so ® združevali kmetje v kmečke eze in skupaj z evropskimi Pornimi kmeti omajali fevdalno rj^ibo. Pod tem geslom so se in u^11 koroški kmetje leta 1478 £ kmetje Gorenjske, Dolenjske, UlK ke in Koroške leta 1514 »n lovu ?? vojna je bila ena najsi-vin' kmečkih vojn v zgodo- xQl kmečkih puntov v Evropi in danes zbuja občudovanje in ^znanje. Upori na Slovenskem jg4®e nadaljevali vse do leta u048« ko so dobili kmetje domačno zemljiško odvezo. gj^edsednik skupščine SRS gr8ej Kraigher se je v govoru, y Ja je imel v nedeljo, 1. julija, bil na Krki, kjer je ^.J® osrednja slovenska prosla-1iftfV °bletnice kmečkega upor-Pol • dotaknil tudi sedanjega | kmetijstva in podeželja. "ke med mestom in vasjo so je tanjšale, je dejal. Podeželje "Premenilo podobo, produktiv-fcal dela v kmetijstvu se je povezav ^.v*8nila se je življenjska je ef| in tudi način življenja se Prilagajal zahtevam časa. Veliko ribeza, malo obiralcev °bir fG°rjah Pri B,edu so že začeli prec- Crrii ribez. Letošnja letina bo b0(jej, obilna. Lastniki nasadov pa 1)em d ^aže težave z obira- fibe. . Prej^nja leta so radi obirali < .Šolarji, letos pa so se številni ti)e jCl sedmih in osmih razredov Počitnicami zaposlili na Bledu. Jah r Pa Jetošnja sadna letina v Gor-boH,ln okolici slabo kaže. Le orehi uo najbrž dobro obrodili. J. Ambrožič V razvoju kmetijstva smo dosegli pomembne uspehe. To se kaže v pomembnejši vlogi kmetijskih družbenih posestev, kombinatov in zadrug kot tudi v izboljšanem položaju zasebnega kmeta. Tehnična opremljenost je napredovala, prav tako pa tudi povezava z zadrugami, s kombinati in trgovskimi organizacijami. Sergej Kraigher je nato dejal, da se tudi v zadrugah in kombinatih srečujemo z odpori birokratov in tehnokratov proti uveljavljanju kmetovih pravic na osnovi dela. To zbuja pri kmetih nezaupanje in nezadovoljstvo ter bojazen, če mislimo v resnici uresničiti to, kar govorimo in če smo to sposobni! Imamo ustavna dopolnila in z njimi usklajen zakon o združevanju kmetov, ki je nastal na osnovi široke javne razprave. To velja tudi za večji del določil zakona o gozdovih. Nekateri vodilni v kombinatih in zadrugah nočejo upoštevati dejstva, da so za razvoj in preobrazbo kmetijstva potrebne take zadruge, ki bodo resnične organizacije kmetov. Prav tako so potrebni obrati kmetov-kooperan-tov v kombinatih in gozdnih gospodarstvih, kamor vlagajo kmetje delo in sredstva in morajo imeti zaradi tega zagotovljene vse pravice. Zadruge kot samostojne organizacije bodo morale sodelovati tudi s tistimi kmeti, s katerimi doslej niso ali pa so le občasno. Tudi proizvodnja na teh kmetijah je družbeno pomembna. Odpore proti uresničevanju kmetovih pravic, nerazumevanje in podcenjevanje teh vprašanj v organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij moramo premagati. Zato danes niso potrebni punti, temveč večja aktivnost kmetov samih v zadružnih enotah in zadružni zvezi, ki mora prav v tem pogledu kot organizacija kmečkih proizvajalcev odigrati pomembno vlogo. Njena prizadevanja zaslužijo vso podporo, je dejal Sergej Kraigher. J. Košnjek Prva košnja travnikov in dognojevanje po njej Košnja travnikov nam je tudi letos zakasnila kot vsako leto doslej. Kaže, da smo še vedno bolj pripravljeni delati po tradiciji, prisluhniti novostim in gospodariti po sodobnih načelih, ki naj prinesejo napredek ter zboljšanje življenja na podeželju. Termin prve košnje na pretežnem delu Gorenjske je od 15. maja do 10. junija. Le majhen del višjih predelov bi brez škode za kvaliteto krme lahko kosili kasneje. Ob prepozni 1. košnji izgubimo poleg kvalitete pridelka tudi čas za jesensko tretjo ali četrto košnjo. Pozna košnja sama pa negativno vpliva na gostoto in sestavo ruše. Zavedati se moramo, da zgodnja košnja brez izdatnega gnojenja spomladi največkrat niti ni možna, ker je rast preslaba Nasprotno pa obilno gnojenje spomladi da pridelek, ki nas sam sili k zgodnji košnji. Izdatno gnojenje spomladi npr. z nitrofo-skalom 8:16:22 ali 9:18:18 500 do 600 kg/ha zahteva tudi primerno dognojevanje po košnji. Primeren je NPK 17:8:9 150—200 kg na ha. Lahko ga nadomestimo z 80 kg uree ali 100—150 kg KAN-a. Če smo napravili spomladi napako in nismo travnika zadosti pognojili, skušamo po košnji to popraviti z gnojenjem s 400 kg/ ha NPK 13:10:12. Bolj zahtevno je dognojevanje čredinskih pašnikov, pri katerih dobimo zaradi načina rabe boljšo kvaliteto pridelka, ki jo moramo z gnojenjem tudi obdržati. Prav tako moramo obdržati tudi količino pridelka tako visoko, kot so potrebe živali po paši. Ta zahteva postane resna tedaj, ko nastopijo sušna obdobja. Velika suša je pri nas rada ne- kako zadnje dni julija ali prve dni avgusta. Sušna obdobja lahko nastopijo tudi ob drugem času, vendar so ta kratkotrajnejša in na pridelek trav ne vplivajo tako močno. Z osnovnim gnojenjem po uporabi travne ruše podpiramo rast trav pravzaprav dvakratno: 1. Z dodajanjem hranilnih snovi boljšamo in večamo rastlinam jedilnik — večamo zalogo hranilnih snovi v zemlji, ta jih potem lahko nudi tudi rastlinam. 2. Z boljšo preskrbi jenost j o s hranilnimi snovmi se zmanjša za enoto prirasta potrebna količina vode. To pomeni, da ruša na obubožani zemlji porabi znatno več vode za rast kot na dobro zagnojeni. Zato dobro preskrbljena ruša kasneje trpi šušo kot pa tista, ki smo jo prepustili samo sebi. B. P., Kmetijsko pospeševalna služba Zanimiv poskus kmeta Vrbanka iz Podljubelja Tudi pitance v planino Zaradi tega bo imela družina Janka Knifica (Vrbanka) iz Podljubelja med poletnimi meseci več časa za druga kmečka opravila Kmeta Janka Knifica (48 let), po domače Vrbanka iz Podljubelja, že več let srečujemo v samoupravnih organih Kmetijske zadruge Tržič, Gozdnega gospodarstva Kranj (za to je dobil tudi priznanje) in v kmečki sekciji pri občinski konferenci SZDL Tržič. 35 hektarjev gozda, travnikov in košenic ima, polja pa le toliko, da zraste nekaj krompirja in zelja. Dobro mora razporediti čas, če želi, da posestvo ni zanemarjeno in da ostane nekaj uric za posedanje na sejah in sestankih. Takrat prevzamejo krmilo kmetije žena Marija (44 let), hčerka in sin, kolikor časa bosta še doma. Prav lahko se zgodi, da bo njuno zanimanje za kmečko delo splahnelo tako kot številnim sovrstnikom zaradi vzrokov, ki so družbeni skupnosti, še bolj pa kmetom, dobro poznani. Vendar te bojazni za zdaj pri Vrbanku še ni... Janko Knific je namreč eden izmed tistih kmetov, ki so opustili star način gospodarjenja, se preusmerili in specializirali. Tako skušajo sebi in svojim otrokom zagotoviti boljše življenje in vsaj toliko dohodka, da bo vsakodnevno delo doma, na travnikih ter v gozdovih kolikor toliko plačano. Vrbank se je odločil, da bo najboljša prihodnost njegove višinske kmetije preusmeritev na intenzivno rejo pitancev, na proizvodnjo mleka in na kmečki turizem! Janko Knific in žena Marija takole opisujeta začetne korake na tem področju: »Pred leti na oddajo mleka v mlekarno nismo pomislili. Premalo ga je bilo in smo ga predelovali doma. Prav ta mesec pa smo začeli prvi od podljubeljskih kmetov mleko voziti v tržiško mlekarno. Precej daleč je sicer, vendar druge pomoči za zdaj ni. Želeli bi, da bi začeli še drugi kmetje oddajali mleko. Tako bi se mlekarni splačalo urediti v Podljubelju mlečno zbiralnico.« Vrbank se je lotil tudi vzreje pitancev, vendar ne na osnovi intenzivnega krmljenja v hlevu, temveč v kombinaciji letne paše na planini s krmljenjem v hlevu med spomladanskimi, jesenskimi in zimskimi meseci. »Kmetijsko živilski kombinat Kranj mi je dal od 6 do 8 tednov stare teličke za pitanje. Ko sem letos oddajal govedo na planino Korošco, sem se odločil, da bom odpeljal tudi pitance, ki so bili takrat stari okrog pol leta. Mislim, da se bo poskus obnesel. Ce bi imel to živino v hlevu tudi poleti, bi bilo preveč dela in za ostala opravila ne bi bilo časa. Tako pride na vrsto intenzivno pitanje jeseni in pozimi v hlevu, ko imamo hribovski kmetje več časa. Menim, da je takšno pitanje najcenejše in najboljše za naše področje.« Knifičeva kmetija bo lahko med prvimi v tržiški občini že letos sprejela prve turiste in postregla utrujenim, žejnim in lačnim popotnikom, ki bodo zašli v strmine nad podlju-beljsko dolino. Vrbank namerava popraviti staro hišo. V njej bo stanovanje za družino in skromno ter začasno zavetišče za turiste in popot- nike- J. Košnjek Iskra v Železnikih se bo v v« •! se sirila 1500 motorjev letno na delavca, lani pa že kar 3000. Bili so med prvimi v Sloveniji, ki so uvedli študijo dela, sistem vnaprej določenih časov. Delovna mesta ob montažnem traku so natanko preštudirana po WF sistemu in delavka nobenega giba ne naredi brez potrebe. Nujno potrebna je razširitev tovarne. Predvidevajo novo halo na sedanjem dvorišču tovarne. Prav sedaj tečejo pogovori z Ljubljansko banko — podružnicama v Škofji Loki in Kranju — za kredit za nakup nove opreme iz Zahodne Nemčije. Vse skupaj bo stalo milijardo in dvesto milijonov dinarjev; 20,1 % bodo prispevali sami, 30 % banka, ostalo pa bodo pokrili komercialni krediti iz tujine. Kot pravi direktor, bodo še vedno izdelovali le manjše motorje, pri gospodinjskih aparatih bodo pa tako kot doslej uvažali dele, doma pa sestavljali in vgradili svoj motorček. Imajo dve kooperacijski pogodbi s firmama BRAUN in GIRMI. Za motorje pa izdelujejo vse dele doma, razen seveda ležaj ev, korektorjev in žice. Lani so odprli montažni obrat v Idriji in zaposlili 260 ljudi, predvsem žensk. Od celotne proizvodnje 50 % izvozijo. Izdelke železniške ISKRE pozna vsa zahodna in vzhodna Evropa pa tudi ZDA. Od evropskih držav odkupi največ Nemčija, Italija in Švica. Z novo halo in novo opremo se bo povečala proizvodnja in zadovoljitev tržišča bo veliko večja, s tem pa tudi zaslužek. Leta 1967 je bilo podjetje v stečaju! Koliko naporov in samoodpo-vedi je bilo treba, da je v teh petih letih kolektiv, ki danes šteje 730 ljudi, dosegel tak napredek. -Os Cl. ^f 1% C i lL# 58SI 5 Mikser — vsako gospodinjstvo ga potrebuje. Običajni kupci poznamo bolj njihove gospodinjske aparate: razne mikserje, sadne centrifuge, kavne mlinčke, sušilce las itd. Toda njihova glavna proizvodnja so motorčki za gospodinjske aparate, od 1,5 do 500 W. Izjema so le večji motorji za kompresorje, ki jih izdelujejo za dansko firmo DANFOSS. Trg za motorje je velik in nenasiten. »Četudi ne bi upoštevali naše konjunkture v svetu,« pravi direktor tovarne inž. Žumer Alojz,« ne moremo zadovoljiti vseh kupcev tako doma kot zunaj. Predvsem v inozemstvu bi lahko veliko več prodali kot pa naredimo.« Letos je njihov brutoprodukt planiran na 20 milijard, kar pomeni 3,700.00 motorjev in okrog 300.000 gospodinjskih aparatov. Proizvodne zmogljivosti so premajhne pa tudi že razmeroma zastarele. In v primeru, da bi uspeli to opremo dopolniti, bi brez povečanja delovne sile povečali proizvodnjo za približno 20 do 25 %. V zadnjih letih je železniška ISKRA zabeležila velik napredek. Proizvodnost te tovarne se je v štirih letih povečala kar za 100 %. Še leta 1968 so izdelali po mZtor'i™ la komPresorje. Natančno delo je to, kajti če pri končni m°ntn*f?1' gaJe treba razdreti, slab del zamenjati z novim in ves se ponovi. Prek 4000 prenočitev V kampu Šobec, ki so ga odprli konec aprila, so do srede prejšnjega tedna zabeležili že 4241 prenočitev tujih gostov, kar je za 98,5 odstotka več kot lani ta čas. Prevladujejo predvsem gostje iz Holandije. Pa tudi število prenočitev domačih gostov se je precej povečalo. Sicer pa je bila zasedena šele približno četrtina kampa, ki sprejme lahko blizu dva tisoč gostov. Zanimivo je tudi, da so doslej predvsem prevladovali gostje s turističnimi prikolicami, v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo ta čas več šotorov. V kampu pričakujejo, da bo letos turistična sezona rekordna. —A. Z. —Foto: F. Perdan Turistični razvoj Kranjske gore Kranjska gora bo dobila svoj prvi reklamni prospekt — Vedno več prenočitev tudi poleti — Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah leta 1978 v Kranjski gori? V petek, 29. junija, so se zbrali v hotelu Prisank v Kranjski gori člani Turističnega društva Kranjska gora. Občnega zbora so se poleg številnih prebivalcev udeležili tudi predstavniki drugih gorenjskih turističnih društev, predstavnik Turistične zveze Gorenjske ter nekateri predstavniki podjetij, ki imajo v Kranjski gori svoje poslovne enote. V živahni razpravi so govorili o nekaterih pomanjkljivostih, o delu društva in o turizmu v Kranjski gori nasploh. Precej truda je stalo kranjskogorske turistične delavce, da so končno le dobili toliko' sredstev, da bodo izdali svoj turistični prospekt, ki bo obsegal poleg Kranjske gore tudi nekatere kraje v gornji savski dolini. Čeprav so nekatera podjetja prispevala denar, pa druga še vedno stojijo ob strani ter se ne odzovejo pozivu društva, ki s prospektom želi približati Kranjsko goro in njeno okolico še večjemu krogu turistov. Predstavnik Gorenjske turistične zveze je menil, da bi morali v prihodnje še načrtneje voditi naš turizem, še posebno v treh biserih Gorenjske: na Bledu, v Bohinju in v Kranjski gori in se pri tem zavzemati za nemoten in organiziran razvoj ostalih krajev. Direktor Žičnice v Kranjski gori je orisal razvoj žičnic in opozoril na nove žičnice, ki jih gradijo. V Kranjski gori je osem kilometrov žičnic z višinsko razliko 2110 metrov na površini 55 hektarov. Gradijo pa nov del večje žičnice ter dve vlečnici — Kekca in Mojco — v skupni dolžini 1060 metrov. Še vedno pa bi potrebovali precej sredstev za uresničevanje načrta »sistem žičnic od Martuljka do Kranjske gore« in na Vršič, kar bi še posebej privabljalo smučarje, saj na Vršiču obstane snežna odeja še tja v avgust. V Kranjski gori se z gradnjo žičnic in vlečnic intenzivno pripravljajo tudi na svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki naj bi bilo leta 1978 v Kranjski gori. V Kranjski gori že trinajst let dokaj uspešno organizirajo mednarodno prireditev za Pokal Vitranc. Na nedavnem FIS kongresu na Cipru so predložili svojo kandidaturo, dokončen sklep pa bo na ponovnem kongresu FIS leta 1975. V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli sklep, da morajo vsa trgovska in gostinska podjetja, ki imajo v Kranjski gori svoje poslovne enote, prispevati določen znesek za raklamo Kranjske gore. Nekatera gostinska podjetja so do sedaj že prispevala 40 dinarjev na hotelsko posteljo, odziv pa pričakujejo tudi od drugih. V zaključku so tistim prebivalcem, ki imajo najlepše urejeno okolico svojega doma, podelili lepa priznanja. D. S. Kranjsko Planinsko društvo pred jubilejem Prihodnje leto bo praznovalo kranjsko Planinsko društvo, ki je med najmnožičnejšimi društvi v re- {mbliki, 75. obletnico uspešnega de-ovanja. Za kranjsko društvo je značilna izredno razvejana dejavnost, ki se odvija v okviru različnih odborov, odsekov in sekcij, katerih člani so ljubitelji planin, od najstarejših do najmlajših. Druga značilnost kranjskega društva je odprtost in prizadevanja, da bi v planinske vrste vstopilo čim več občanov in s tem na svojstven način opravljalo družbeno koristno delo. Jubilant namerava 75. obletnico delovanja proslaviti kar se da slovesno in delovno hkrati. Številne akcije bodo skušale planinstvo še bolj približati občanom, predvsem mladini. Društvo bo za praznovanje uredilo kroniko, v prostorih društva pa odprlo planinsko knjižnico. Vendar je odbor, ki pripravlja vse potrebno za proslavo, ugotovil, da veliko dragocenega arhivskega gradiva manjka, ker so si ga ljudje za različne namene izposojali, vrnili pa ne! Zato prosi PD Kranj vse, ki take dokumente, knjige in Planinske vestnike imajo, naj jih vrnejo v društveno pisarno in s tem omogočijo nemoteno pripravo kronike ter ostalih prireditev v okviru praznovanja. Prav tako namerava društvo v jubilejnem letu izdati društveni znak in zastavo, ki ju bo lahko dobil vsak, ki je član društva vsai 2 leti, organizirati razstavo s prikazom dejavnosti društva in njegovih pododborov in sekcij, kulturno prireditev, svečani občni zbor PD Kranj ter množično srečanje planincev na Kališču. Trije izžrebani člani društva (član, mladinec, pionir) bodo prejeli nagrado društva, planinski nahrbtnik iz najlona. -jk Planinska slovesnost na Vršiču V nedeljo, 1. julija, so gorenjski planinci v velikem številu obiskali Vršič ter se podali na Sleme, kjer je bila osrednja planinska proslava ob 70-letnici planinstva v gornji savski dolini. Predstavniki planinskih društev Gorenjske so se zbrali na Vršiču že v soboto, kjer so imeli slavnostno sejo, na kateri so podelili najbolj zaslužnim planinskim delavcem priznanja. V nedeljo pa je na Slemenu številnim planincem spregovoril najprej predsednik jeseniškega planinskega društva Stanko Ravnik, nato pa še predsednik planinske zveze Slovenije dr. Mina Potočnik. Govorila sta o pomenu praznika in o poslanstvu slovenskega planinstva. Nato so podelili zlate, srebrne in bronaste značke ter posebno priznanje foto-klubu Andrej Pre-šern z Jesenic za uspešno delo na področju planinske fotografije. Razvili so tudi društveni prapor ter spremljali kulturni program pevskega zbora Blaž Arnič z Jesenic, recitatorjev in jeseniške godbe na pihala. Ob koncu veličastne slovesnosti so gorski reševalci prikazali vajo reševanja iz stene. D. S. Več kulture v gore V poletnih mesecih se tudi naše gore odanejo s cvetjem. Tako kot marsikje pa smo tudi tod priča nekulturnemu početju izletnikov. Ne le, da nekateri objestno trgajo redko cvetie, marveč tako rekoč na vsakem koraku puščajo odpadke. Le malo dobre volje in kanček skrbi bi bilo treba, pa bi bile naše gore spet čistejše in za prenekatere še privlačnejše. T. Pogačnik Zgledni besniški taborniki Komaj dober mesec je minil od ustanovitve taborniškega odreda »Slap Šum« v Besnici in že so se mladi fantje in dekleta izkazali kot resnični ljubitelji čiste narave. Na praznik, 4. t. m., so izvedli posnemanja vredno akcijo: očistili so navlake strugo potoka ob cesti med Zadružnim domom in Znidarjem v Zgornji Besnici. Delo, seve, ni bilo prav nič lahko, niti prijetno. Romantična soteska/v potoku, obdana z gostim zelenjem, je veljala že več let kot odlagališče vse mogoče šare. Celo odsluženo motorno kolo je ležalo v vodi, da o zarjavelih štedilnikih, avtomobilskih gumah, gorah plastične posode, papirja in druge navlake sploh ne govorimo. Zdaj je pot skozi sotesko spet lepa1 in prijetna. Vse priznanje besniškim tabornikom, ki so se varstva narave lotili s konkretno akcijo — ne le z besedami, ki jih drugje le preveč slišimo. C. Z. Blagovnica ŽIVIUA Cerklje Teden stanovanjske opreme od 30. 6. do 7. 7.1973 Pri nakupu pohištva in ostale stanovanjske opreme v vrednosti nad 500 din 6 % POPUSTA pri nakupu TV sprejemnikov ISKRA pa 15 % POPUSTA Priporočamo se za obisk in nakup v Blagovnici v Cerkljah Veletrgovina ŽI VIL-A. Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju potrebuje: GOSPODINJO višja strokovna izobrazba 2 KVALIFICIRANI ALI POLKVALIFICIRANI KUHARICI NEKVALIFICIRANO DELAVKO ALI POLKVALIFICIRANO KUHINJSKO POMOČNICO 5 POLKVALIFICIRANIH ALI NEKVALIFICIRANIH DELAVK za delovna mesta bolniških strežnic Pogoj je poskusna doba tri mesece. Prošnje sprejema uprava bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju, Kidričeva 38 a. Industrija oblačil TIP-TOP Ljubljana, Tolstojeva 9 a vabi k sodelovanju v obrat Bohinjska Bistrica večje število: krojače v, šivilj priučenih delavcev v konfekciji delavcev z možnostjo priučitve v konfekciji Konfekcijskim delavkam nudimo mesečno dohodek od 1500 do 2000 din, nakup lastnih izdelkov po tovarniški ceni, ki je za 30 % nižja od trgovske, organiziran prevoz na delo in z dela, povračilo prevoznih stroškov nad 20 din itd. Za delavce, ki se želijo priučiti za delo v konfekciji, organiziramo dvomesečne tečaje in jim za vsak mesec nudimo nagrado 800 din poleg zgoraj navedenih ugodnosti. Delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju pri drugi delovni organizaciji, štejemo čas priučevanja v redno delovno razmerje z neprekinjenim stažem. Tečaj bomo organizirali v avgustu letos. Prijave sprejemajo v obratu Bohinjska Bistrica in Zavodu za zaposlovanje Radovljica. CREINA, TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja ponovno razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo kadrovsko organizacijskega oddelka 2. računovodjo Pogoji: pod 1.: višja šola. V poštev pridejo naslednje smeri: organiza-cijsko-kadrovska, socialno-industrijska, psihološko-industrijska ter 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo temeljito poznati kadrovsko funkcij0 ter metode planiranja in izbora kadrov, organizacijske sisteme in metode ter analize organizacije. pod 2.: višja šola in 3 leta delovnih izkušenj. Prednost izboru imajo kandidati z ekonomsko izobrazbo. Od kandidatov se zahtevajo moralno politične kvalitete ter družbenopolitična usmerjenost v smeri razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. V skladu z določili družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike bo podjetje preverjalo uspešnost na dosedanjem delovnem mestu. Komisija za delovna razmerja obenem še razglaša prosto delovno mesto čistilke v hotelu za kar se zahteva nedokončana osnovna šola. Prijave sprejema kadrovsko organizacijski oddelek 10 dni P° objavi. Kandidati naj se po možnosti javijo zaradi obširnejših informacU na osebni razgovor ali po telefonu na št. 210-81. H m ^Cj* %JS SLt J*m Sobota — 7.julija 1973 Kranjska ambulanta za jeklene konjičke Ni * °izv°dnja osebnih avtomobilov danes v svetu nenehno narašča. prj tako daleč čas, ko je bil avto le dobrina nekaterih. Zdaj tudi že 02ii-na8 postaja sredstvo za premagovanje časa. Prenekateri voznik bi lastnik je že rekel: »Drag je avto, toda brez njega skorajda ne ^od Malo je navade, veliko pa resnice v takšni trditvi, kunri u*-Ća8' katerega sužnji vse bolj postajamo, je neizprosen v se-Post in minutah. Pregovor: kar danes storiš, ne odlašaj na jutri, pa laja že prava dirka s časom. ske današnje avtomobil- cei jea/nosti, ki pri nas še vedno pre-PriJ?riŽi' Spominjam se, da sem ta| kakšnimi desetimi leti prebral nem Menartov stih. »Gospod se v lič-*el ]su pe^e> a trebuh melje kislo avtJe'(< čeprav so cene osebnih tomobilov še vedno precej luk-Cp ne' Posebno če jih primerjamo s Pred*™ nekate"h drugih tehničnih hl!SWov (televizorji, pralni stroji, let h i itd.), ki so se v zadnjih v^p 'e. malo povečale, pa avto stai ° dneva v dan hitreje po-''Ja vse bolj potreba kot luksus. »zdravstveni aparat«, če ga tako imenujem, je to. Sestavljen je iz 40 kvalificiranih delavcev in blizu 60 vajencev. MOJSTER SEM, MOJSTER TJA — MOJSTER GOR, MOJSTER DOL Kdor je vsaj enkrat imel opraviti z avtomobilskim servisom, bo lahko potrdil, da je mojster oziroma vodja izmene prava tarča. Vsakdo se najprej obrne nanj in zadnji je, s katerim se sleherni voznik popravljenega avtomobila še posvetuje in pogovori. Dan je enak dnevu. Okrog 70 avtomobilov na dan pregledajo in popravijo v kranjskem servisu. Približno 35 se jih zvrsti v eni izmeni. Vmes pa je še vrsto nasvetov, informacij, prošenj, naročil in številnih telefonskih pogovorov. Na videz prava zmeda. Pa vendar je delo skrbno organizirano in poteka po utrjenih tirnicah. Kolega Igor Guzelj je ravno'ta dan imel naročen servisni pregled avtomobila. Zamudil je in prišel kakšne pol ure prepozno. »Takšnile zamudniki povzročajo na servisu največ težav,« pravi 33-letni mojster Velimir Pešič, rojen v Zireh, sicer pa že od 1947. leta v Kranju. »Servis ni hotel ali restavracija, kjer je rečeno, da je kosilo ob 12. uri, vendar če boš zamudil, se boš še vedno lahko najedel. Ob današnji poplavi lastnikov avtomobilov, ko vsak dan poleg servisnih pregledov pri nas opravimo še številne manjše usluge in popravila, sta točnost in red naročenih lastnikov osnova za normalno in predvsem kvalitetno opravljeno delo.« »Mojster Pešič, telefon!« je zakli-cal glas v zvočniku in prekinil najin iz normalnega delovnega okvira iztrgani pogovor. Stopil sem do najbližjega mehanika in z njim malce pokramljal. 31-letni Janko Ekar, doma z Bele pri Preddvoru, sicer pa že 8 let živi v Ljubljani, je 10. leto na servisu. Kadar ni mojstra, ga tudi zamenjuje. »Delam v glavnem na fiatu 750. Čeprav nekateri menijo, da kvaliteta teh avtomobilov niha, bi lahko rekel, da je zelo standardna. Podobno kot pri vseh avtomobilih, so tudi pri teh najbolj pogosta popravila na sklopkah in menjalnikih. Ni mi žal, da sem se odločil za ta poklic, čeprav sem v mladih letih mislil, da bom postal učitelj telovadbe. Zdaj se seveda le v prostem času zanimam za šport, za konjiček pa imam ribolov. Kot nasvet lastnikom avtomobilov pa napišite, da je pravo zlo za mehanike zaščita avtomobilov. Čeprav je podvozje vsakega avtomobila že tovarniško zaščiteno, ga skrbni lastniki običajno še enkrat premažejo z različnimi snovmi. Pri tem pa seveda nevede prekrijejo vse vijake in druge dele za vzdrževanje in popravilo. Razumljivo je, da je potem sleherni operativen poseg v popravilo podvozja včasih precej neprijeten, zamuden in tudi težak.« Ko se je pogovoril z vrsto strank, dal razna navodila, preizkusil nekaj vozil in menda kot prvi popil tudi obvezno dopoldansko kavo, sva z mojstrom Pešičem za kratek čas spet lahko nadaljevala pogovor. »Prav je, da se vsakdo že ob nakupu avtomobila odloči za servis in se poveže z njim. Poleg servisa Creine v Kranju je na Gorenjskem še Transturistov servis na Bledu, menda pa bo kmalu odprt tudi Viatorjev servis na Jesenicah. Menim, da jih je ob današnjem naraščanju mo-torizacije premalo in so zato nekatere zasebne delavnice zelo v prid tako lastnikom avtomobilov kot tudi servisom zaradi razbremenitev pri nekaterih manjših uslugah. Vsakdo bi danes že ob prvem tehničnem pregledu moral razmisliti, kdaj bo imel prvi servisni pregled. V našem servisu se je treba naročiti 14 dni vnaprej. To vozniki včasih težko razumejo in pridejo na servisni pregled tik pred iztekom predpisanih kilometrov: Žal se v takem primeru ne da kaj dosti narediti. Takšne navade gredo največkrat na škodo drugih in lastnika avtomobila. Zaradi nenaročenega pregleda so potrebne številne kombinacije. Vse to pa čas pregleda močno podaljša. Zato naj bi bilo osnovno pravilo vsakega lastnika avtomobila (tudi pred daljšimi potovanji, dopusti in podobno) pravočasno naročilo na servis.« Kot v posmeh temu nasvetu naju je sredi pogovora prekinil eden od nenapovedanih lastnikov avtomobila. »Mojster, čez dva dni grem na morje. Ali mi lahko pregledate avto?« »Najmanj deset dni ste prepozni in prav nič vam ne morem obljubiti. Danes je nemogoče, oglasite se jutri, če bo kaj časa.« Možakar je malce razočaran, vendar z rahlim upanjem do naslednjega dne potolažen odšel. Prepričan Delo dopoldanske izmene se je prevesilo že čez polovico. Čeprav je šla ura že na 11, sem na parkirnem prostoru še vedno videl možakarja srednjih let, ki je že malo po 6. uri zjutraj prišel na servis. Predstavil se je kot Ivan Poklukar z Zasipa pri Bledu. »Ležaj pri škodi je odpovedal. 84 tisoč kilometrov imam in redno vozim avto na kranjski servis. Doslej sem bil vedno zadovoljen. Upam, da bom tudi danes prišel na vrsto. Sicer se mi zelo mudi, a bom počakal, saj avto zelo potrebujem.« Creinin servis na Laborah je danes znan daleč naokrog. Ne le z Gorenjske. Tudi z ljubljanskega in tolminskega območja prihajajo sem. Letos je šlo skozi to servisno delavnico že prek 1100 avtomobilov in pri vsakem je bilo okrog dve uri dela ali še več. Menda le Kranjčani nič kaj dosti ne zahajajo vanj. (Zadnje čase se je sicer obisk precej povečal.) Kaj je vzrok za to, mi na servisu niso znali odgovoriti. Morda je deloma posredi tudi tisto znano zakoreninjeno prepričanje, da je vsaka storitev ali blago kupljeno drugje boljše kot doma. No, kar zadeva servis na Laborah je takšno prepričanje najbrž neupravičeno. Janko Fern iz Stražišča pri Kranju pravi, da že vsa leta vozi avto na kranjski servis. Prej je imel fička in je naredil z njim 150 tisoč kilometrov. Nikdar ni imel posebnih težav, redno pa ga je vozil nn preglede. Zdaj ima zastavo 1300 irr je prepričan, da bo tudi s tem podobno. »Avta ne smeš nikdar zanemariti. Za ta servis sem se na primer prijavil že pred 14 dnevi.« Podobnega mnenja je bil ta dan tudi Janez Lešnjak iz Škofje Loke. »S kranjskim servisom sem zelo zadovoljen. Čeprav imajo dela čez glavo, so njihove storitve kvalitetne. Škoda je le, da so včasih novi avtomobili precej tehnično pomanjkljivi in morajo potem na servisih odpravljati takšne napake.« Avtomehanik sodi med vrsto mlajših poklicev in je eden tistih, ki še vedno raste in se razvija. Zato ni čudno, da so v servisnih delavnicah običajno mladi mehaniki. Tako je tudi v kranjskem. Franci Jelovčan iz Hotemaž je pet let izučen mehanik v Creini. Opravil je poseben strokovni seminar v Crveni zastavi v Kragujevcu in zdaj dela na avtomobilu zastava 101. »Zadovoljen sem z delom in kolektivom, čeprav mi je včasih kar malo žal, da sem se odločil za ta poklic. Rad delam, vendar ga je zadnje čase toliko, da ga skoro ne zmoremo.« Miro Kuralt iz Žabnice, ki je tretje leto na servisu, pa pravi, da je poklic mehanika na videz enoličen, sicer pa zelo zanimiv. Za popravilo avtomobila je danes treba imeti izostren posluh, dobro mero znanja in pripravno roko, seveda. »Zadnje čase imamo res dela čez glavo, toda ko se bomo razširili, bo bolje.« Pravilo, čas je zlato, danes ni pomembno le za lastnike avtomobilov, ki vse bolj pogosto ob prihodu na servis ne vprašajo več, koliko bodo za popravilo morali plačati, ampak koliko časa bo treba čakati na avto, marveč tudi za servis. Predvidoma čez dve leti, ko bodo iz sedanjih prostorov na Laborah preselili proiz- Janko Ekar: »Najpogostejša so popravila menjalnikov in sklopk, sicer pa je kvaliteta standardna« druge prostore, bo servis dobil 14.00 kvadratnih metrov dodatne površine. Na ta veliki zamah se pripravljajo že zdaj. V kratkem bo ta obrat podjetja Creina postal temeljna organizacija združenega dela. In že sedaj skrbijo za kadre za razširjeno dejavnost. Kot rečeno, imajo trenutno okrog 60 vajencev. Eden takšnih je 18-letni Marjan Sajovic s Suhe pri Predosljah. »Že v osnovni šoli me je zanimal ta poklic. Pravkar sem končal tretji letnik strokovne šole v Škof}i Loki. Končal sem ga z odličnim uspehom in mi tako ne bo treba delati teoretičnega in praktičnega izpita. Med šolanjem sem že delal kot vajenec na tem servisu in sem se prepričal, da je to dober kolektiv. Zaradi premajhnih prostorov je zdaj delo včasih težko, toda ko se bomo razširili, ga bo moč bolje urediti.« RAZŠIRITEV, SPECIALIZACIJA, KVALITETA Ena od posebnosti ambulant za jeklene konjičke je tudi izredno nesorazmerje med žensko in moško delovno silo. V kranjskem servisu je zaposlenih blizu 100 kvalificiranih in drugih delavcev. Velika večina med njimi so moški, poprečno zelo mladi. Redki predstavnici ž.enskega spola na tem servisu sta Milka Bevčič iz Stražišča in Inge Kalan z Orehka. Delata izmenično. Njun delavnik je sestavljen iz sprejemanja strank, pisanja in obračuna delovnih nalogov, vodenja blagajne, dnevnih in mesečnih poročil in še vrste drugih opravil. Skratka, pestro in živahno delo, ki vsak dan narašča, tako kot motorizacija na cestah. Vendar jima ni žal, da sta si izbrali to službo. Menita le, da bo v prihodnje treba tudi to dejavnost v okviru servisa razširiti. Kot rečeno, je v programu prihodnjih dveh let razširitev servisa. Creinin servis osebnih avtomobilov, ki je začel nastajati okrog 1960. leta, je danes specializiran za osebne avtomobile zastava. Razen tega ima servis pogodbo še z Balkanijo Beograd, ki je zastopnik vozil škoda, in Progresom Beograd — zastopnikom osebnih vozil sovjetske proizvodnje. Po razširitvi se nameravajo še bolj specializirati in se bodo usmerili predvsem v servisno službo osebnih avtomobilov Crvene zastave. Njihovo osnovno delovno pravilo je danes kvaliteta storitev. Seveda imajo pri tem vrsto težav. Osnovni sta: izredno hitro naraščanje prometa in premajhni prostori. Poleg še vrste drugih, med katere velikokrat sodijo tudi neredni lastniki avtomobilov, so pogoste težave tudi z nabavo kvalitetnih rezervnih delov. Na trgu se namreč pogosto pojavljajo rezervni deli brez predpisanih atestov tovarne. Običajno se za tem skriva slaba kvaliteta, katerih posledice nosi potem lastnik avtomobila in posredno servis s slabo reklamo. Prav zato so na kranjskem servisu sklenili, da bodo v prihodnje posvetili še večjo skrb nabavi kvalitetnih in predpisanih rezervnih delov. Naj na koncu tega vsekakor nepopolnega prikaza dela, življenja, mišljenj, mnenj, nekaterih nasvetov iz »ambulante za jeklene konjičke« še enkrat ponovimo nasvet vsem lastnikom avtomobilov: Vsakdo ob nakupu • avtomobila dobi poleg dodatne opreme tudi strokovno knjižico z navodili in tehničnimi podatki. Velja jo temeljito prebrati. Ob tem pa je pri današnjem naraščanju motorizacije in pomanjkanju servisnih delavnic treba takoj pomisliti, kdo bo ne ravno poceni jeklenega konjička redno strokovno vzdrževal in popravljal. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan sem, da bo v prihodnje skrbno premislil, da se ne bo znašel v takšni časovni stiski. ČAS JE ZLATO EN DAN NA AVTOMOBILSKEM SERVISU nakupu avtomobila že pogost na serv's oziroma kako ga neka' str°k?vno vzdrževali. Če nas ftiorJ Zak°li> povsem točno vemo, da Pribr1*0 ^ izbranemu zdravniku. lom r talco Je tudi z avtomobili Urž ko se nekaj zatakne., smo nism Jeni P°hiteti v servis. Vsi pač lahko 2dravniki in mehaniki. Da bi teče HVfa^ delno izvedeli, kako danes vsem j v velikem servisu in da bi j Hikotn anjim in tudi bodočim last-| skaij , ma.rsikaj svetovali, smo obi-ne k^.^njsko »ambulanto za jekle-p°cljeH ne<<" To je servis kranjskega Mal Lreina na Laborah. Ha s Po 6. uri tistega dne sem se veliLrYlsu Postavil v vrsto. Precej Popr„ v kateri je prostora za bila ž 110 16 avtomobilov hkrati, je bil0 ne p°lna. Še veliko več pa jih je dovai a Parkirnih prostorih. Prevla-• 80 fiati oziroma zastave, %o,dm PHnzi. Zvedel sem, da to ^alik strokovna ekipa me- p°mož\električarjev' kleparjev in I ^^str111 r> delavcev pod vodstvom ' vodi ma / ešiča, popoldansko pa da I . m°Jster Jekovec. Kar precejšen yilih n,aejnftrat lahko opravijo servisne preglede in popravila na 16 avto-kranjski servis premajhen Mojster Velimir Pešič in vajenec Marjan Sajovic: Skrb za kadre, os-nova za kvaliteto jp* w m 7 Sinhntn — 7 VA ViATOR Turistična agencija Ljubljana, Trdinova 3. tel. 314-544 IZLETI: Vsako soboto BENETKE — samo 110 din, 11-dnevni izlet ANDORRA (Ažurna obala, Španija), 6-dnevni izlet ŠVICA — Jungfraujoch, 2-dnevni izlet z letalom na SICILIJO 6-dnevni izlet DUNAJ — safari park, 2 1/2-dnevni izlet FIRENZE, 2 1/2-dnevni izlet SEVERNO-ITALIJANSKA JEZERA POČITNICE: 7-, 14- in 21-dnevni paketi: v Crni, kotljah in PREVALJAH na Koroškem. Cene: 350, 595 in 795 din. 7-, 10- in 14-dnevni paketi v hotelu Šimnovec na VELIKI PLANINI. Cene: 420, 580 in 780 din. POSEBNA UGODNOST! 12-mesečno kreditno odplačevanje za: 8 dni v SOVJETSKO ZVEZO — vsako sredo, 8 dni v GRČIJO — vsak torek, 8- ali 15-dnevne počitnice v SOUNIONU - Grčija. Informacije in programe dobite v vseh naših poslovalnicah! Nad čudovitim pokalom, ki jim ga je ob enkratnem jubileju ozemlja poklonil prekmurski ljudski umetnik in pozvaćen Štefan Novak iz Črešnjov-cev, so bili organizatorji upravičeno navdušeni. V votli notranjosti je skritih tisoč drobnih kamenčkov iz Sore — za vsako leto po eden. Novo za graditelje Strešniki »Novoteks« po italijanski licenci 35 let garancije v 5 barvah Prodaja murka Železnina LESCE tel. 75-650 Za uvod v rajanje na vrtu loškega gradu je vse navzoče, izseljence in goste najprej pozdravil predsednik prireditvenega odbora Ciril Jelovšek, nato pa sta govorila še predsednik občinske skupščine Tone Polajnar in predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger. Sledil je izredno bogat kulturni program, v katerem so poleg številnih domačih pevskih skupin sodelovali tudi ansambli naših rojakov iz Kanade, ZDA in Nizozemske. Piknik rekordov »Piknik rekordov« bi mogli reči letošnjemu srečanju približno 4000 slovenskih izseljencev na vrtu loškega gradu. Vse, prav vse je bilo namreč »naj«: prodali so največje število vstopnic doslej' — 16.000; kulturni in popoldanski zabavni program sta navdušila obiskovalce, razporejene po prostrani areni odprtega gledališča in po senčnih gornjih terasah pod košatimi lipami; razpoloženje je že sredi dopoldneva doseglo višek in celo ko-prenasti oblaki, iz katerih so proti večeru začele drseti debele deževne kaplje, so se zadnji hip premislili ter odnesli svoj mokri tovor proč od prireditvenega prostora. Šele noč je napravila konec splošnemu veselju, šele vlaga in hlad zgodnjih jutranjih ur sta odrešila izmučene gostince, ki so popolnoma izpraznili zaloge pečenih in ustekleničenih dobrot in ki bi lahko prodali tudi »firtahe s trebuha«, kot je invazijo žejnih in lačnih prišlekov slikovito komentiral lastnik ene izmed neštetih stojnic. Zajetna rojakinja z ogrlico rdečih balonov okrog pasu pa ob novici, da prihodnji piknik ne bo več v Skofji Loki, ni mogla skriti razočaranja: »Škoda! Sej tle gor je ,mervejez' koker v kekšnem pe-redižu!«. — Besedilo in foto: I. Guzelj Popularna, ljubka Meta iz televizijskega filma »Cvetje v jeseni«, v vsakdo njem življenju sicer igralka Milena Zupančič, je skupaj s kolegom Poldetow Bibičem za svoj nastop požela viharen aplavz. Eden od njenih občudovale? ' postavni Radene, vodja druščine staroloških fantov v narodnih nošah, bi ] s svojim razkošnim zapravljivčkom najraje kar odpeljal domov. JE LEP, PRIJETEN, PRAKTIČEN, INTIMEN — ČE GA IMAŠ, SE POČUTIŠ BOLJE, UDOBNEJE... SREČNEJŠI SI! V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA KLEMEN lesnina KRANJ objavlja izid nagradnega žrebanja reklamne akcije NAGRADE KUPCEM Akcija je trajala od 10. aprila do 30. junija 1973 in so bili izžrebani naslednji NAGRADNI KUPONI: 1 dobitek v vrednosti 3000 din je dobil kupon št. 3896, 1 dobitek v vrednosti 2000 din je dobil kupon št. 7949, 1 dobitek v vrednosti 1000 din je dobil kupon št. 1156, 10 dobitkov v vrednosti po 500 din so dobili kuponi št. 19552, 33467, 35462, 58266, 63748, 68483, 71518, 88634, 92419, 104114, 300 dobitkov v vrednosti po 100 din so dobili kuponi št.: 736, 835, 840, 1075, 1217, 1972, 1984, 3317, 3318, 3512, 4062, 4321, 4644, 4465, 5038, 5466, 6783, 6785, 7179, 8857, 8893, 9026, 9562, 9636, 9683, 9930, 10151, 10218, 10268, 10646, 10654, 10819, 10873, 10984, 11183, 12220, 13425, 13891, 14885, 15175, 15740, 15815, 16063, 16284, 16373, 16419, 16859, 17211, 18421, 18515, 19124, 19144, 19948, 20761, 21074, 21110, 22328, 23501, 23526, 23613, 23878, 24054, 25374, 25513, 25593, 25679, 25718, 25848, 25880, 26022, 26341, 27031, 27516, 27982, 28218, 28555, 28623, 29047, 30025, 30159, 30168, 30560, 30712, 30979, 32156, 33042, 33163, 33615, 33638, 34210, 34248, 34730, 34957, 35239, 35459, 35592, 35727, 35789, 36436, 36827, 36908, 38486, 38539, 39216, 39912, 40103, 40275, 40774, 40778, 41015, 41747, 42140, 42299, 43000, 43028, 43122, 43162, 43163, 43486, 43541, 43621, 43634, 43758, 43869, 43870, 44320, 45407, 45617, 45953, 46137, 46538, 46594, 46664, 46665, 47029, 47249, 47479, 48022, 48871, 48918, 49274, 49768, 49923, 50077, 50813, 50909, 51595, 51729, 51877, 52133, 52316, 52602, 52603, 52604, 52605, 52606, 53253, 53374, 53432, 53454, 54386, 54427, 54559, 55219, 55416, 55545, 55840, 55956, 56007, 56048, 57235, 57238, 57826, 58285, 59364, 59504, 60250, 60321, 60452, 62349, 62413, 62972, 63121, 63350, 63448, 63469, 64123, 64810, 65336, 65944, 66014, 66149, 66232, 66235, 66355, 68416, 68649, 68672, 68777, 69140, 69416, 70738, 71505, 71564, 71574, 72029, 72121, 72277, 72480, 72844, 73686, 74146, 74267, 74746, 74781, 75925, 77132, 78031, 78528, 78559, 78600, 78912, 80321, 80435, 80794, 80928, 82755, 83325, 83339, 83490, 83923, 84010, 84265, 84444, 84896, 86125, 86546, 86918, 86947, 87276, 87577, 87620, 87987, 88031, 89019, 89480, 90034, 90256, 90695, 91103, 91602, 91680, 91862, 92223, 92678, 93381, 93402, 93445, 95360, 96345, 96687, 97201, 97693, 98081, 98456, 98890, 99771, 100392, 101104, 101169, 101282, 101753, 102058, 102099, 102305, 102917, 103650, 104007, 104008, 104825, 105540, 105541, 105657, 105722, 106018, 106541, 106869, 107423, 107939, 107940, 108404, 108731, 109236, 109460, 109461, 110919, 112072, 112127, 112166, 112173 200 dobitkov v vrednosti po 50 din so dobili kuponi št.: 671, 691, 1073, 1291, 2651, 2666, 2702, 2964, 3264, 3809, 4181, 4237, 5704, 5435, 6037, 6126, 6499, 6512, 6523, 6543, 6665, 6708, 6825, 7052, 7538, 7648, 8329, 8531, 8659, 9494, 10183, 10290, 10387, 11700, {2831, 13064, 13256, 13800, 14659, 15382, 15485, 15687, 15904, 16080, 16414, 16452, 18299, 19377, 19546, 19588, 19591, 19946, 19947, 20624, 20657, 20778, 21445, 22891, 23377, 24078, 24297, £1658, 24792, 25818, 26317, 26475, 26790, 26996, 27707, 27847, ^072, 30116, 30933, 31088, 31434, 34421, 34774, 37264, 37576, "J7849, 39959, 40212, 42060, 42181, 42578, 42980, 43204, 45625, J5627, 46160, 48021, 48250, 49211, 49334, 51535, 51697, 51783, ^2893, 53298, 53623, 55614, 56218, 57233, 57316, 57528, 57735, ^7896, 58110, 58301, 61396, 62020, 62540, 62891, 63511, 65976, **>933, 66961, 67870, 68692, 69859, 69981, 70381, 70789, 70861, »1697, 71723, 75407, 75784, 77050, 77148, 78071, 78508, 79350, .(9425, 80754, 82045, 82250, 82382, 83284, 83670, 83676, 84121, «4138, 84434, 85643, 85652, 85826, 86639, 86606, 88494, 91950, q~240, 92605, 93047, 93262, 93345, 93362, 93458, 93586, 93937, ,7558, 97705, 98690, 98826, 99098, 99204, 99811, 100261, 100318, }^576, 100629, 100630, 100904, 101452, 101461, 101607, 102336, "2356, 102523, 102642, 102775, 102881, 102967, 104091, 104412, JJJ4430, 104812, 106108, 106369, 106595, 106748, 108085, 108088, 1U9878, 109957, 110881, 112089, 112347, 113602, 113985 Jsak izžrebanec lahko po SVOJI ŽELJI IZBIRA BLAGO © vrednosti izžrebanega zneska proti predložitvi nagradna kupona v eni izmed naslednjih naših poslovalnic: pedanterija, kranj, prešernova 11, vnt ?ranjcu, kranj, cankarjeva 7, m a tva' kranj, cankarjeva 6, kn^a' kranj, prešernova 11, khkte kcija, kranj, titov trg 7, mnvvakcija na klancu, kranj, vodopivceva 2, btJa, kranj, titov trg 15, DrSa--Kranj, titov trg 23, nnr,t?rija. kranj, titov trg 23, ki tt« vicar, kranj, titov trg 18, hat v' kranj, cankarjeva 5, fcl pa, kranj, cankarjeva 10, ELITa RAJSKA 26, kij/ja jesenice, slovenski javornik, ^V'CaVIkofja loka, mestni trg 6, lenine, škofja loka, mestni trg 34. ^em^n6- bomo izdajali nepreklicno do 3i. avgusta 1973. V nobe-kuD' ^"lmeru dobitkov ne bomo izplačevali v gotovini. Vsem vabim« Se lskreno zahvaljujemo za zaupanje in jih še naprej ° v naše prodajalne. JIHDCTEHNIKA LJUBLJANA poslovalnica Kranj, C. JLA 10 Vabimo vse tiste, ki so že kupili ali se odločajo o nakupu zmrzovalne skrinje Gorenje, na demonstracijo zmrzovalni-kov Gorenje. Na demonstraciji vam bodo kuharski mojstri prikazali pripravo in hranjenje živil v zmrzovalniku. Demonstraciji bosta v ponedeljek 9. julija, ob 17. in 18. uri v trgovini Jugo tehnika, C. JLA 10, nasproti avtobusne postaje v Kranju. Vabimo vse, ki radi dobro in poceni jedo! JUGOTEHNIKA V stenah očaka je grmelo Podpolkovnik Slavko Staroverski: »Minula vaja teritorialnih partizanskih enot v severni steni Triglava je bila po težavnosti izredno zahtevna in zato zaradi svoje uspešnosti zasluži najvišjo oceno V mogočni severni triglavski steni, ki se neplanincu zdi skorajda nepremagljiva, je minulo nedeljo navsezgodaj grmelo, pokalo in odmevalo. V strmem skalovju so »naši« branili dostop sovražnika, ki je prodiral iz Luknje proti Pragu v severni triglavski steni. Začela se je ena največjih taktično-al-pinističnih vaj, v kateri so sodelovale planinske enote JLA, milica, člani odbora SLO iz Mojstrane, letalska enota iz Alpskega letalskega centra Lesce in gorska reševalna služba iz Mojstrane. NAMEN VAJE Taktično-alpinistično vajo so v stenah Triglava pripravili iz več razlogov. Med drugim so hoteli preveriti taktiko delovanja specialne partizanske enote v visokogorju z zavzetjem gorskega vrha in s tem preprečiti sovražniku prodor, hoteli so preizkusiti možnosti bojnega sodelovanja med partizanskimi enotami na težko dostopnem področju s plezanjem, spuščanjem in dviganjem opreme ter z reševanjem ranjencev. Razen tega so hoteli tudi prikazati sodelovanje med partizanskimi enotami, operativnimi enotami, odborom SLO, milico. Ne nazadnje so hoteli tudi preizkusiti fizično vzdržljivost moštva na najtežjem terenu in ob uporabi kompletne vojaške, alpinistične in plezalne opreme. NAJVEČJE BITKE MED NOB PRAV V GORATIH PREDELIH »Današnja taktično-alpinistična vaja v severni steni Triglava je ena izmed oblik vzgoje partizanskih enot,« je dejal namestnik komandanta partizanskega odreda Aleksander Kotnik v svojem nagovoru gostom pred veliko vajo. Vajo so si ogledali namreč številni gosti, med njimi tudi pomočnik sekretarja za narodno obrambo Leopold Štrukelj, predsednik občinske skupščine Radovljica Stanko Kajdiž ter številni predstavniki družbenopolitičnega življenja jeseniške in radovljiške občine. »Znano je, da je Jugoslavija pretežno gorata dežela,« je nadaljeval,« »kar 75 odstotkov njenega ozemlja zavzema gorski svet Alp, Dinarskega gorstva, Prokletij ter Šarsko-pind-skega in Karpatskega gorskega sistema. Od tega je največji del gorovja ...« do 1500 metrov nadmorske višine, ostalo je nižinski svet s posebnim pečatom Krasa, okoli 5 odstotkov je visokogorja nad 2000 metrov nadmorske višine. Gorovja v Jugoslaviji so v vojni literaturi znana kot izredno težko prehodna, brezvodna, slabo komunikativna, slabo naseljena, kar pomeni, da so izredno težavna za vse vrste bojevanja. Zato bi v tem gorskem svetu v vojnih pogojih ne bi bila težavna le borba, temveč tudi premagovanje težav v gorah, življenje v njih, tako v letnih kot tudi v zimskih mesecih. Pravde, da enote vzgajamo in jih pripravljamo v premagovanju najtežjega gorskega sveta, ne le v pogorju Triglava, temveč tudi v drugih predelih naše gorate domovine. Nikoli ne smemo pozabiti, da so se največje bitke NOV — IV. in V. sovražna ofenziva — odvijale v najtežjih gorskih predelih —«■ na Magli-ču, Treskovici, Prenju ali pa v ozkih dolinah med njimi: na Sutjeski, Neretvi, v dolini Rame. Tudi slovenske partizanske enote so morale med vojno nemalokrat premagovati najtežji gorski sVet: pohod II. grupe odredov na Štajersko v poletju 1942. leta, ko so morali premagati Karavanke in Kamniške Alpe; pohod 14. divizije na Štajersko čez Paški Kozjak v zimi 1944, pohod XXXI. divizije v slovensko Benečijo čez Kolovrat, Matajur in Stol v zimi 1944. leta ter drugi. Ko imamo pred seboj severno triglavsko steno, ne smemo pozabiti, da težko pristopen svet ni le tu, temveč še marsikje: v dolini Save, med Litijo in Zidanim mostom, v dolini Kolpe, v dolini Soče, Idrijce, Drave. Z današnjo tgktično-alpinistično vajo vam želijo partizanska enota iz Mojstrane v sodelovanju z milico, planinskimi enotami JLA, letalsko enoto, enoto grarjičarjev in odborom za SLO v Mojstrani prikazati, da za moštva teh enot ni neprestopnih predelov, da bojno aktivnost lahko razvijamo na vsakem področju, tudi v visokogorju. Ker smo pred praznikom 4. julijem — dnevom borca, pa bomo na vrh Triglava odnesli tudi našo zastavo. Tako kot Vo jo leta 1944 borci Gradnikove brigade iz sestave XXXI. divizije.- Enote bodo v borbi s »sovražnikom« pristopile in preplezale severno steno Triglava skozi Slovensko in Srednjo Nemško smer, s Zimerjano- vim izstopom, pri tem pa bodo uporabile vse vrste plezalne tehnike, opremo za plezanje, na triglavskem ledeniku pa bodo izvedle streljanje.« REŠEVANJE S SODOBNIMI PRIPOMOČKI Takoj nato, ko so »borci« v severni steni Triglava pod Pragom opazili, da se jim iz nasprotne smeri, iz Luknje, približuje sovražnik, se je zaslišalo streljanje. Partizanske enote so se spopadle s »sovražnikom«, ki se je približeval iz Trente. Ko so napad odbili, so prikazali razne načine reševanja s sodobnimi pripomočki, transport ranjenca in opreme. Z neizmernim pogumom si je »partizan« privezal ranjenca na hrbet, se nekaj časa spuščal po skalah in nato nekaj trenutkov nad visokim previsom nihal in se vrtel. Ob takem reševanju je marsikomu zastajal dih, saj sta bila oba ob najmanjši napaki v smrtni nevarnosti. Potem se je počasi spuščal, naložil ranjenca na reševalni čoln in ga po ledeniku odpeljal. Nekoliko minut pozneje so preletela izvidniška letala prek Luknje skozi dolino Vrat, začel pa se je tudi že pohod navez skozi steno in po poteh Bambergove ter Praga. Cez nekaj ur so se vse enote zbrale na ledeniku pod Kredarico in zavzele položaje od Kredarice proti Planiki, kjer so se ponovno bojevale. Nato so v helikopter naložili ranjenca in ga z ledenika prepeljali do Aljaževega doma. Ob zaključku vaje so izobesili slovensko zastavo na vrhu Triglava. Vsi udeleženci vaje so potem odšli na pot proti Vratom prek Praga in se ob 18. uri vrnili v Aljažev dom. Vaja je bila edinstvena, potekala je brezhibno, brez zastojev. Pripadniki enot in udeleženci vaje so se izredno izkazali. Sicer pa je komandant jeseniško-bohinjskega odreda, rez. podpolkovnik Slavko Staro-verski vajo takole ocenil: »Poveljstvo odreda se je odločilo za tako vajo predvsem zato, da bi preizkusili borbeno sposobnost v najtežjih pogojih. Sodelovanje vseh, ki so se vaje udeležili, je bilo odlično. Ko ocenjujem samo vajo, ostanem brez besed ob prikazu takšne vaje. Ne najdem besed zahvalnosti vsem udeležencem, ki so pokazali predvsem visoko zavest, pokazali so, da so se sposobni bojevati v najtežjih pogojih. To je bila ena najtežjih vaj pri nas nasploh.« Darinka Sedej družinski pomenki IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASlSZBRALI SM^ -- vi. Predšolski otrok Značilno za otrokov razvoj v predšolski dobi, to je med 3. in 7. letom, je razvoj duševnih sposobnosti, razvoj razumnosti. Otrok se vse bolj in bolj zaveda pomena okolja in lastne vloge v njeni. Mišljenje je vse manj pravljično, vse bolj pa spoznava dejanske odnose med dogodki in pojavi. Na tej starostni stopnji je otrok že sposoben zavestno in hote vplivati na način, kako naj ga ljudje sprejemajo, cenijo in obravnavajo. Otrok, ki čuti, da je okolica do njega brezbrižna, da je odrinjen in zapostavljen, skuša to stanje spremeniti. Opazi, da se zanimanje zanj poveča, če naredi nekaj velikega, posebnega ali zabavnega in otrok bo namerno začel uporabljati ta sredstva. Torej je čustvovanje otrok v tem obdobju razgibano, vendar labilno, hitro ga ranimo, če priza-denemo njegov ponos. Sram ga je, da bi ga kdo videl jokati. Zeli, da bi odrasli imeli dobro mnenje o njem in skuša biti vljuden, njegova muhavost, značilna za peto leto življenja, pa počasi izginja. Zaveda se, da lagati ni lepo, medtem ko čut za lastnino še ni razvit. Igra ima v tem obdobju pomembno mesto. Rad posluša pravljice ali gleda lutkovne predstave. Domišljijo ima izredno živahno, zamišlja si nemogoče stvari, pooseblja predmete (stol mu je konjiček), verjame v pravljice in pravljična bitja. Med te domišljijske igre pa meša tudi svoje želje, zato odrasli zmotno sklepajo, da »laže«. Igrače primerne za to obdobje so punčke, medvedki, lutke, razna orodja, žoga, slikanice, tricikel, plaste-lin, barvice, tabla za risanje, lego kocke itd. Nasploh je za to obdobje značilna večja samostojnost in pa telesna spretnost. Močno se poveča besedni zaklad (pri štirih letih 1500 besed, v petem letu že 2200 besed). Otrok širi socialne stike iz družinskega j kroga med vrstnike. Njegova prijateljstva so sprva kratkotrajna, po petem letu pa že trdnejša, saj nam pove, kdo je njegov »najboljši« prijatelj. V tem obdobju se začne za-nimati tudi za spolnost in spočetje. Pojavi se večja naklo- j njenost dečkov do mater in deklic do očeta. To je zakonit pojav v otrokovem razvoju, zato je pravilno stvarno reagiranje vzgojiteljev na ta otrokov interes izredno pomembno. V tej dobi lahko izoblikujemo zdrav ali moten odnos do erotike in seksualnosti. Okoli petega leta se namreč razvije tako imenovani nivo toge moralnosti. Otrok sprejme od odraslih vrsto pravil za moralno ravnanje, se nanje čustveno naveže, a se jih drži vedno enako — togo, ne glede na vsakokratne okoliščine in posledice, pogosto tudi še pozneje. Ko otrok dopolni svoje sedmo leto življenja in vstopi v šolo, se zaključi zanj izredno važno obdobje razvoja, ki določa v veliki meri tudi njegov nadaljnji način življenja in dejavnosti. V teh letih so imeli pri vzgoji in razvoju glavno besedo starši, ki so vzgajali otroke z izkušnjami iz svoje preteklosti za življenje v prihodnosti. Pri tem so imeli več ali manj srečno roko, saj so s svojim ravnanjem lahko pripeljali otroke v mirne vode življenja ali pa na njegove čeri. Janez Rojšek, dipl. psiholog Počitnice za naSe male neplavalce bodo Se bolj vesele, če bo v poto-, valki takle konjiček ali kaj podobnega zanje za v vodo. Vseh vrstljub-kih varovalnih pasov imajo v Mur-kini trgovini ELGOv Lescah. Cena: 21,30 din Otroci nanosijo z morja na kupe školjk, z bližnjih travnikov pa polne žepe polžjih hišic. Ne ohladimo njihovega zbiratelj ske ga nagnjenja tako, da vse skupaj zmečemo proč, potem ko je otrok pustil vso stvar nekje v kotu. Pokažimo mu, kaj vse se da narediti iz takih zbirk, tako ga bomo naučili tudi sistematičnosti. Polže ali školjke razvrstimo po velikosti ali po barvah in jih nalepimo v razne oblike na velike ali manjše kartone. Se lep okvir in steklo, pa bomo imeli originalno sliko za v otroško sobo, predsobo ali dnevni prostor. Jadranka iz Novega mesta — Prosim, svetujte mi kroj in vzorec blaga za obleko, ki bi jo rjosila na morju za ples. Sem močnejše postave. Imam kostanjeve lase in sivo-modre oči. Če so že čevlji letos tako pisani, ne smejo zaostajati pri tem torbice. No, tale je v resnici rumena z zelenimi obrobami. Izdelana je iz kvalitetnega skaja, dobite jo pa v blagovnici KOKRA na Titovem trgu v Kranju. Cena: 214,80 din ---/ Pa zanj? Dobro se bo počutil v lahki poletni obleki iz kvalitetne sinte-tike; v modri ali drap barvi jo lahko izberete v Elitini KONFEKCIJI na Titovem trgu v Kranju. Cena: 680,00 din V_ tO °lo popusta do 10 000 din kredita Iskra PANORAMA ARIES Iskra PANORAMA 73 ' In Se nekaj za vrtičkarje: pripra* S£ grebljica in dve lopatki, kot n« za presajanje rož. Pribor je uV°xj(i s Kitajske, dobi se pa v 6kof>e,<* NAMI. Cena: 33,80 dio 30 delov dobite zastonj? Črno-beli televizor PANORAMA ARIES ima 300 sestavnih delov — elektronk, tranzistorjev, diod, uporov, kondenzatorjev itd. 30 delov dobite takorekoč zastonj, če izkoristite 10 % sezonskega popusta, ki ga daje Iskra za ta znani televizor. Enak popust velja tudi za Iskrin barvni televizor PANORAMA 73, ki ima 1200 sestavnih delov, torej 120 zastonj. Iskrine televizorje PANORAMA dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi izdelki. Marta — Obleka naj bo vsekakor iz vzorčastega blaga živih barv. Kroj je oprijet, od pasu navzdol pa je obleka močno zvončasta. Izrez je koničast, oba trakova pa zavezujemo za vratom. Hrbet je prost. Dolžina je mini. črno-beli televizor PANORAMA ARIES — 10 elektronk, 7 tranzistorjev, ' 21 diod, 1 integrirano vezje, avtomatska sinhronizacija in stabilizacija slike. marta I odgovarja ■u E^'A ® Sobota — 7. julija 1973 j, kletnih prostorih gostišča Union je podjetje Viator letos uredilo prostore za uisco bar. Prostore sta vzela v najem in jih opremila Slavko Miklič iz Kranj-sfte gore in Jože Bagola iz Murske Sobote — oba nekdanja gostinska de-luvca. Pred nedavnim sta povedala, da prostori še niso povsem opremljeni in bodo v kratkem urejeni. Sicer pa je disco bar že odprt vsak dan od 20. do I ure. Cene so zmerne, v baru pa je prostora za 80 gostov. Urejen je tako, da ahko sprejme tudi zaključene družbe. —A. Z. — Foto: F. Perdan Turistično društvo Zbilje se vneto pripravlja na bližajoče praznovanje 20-letnice jezera in društva. Na vseh vpadnicah okrog Jeprce. postavljajo velike panoje, ki turiste opozarjajo na gostinske storitve in vse vrste rekreacije na jezeru in ob njem. — Foto: D. Dolenc Nalivno pero je tokrat odšlo v Gorenjo vas Zadnji dobitnik Geha peresa, ki ga uredništvo Glasa podeljuje avtorjem najboljših prispevkov, objavljenih v sobotni pionirski prilogi našega časopisa, je Tilka Bogataj, 14-letna učenka 8. b razreda osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas. Ko je pred dnevi prišla po nagrado in čestitke, snjo ji seveda zastavili nekaj vprašanj. »Pisanje me že od nekdaj zelo veseli, zato sem rada sodelovala v literarnem krožku. Mentorice, tovarišice Jelovčanova, Perne-tova in Sitarjeva, so mi vedno rade svetovale, vandar teme ponavadi izbiram sama. Najraje opisujem svoja doživetja in zapažanja, posebno če v njih nastopajo ljudje,« pravi Tilka. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM VROČE! — Ne jezi se mama, saj si rekla, det črepinje prinašajo srečo ... Osemletko je končala s prav dobrim uspehom. Zdaj se nameraval vpisati na škofjeloško gimnazijo. Kam bo šla potem, kaj bo študirala, po maturi, pa za zdaj še ne razmišlja. »Pred mano so štiri naporna učna leta, ki zahtevajo od dijaka veliko truda in vztrajnosti. Kovanje načrtov za pozneje torej lahko mirno preložim na ugodnejši čas.« Bodoča srednješolka je najmlajši od peterice otrok. Doma ji dela seveda nikoli ne zmanjka. In vendar sem ter tja najde kakšno prosto urico, ki jo posveti knjigam. Knjige so njen najljubši prijatelj. Človeku pomagajo bogatiti besedni zaklad in širiti obzorje, meni. Zlasti visoko ceni poljanskega rojaka, pisatelja Ivana Tavčarja. Glas ni edini časnik, v katerega člani literarnega krožka pošiljajo svoje spise. Aktivnost skupinice mladih gorertjevaških mojstrov peresa se kaže tudi v številnih zgodbicah, natisnjenih v Pionirskem listu, Dnevniku in drugod. Nagrada Tilki Bogataj je torej obenem priznanje krožku kot celoti, saj ni dvoma, da med mladino uspešno širi ljubezen do slovenske besede. (1. zapis) Prebral sem v neki stari krajepisni knjigi, da šteje cerkljanska ravan med najlepše slovenske pokrajine. In videl sem res mnogo lepih slovenskih vasi; toda toliko cvetja na oknih in na vrtovih okoli hiš, kot ga je v Cerkljah, pa le še nisem videl nikjer. Spomin pa mi seže še dlje, v leta cvetne mladosti: takrat se nismo vzpenjali na Krvavec z žičnico. Lepo smo do Cerkelj prikolesarili, spravili vozila k znancem — potem pa hajd peš v .strmino. In ko smo pri Apnu ali na Šenturski gori — preden smo jo ubrali še više-k Ambrožu — duš-kali, se nam je odprla kar pod nogami čudovita preproga, stkana iz zorečih polj, zelenih travnikov in temnih gozdov, belih cest in rdečih streh — kot žlahten mozaik ali na-žoren barvni zemljevid... Vse to je bila prelepa cerkljanska ravan! Ma-lokje je slovenska dežela tako v ravnovesje ubrana, skrbno obdelana, smotrno naseljena in urejena. Za ljudi, za Cerkljane, pa tudi vem že od prej, da so izredno marljivi, modri in podjetni gospodarji, čilih postav in bistrega'duha. Tako možat rod pa tudi sme biti kdaj pa kdaj po gorenjsko zaveden in ponosen! Ali ne? Je pa lepo Cerkljansko domač kraj nekaterih velikih slovenskih mož, kajti tu so se rodili: skladatelj Davorin Jenko (1835—1914), igralec Ignacij Borštnik (1858—1919), zgo-. dovinar Josip Jenko (1854—1932), glasbenik Franc Kimovec 1880— —1964), pesnik Matevž Ravnikar (1802—-1864), dramatik Jože Vom-bergar (roj. 1902), politik Tone Faj-far (roj. 1913), slikar Janez Mežan (1897—1972), poliglot Ivan Cebulj (1832—1898), časnikar Matej Močnik (1827—1895) in drugi. O vseh teh bo še stekla beseda. Spoštljiv spomin pa nosim v sebi na pokojnega gimnazijskega profesorja Andreja Kalana. Posedal sem nekajkrat z njim v njegovem cvetočem vrtu v Cerkljah. Za vse lepo vnet in dobrega srca, posebno še odprtega in razumevajočega za mladino. Tak je bil Cerkljan profesor Kalan ... Gotovo se bo še vpletla kaka misel nanj med te zapise, ki jih danes zastavljam. Kajti res mi ni moč pozabiti trenutkov, ko se je profesor Kalan s svojimi dijaki duhovito in šegavo spominjal prešernih let šolske mladosti in po koncu napitnice vedno pozdravil slovesno zbrano druščino s prvimi besedami nesmrtne Gaudean^us igitur ... Pogovor o imenu C erklje pri Kranju, Cerklje ob Krki, Cerkno pri Litiji, Cerkno na Tolminskem, Cerknica ob Cerkniškem jezeru — vsa imena teh krajev so si sorodna, prebivalci vseh teh krajev sami sebe imenujejo Cerkljane! Izvor vseh teh krajevnih imen je podoben: tako" so naši predniki poimenovali vaške zaselke okrog cerkva, okrog »cerkel«. Še raje se je to ime prijelo selišč, v katerih je bilo več cerkva ali večjih kapel, torej so bile to (množinsko) spet le »cerkle«! Domačini vedo, drugi Gorenjci pa najbrž ne, da so se Cerklje pri Kranju včasih imenovale — Trnov-lje. To pa po cerkvi: Marija v Trnju. Po legendi so pastirji našli med trnjem Marijino podobo in jo odnesli domov. Cez noč pa se podoba preseli na prejšnje mesto, med trnje. No, ljudem se je to videlo kot čudež in brž so začeli z zidavo cerkve med onim trnjem. Tako je nastala sloveča božja pot — od blizu in daleč so verniki romali k Mariji v Trnju. Kjer pa je romarjev obilo, brž vznik-. nejo še kapele okrog svetišč. Tudi tu so poleg Marijine cerkve zgradili še dve večji kapeli, prvo so posvetili sv. Mihaelu, drugo pa sv. Tomažu. Prav tedaj pa je gotovo nastalo tudi novo krajevno ime — Cerkve ali Cerklje (v narečju Cerkle, v nemščini pa Circhlach). Prvič se v listinah pojavi to ime že 1. 1288. In potem, deset let kasneje, še enkrat. C. Z. ZOR M AN 24 vraga moja Iza Po^/ me hotel zase?<< »Zase em voze^' se m' za rekel: H0g^e mi Je divje razbijalo, morala je čutiti siloviti utrip, in stanje mi skoraj zapletle, ko sem zavil proti domačim ko-„o.1*1- Po cesti so prihajali ljudje, zato sem rekel: popiva za ograjo!« Vera "°tom sem se naslonil na deblo in se zlil z njegovo senco, »U mi je naslonila na prsi, položila mi je roke na ramena gljivo Šepnila: j^V sva skoraj sama ...« selila je obraz in takrat sem vedel, da mi ponuja usta, da Ve kloniti k njej in jo poljubiti. So tre lna Usta so se razprla, bila so vlažna, bila so mehka, bila ^gotoPetava'. Posesala so se na moja in so oznanjala konec ^Util sVost*' jaz pa sem se z dlanjo opiral na hrapavo deblo, V Podnj01' kamenček zdrknil za čevelj in da me reže Verjat',*n slišal sem dežne kaplje, ki so zašumele po listju. »K„n obraz se je odmaknil, slišal sem vzdih in potlej: § ostala bi.« ^ačko mi je grebla po tilniku, tako se je Ana igrala z našo >>pa t?? Sem molCal> je vprašala: Judi.'« ala bi v travi... z rokami pod glavo ...« sedla. T i)°d našimi kostanji ni bilo trave, še klopi ne, da bi .°Ve ki! st.reha, ki nama jo je dajala krošnja, je bila varljiva. k a ? je ,n.ašla med vejami pot kaplja, ki se je pocedila »Lakt.3 je na r°k° • • • za njo druga ... pa tretja. Bila , Sla Kor><< sem rekel. JojegJ^ 'e bežna misel, še prava želja ne, ker je bila onkraj, iv ovanja. Izvila se je iz spomina na Karlo, a se je že ^ slil je bila izrečena, potuhnila in se umaknila. ^UšaP1' me ho Vera zavrnila ali da bo moje besede vsaj »Kam?«ajevprašala: *K meni.« »Si sam?« »Zgoraj v kamri sem zmeraj sam,« sem rekel in požrl drugi vozel, ki se mi je spet zadrgnil v grlu. »Naju ne bodo slišali?« »Kamra je nad hlevom. Nihče naju ne more slišati.« »Tisto tam?« »Nad stopnicami.« Nenadoma se mi nikamor ni mudilo, Vera pa je stekla izpod kostanja skozi dež in se stisnila pod napušč, zato sem moral za njo. Pogledala je proti vratom ... »... tu zgoraj si?« »Kamro je napravil še Anton ... da sva bila sama,« sem rekel. Kradoma sem pogledal proti hiši. Ana bi bila lahko prišla na dvorišče ... oče bi se bil lahko namenil v hlev ... Stopnice so škripale pod najinimi koraki kakor še nikoli dotlej, vrata so prav zoprno zaječala v večer in šipe so zaškle-petale, ko se je zaskočila kljuka. Cez steklo sem potegnil zaveso, kakor med vojno, ko smo morali še zatemniti, in prižgal luč. »Anton je večkrat vodil dekleta sem gor,« sem rekel. »Karlo.« Skliceval sem se na brata, samo tako sem lahko dokazoval svojo izkušenost in možatost. Vera je moje besede o Antonu kar preslišala. Ozirala se je okoli sebe, kakor da je v zadregi, jaz pa sem se ob njenih pogledih zavedel, da je Antonova kamra v resnici bedna. »Zanimivo gnezdo,« je rekla Vera prizanesljivo. Jaz pa sem se opravičeval: »Tesno je.« In za plakate na stenah: »Na perice se je spomnil Anton.« In za skromno ležišče: »Otomana je stara ... z Josipovega podstrešja.« Svetloba je neusmiljeno razgaljala vegaste podnice in majavo mizo in pograd pod poševnim stropom. Anton je sprejemal Karlo v temi, sem pomislil. In sem rekel Veri: »Luč lahko tudi ugasneva.« In sem obrnil stikalo. Potem mi je bilo laže. Ko sem spet odgrnil zaveso, ni prišlo z ulice niti toliko svetlobe, da bi razločil Verin obraz. Vsa brezupna beda Antonove kamre je potonila v neresničnost. Bilo je, kakor da so se ponovili davni časi. Spet sta se moško in žensko telo zlili v mraku v eno samo senco, se ločili in Se pre- maknili proti otomani... in s pograda sem začutil zvedavost lastnega otroštva, dvoje oči, ki prebadajo mrak in iščejo senc, in dvoje ušes, ki prebirajo šume. Ravnati moram kakor Anton ... Z dlanmi sem drsal od Verinih zapestij čez komolce do ramen in iskal drobnih gumbov ... »Zadrga je zadaj,« je rekla Vera. ... objel sem ji najprej vrat, toda še preden so vznemirjeni prsti našli pot v izrez, je Vera prekrižala roke in se z enim gibom znebila jopice ... »Da nama ne bo napoti,« je rekla. ... pod njo pa ni bilo ničesar, samo gladka koža, ne bela kakor je bila Karlina, prej bronasta, če je bilo v mraku mogoče reči, da je koža bronasta, če ni bil samo spomin ... »Pridi!« je rekla Vera. ... in mi je z dlanmi oklenila tilnik in me potegnila k sebi, da sem začutil na licu dotik drobnih, srhljivih dojk, ki še zmeraj niso bile večje kakor nekoč, ko smo pasli na njih radovednost ... in Vera se je z nekaj gibi znebila še zadnjih kosov obleke... »Tako je bolj udobno,« je rekla. • ... kar zlezla je iz njih, kakor iz lupine... in otomana pod nama je zaječala ... in deček na pogradu je dvignil glavo in lovil glasove. Verino telo pod menoj je bilo čvrsto, skoraj žilavo, v krhkosti drobnih udov se je skrivala silovita poželjivost, ki je osup-ljala. Njene roke so se me lakotno oklenile, noge so iskale opore, ozki, skoraj deški boki so se zvijali pod menoj, kolena so me stiskala in nohti so se mi zarili v hrbet. Sedaj sem jo imel, žensko ... in Vero Grigorjevo ... oboje hkrati. Za trenutek je bilo vse omamno prijetno... Verini nohti v koži... in zobje, ki so se mi zagrizli v ramo ... za trenutek, ko me je val dvignil pod strop in se je izpolnilo vse, o čemer smo se nekoč samo pogovarjali... Vera Grigorjeva je bila razpeta v rogovile drevesa in ponižana ... ... potem pa je val odtekel... Deček na pogradu je umolknil, za zmeraj je nasitil svojo radovednost, jaz pa sem si rekel: Takole je to? Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga {e izdal Zavod Borec. Delo je »ilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. Kriški taborniki v Gozdu nad Tržičem Mladost oživlja vas Taborniški odred kriška gora iz Križev pri Tržiču je brez dvoma eden najboljših in najprizadevnejših odredov na Gorenjskem. Le redka so taborniška tekmovanja, srečanja in pohodi na Gorenjskem, kjer se ne pojavijo kriški taborniki in od kode vsaj eno od boljših mest ne odide v Križe. Medvedki in čebelice (tako se imenujejo .^najmlajši člani slovenske taborniške organizacije) in starejše tabornice in taborniki z emblemi odreda kriška gora na zelenkastorjavih uniformah so tudi stalni udeleženci republiških taborniških srečanj. Prav nič čudnega ni, če ima že nekaj članov odreda visoka priznanja, pohvale in značke zveze tabornikov Slovenije. 0 teh fantih in dekletih, ki ljubijo naravo in jo zato spoznavajo v vsej svoji dobroti in muhavosti, pripoveduje tale reportaža. Nastala je v četrtek, 28. junija, ko sem obiskal tabor tabornikov odreda kriška gora iz Križev v partizanski vasici Gozd nad Tržičem. Križani so postavili živo-barvne šotore na robu gozda 300 metrov stran od vasi na zemljišču goj-žanskega kmeta Franca Lukanca. V PLATNENEM NASELJU Kje naj iščem kriško taborniško druščino, mi je povedala tabla sredi Gozda. Tabor 300 metrov, je pisalo na njej. Dobro zvožena poljska pot med pokošenimi travniki danes že redkih gojžanskih kmetov me je pripeljala do šotorišča, sredi katerega je na drogu vihrala slovenska zastava. Sonce se je zgubljalo za gozdičkom in tabor je počasi tonil v senco. Medvedki, čebelice in mlajši taborniki so sedeli v krogu. Obiskala jih je sekretarka izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič Zora Šemrl in jih navduševala za čim množičnejšo udeležbo ha taboru Sutjeska, ki se je začel 2. julija v Šmihelu pri Novem mestu. »Lepo, da ste nas obiskali,« so v isti sapi dejali načelnik odreda Janez Gosar, starešina tabora Janez Kavar mlajši in gospoda, tabora Drago Žepič in me povabili, naj ostanem čim dlje njihov gost. Dekleta in fantje so nadaljevali s svojimi opravili, mi pa smo posedli na šotor-sko platno in kramljali o »gozdni šoli«, kot imenujejo kriški taborniki svoje bivanje v Gozdu. »Letošnja gozdna šola se je za- # čela včeraj, 27. junija in je že druga zapored, saj smo v Gozdu taborili že lani. Letos taborimo na istem prostoru kot lani. Rad ga nam je odstopil kmet Franc Lukanc, ki je na tem mestu najprej pokosil in omogočil postavitev tabora. Trenutno je v taboru 25 medvedk, čebelic in mlajših tabornikov, jutri pa pride še 25 starejših tabornikov in,klubov-cev\ Slednji so najstarejši in že prekaljeni taborniški asi. Gozdno šolo bomo zaključili v nedeljo, 1. julija, z orientacijskim pohodom, v katerem bo sodelovalo 50 najaktivnejših članov našega odreda. Cilj gozdne šole je preverjanje teoretičnega taborniškega znanja v praktičnem življenju v naravi. Naš tabor ni najbolje urejen. Zelo improviziran je in zato je bivanje v njem še težje. Najmlajšim, medvedkom in čebelicam, seveda malo pogledamo skozi prste. Ti na primer ne spijo v bivakih, temveč morajo imeti vsaj kolikor toliko urejena ležišča! Taborniki bodo morali prestati različne preizkušnje. Iz najrazličnejših, trenutno dostopnih materialov, bodo morali postaviti bivake, opraviti dnevne in nočne pohode, ki so vedno tvegani in prinašajo razna presenečenja itd. Drevi Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ta lu A <38* Sobota — 7. julija 1973 gremo na nočni pohod do spominske plošče na Čevdercu, kjer je bila ustanovljena tržiška četa. Razdelili se bomo v dve skupini. Vsaka skupina bo imela kompas in radijsko nostajo ter osnovne koordinate, po katerih se bo ravnala. Eden od nas bo ostal v taboru in nas s pomočjo karte in radijske postaje vodil do cilja...« Starešina tabora Janez Kavar je bil med »trojico vodilnih« v taboru najbolj zgovoren. »Ker je za tabori, .a orientacija izredno pomembna, bomo opravili tudi pohod prek Tolstega vrha na Malo poljano. Hodili bomo ves dan. Spotoma se bomo spoznavali z rastlinjem, pravilno prehrano med hojo itd. Na Tolstem vrhu bomo tabornikom pokazali nekaj alpinistične opreme ter osnove varovanja v gorah.« Zavedajoč se pomembnosti taborniške organizacije in njenih veščin za splošni ljudski odpor in obrambo domovine sta kriškim tabornikom pri organizaciji gozdne šole pomagala oddelek za narodno obrambo tržiške občinske skupščine ter tržiška zveza rezervnih vojaških starešin. TEŽKE NALOGE PARTIZANSKEGA KURIRJA Taborniki bodo skušali med petdnevno gozdno šolo pridobiti čim več taborniških veščin. Za pridobitev nekaterih veščin so pogoji ostri. Veščina partizanskega kurirja je med najzahtevnejšimi. Tabornik, ki jo želi dobiti, mora ostati en dan brez hrane, od jutranjega do večernega zbora ne sme spregovoriti besede, eno noč prebiti sam v naravi dva do tri kilometre stran od tovarišev itd. Kriški taborniki bodo skušali med taborjenjem v Gozdu pridobiti pogoje še za druge veščine kot so izletnik, kuhar, topograf, signalist, astronom, humorist, gospodar in »konočar«, katerega naloga je, dobiti za tabor najprimernejši prostor ter razporediti šotore in ostale, za večdnevno taborjenje potrebne objekte. Vsak tabornik si želi pripeti na prsi čim več taborniških zvezd. Za pridobitev zvezd mora tabornik v enem letu sodelovati na določenem številu pohodov, pridobiti toliko in toliko taborniških veščin ter s. svojim vedenjem dokazati, da je vreden taborniške organizacije in da izpolnjuje obljubo, ki jo je dal ob taborniškem krstu. Taborniške zvezde so tri, in sicer prva, druga in tretja. Vodstvo kriškega odreda pozorno spremlja aktivnost članov in nobenega dvoma ni, da bodo nekateri dobili po končani gozdni šoli težko pričakovane in zaslužene taborniške zvezde. PRISEGA PRED TABORNIM OGNJEM Pionirke in pionirje, ki jim starejši taborniki pravijo medvedki in čebelice, čaka ob vstopu v taborniško organizacijo taborniški krst in prisega. Slovesnost se odvija zvečer, ko sredi tabora zaplapola taborni ogenj. Novi član taborniške druščine napiše na listič svoje taborniško ime, ga pred zborom prebere in listič vrže v ogenj. Sledi še slovesna taborniška prisega. Glasi se: »Jaz, ..., prisegam, da bom čuval domovino, da bom branil bratstvo in enotnost naših narodov in živel in delal po taborniških zakonih!« Taborniška imena članov odreda kriška gora iz Križev so zanimiva. Janezi, Petri, Franciji, Toneti, Boruti, Jožeti itd. so se v taboru spremenili v Poperje, Diksije, Urce, Stile, Kemelne, Ćirote, Bučke, Kaje, Biznise, Varžete, Percelne, Bece, Kajle, Srečke itd. Ponavadi uporabljajo taborniki svoja »ilegalna« imena tudi drugje in so ob srečanjih pogostejša kot prava imena. Nič manj zanimiva niso imena vodov, ki sestavljajo odred kriška gora. Taborniki se med seboj pogovarjajo o vodu gorskih levov, belih bobrov, vitkih brez in srn! TABORNIK NE SME BITI BREZ DELA Medtem ko so mi načelnik, starešina in gospodar opisovali taborniško življenje, so opravljali medvedki, čebelice in mlajši taborniki različna dela. Medvedki in čebelice Nataša, Mirka, Andrejka, Jože, Peter, Mirjam in Zdenko, vsi s Pristave pri Tržiču, so obkrožili tabornico Hedviko Perko-Kajo, ki jim je razlagala potne znake. Pohodi bi bili brez teh znakov neuspešni. Kaja je v tem poslu že pr^vi mojster, saj je tabornica 4 leta, lani pa je že tudi bila v gozdni šoli v \ Gozdu. Uspešno je končala osnovno šolo, sedaj pa se namerava vpisati na ekonomsko srednjo šolo v Kranju. »Gozdne šole so za tabornike potrebne,« pravi. »Moralo bi jih biti še več, saj se najmlajši naučijo na takšnih srečanjih veliko praktičnega za življenje.« Zadovoljni so tudi medvedki in čebelice, saj sta jim ponos in radost kar sijala z obrazov. Posebno Petru Bukovniku, ki je bil preteklo noč prvič na taborniški straži. Dve uri je skrbel, da se ne bi kdo od nepovabljenih gostov prikradel v tabor, da ne bi ugasnil tabornega ognja in da ne bi kdo ukradel zastave. Petra so z zanimanjem poslušali sovrstniki in sovrstnice, najmlajši so stari 8 let, in mi dejali: »Saj pridemo nocoj tudi mi na vrsto. Nič slabši stražarji ne bomo od Petra ...« Mlajši taborniki so s kartami in kompasi v rokah polegli po travi in pazljivo sledili besedam načelnika odreda Janeza Gosarja. Na vrsti je bila učna ura topografije. Janez mi je v kratkem povedal, kaj bo skušal naučiti mlajše prijatel je. »Dopoldne smo obravnavali orientacijo s pomočjo kompasa, določali azimute, spoznavali topografske znake in obdelali karte ter se učili vseh znakov, ki so na njej. Sedaj pa nameravam tovarišem razložiti, kako s pomočjo karte in kompasa določamo smer pohodov.« Zvečer čaka tabornike še ena učna ura. Drago Zepič jih bo seznanil z osnovami astronomije. Zvezde in ozvezdja, so namreč Dragov konjiček! Heda, Kaja taborniško ime, je medtem pripravila taborni stenčas. Karikature so prikazovale dogodke z nočne straže, izobešeni so bili ra-zultati strelskega tekmovanja z zračno puško, na najvidnejšem mestu pa je visela dnevna »z&povest«. OSVEŽITEV ZA VAS »Vaščani so nas izredno lepo sprejeli. Ker smo bili že lani v Gozdu, so se navadili na nas in so letos že spraševali, kdaj bomo prišli. S svojo prisotnostjo nedvomno popestrimo večkrat pusto in enolično vaško življenje,« je pripovedoval Janez Kavar. »Tudi hrano, ki je nismo mogli prinesti s seboj, nam radi dajo. In orodje, ki smo ga uporabljali pri gradnji tabova. Njihova srca in roke so za nas vedno odprta. Tudi zaradi tega je življenje v taboru lepše. Ce pa pogledaš še nasmejane obraze naših najmlajših članov, s katerimi je najlepše delati, in njihov ponos, da živijo prvič samostojno življenje v naravi, je zadovoljstvo še večje. Čudim se, kako hitro so dekleta, fantje, stari 8 in 9 let, premagali nočni strah (to za otroka ni lahko) in s kakšnim tekom pojedo na improviziranem ognjišču pripravljeno hrano, ki večkrat bolj po dimu diši kot pa po drugih začimbah!« Nič lahko se nisem poslovil od prijetnih kriških tabornikov, ki so se v nedeljo obogateni s prijetnimi doživetji ter občutki vrnili na svoje domove. Pa ne bi kar pri nas ostali, mi je dejal nekdo. Rad bi, vendar nas čas vedno priganja, sem mu odgovoril ter mu na tihem obljubil, da jih bom prihodnje leto, če bom le utegnil in če bodo spet taborili v Gozdu, zanesljivo obiskal. Letošnji medvedki in čebelice bodo postali takrat taborniki, življenje v naravi pa bo bogatilo nove mlade člane taborniškega odreda kriška gora iz Križev! J. Košnjek alpina ^Ta® art. 9023 ar t. 9017 art. 9030 j i i ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. OSEBNI AVTO FORD CORTINA, letnik 1965 s 116.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 8900 din. 2. OSEBNI AVTO FIAT 750, letnik 1966 z 90.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 3500 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 11. julija do 12. ure. 1973 RADIO o Poročila poslušajte vsak dan ob 4-;*0v 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) nt 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in °dmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. SOBOTA, 7. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tjneja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 10.20 Kličemo letovišče; 11.20 Z Jami doma in na poti; 12.10 Melo-dlJe za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike zelene; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pes-p'Jo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 .\°Jo naši operni pevci; 16.00 Vrti-'Jak; 16.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 17.10 -'asbena medigra; 17.20 Gremo v ,18.15 Urad za najdene skladbe; ;8-45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko JJ.oC. otroci; 19.15 Minute z ansam-D19m Borisa Franka; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zabavna radijska igra O M' Marine: Nevidna smrt; 22.20 Zadaja za naše izseljence; 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden j^Ugi program J'05 Uvodni akordi; 8.40 Sobota na 14 k 2?2; 12 40 Panorama zvokov; 4-35 Glasbeni variete; 15.35 Zabav-?a, filmska glasba in še kaj; 16.05 ^anes smo izbrali; 16.40 Ples na pla-sv Lahka glasba pri nas in po „i et u' 18.(M) Oddaja progresivne gasbe; 18.40 S skladateljem Burtom acharachom T * fetji program J9-00 Pet minut humorja; 19.05 Pro &adni koncert; 20.05 Svet in mi; «U5 Med melodijami; 21.10 Naša "Sestrska literatura; 21.40 Iz .oper 'J glasbenih dram; 22.55 Iz slovenje poezije O nedelja, 8. julija J-30 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra otroke — F. Puntar: Cestožerka; r*7 Skladbe za mladino; 9.05 Iščejo Popevko poletja; 10.05 Se pom-dli ' tovariši; 10.25 Pesmi boja in . eia; 10.45 Naši poslušalci čestitajo ^ Pozdravljajo; 13.30 Nedeljska re-bli i r Z domačimi ansam- tip i Slovenski ansambli zabav-ted be; 14 ,3() Humoreska tega l5nna — Perelman: Zobje in duša; 16 On Popularne operne melodije; v0i .ladijska igra — I. Ivane: Rekih?11 Number 36; 16.43 Z veli-de,ni zabavnimi orkestri; 17.05 Ne-lahu športno popoldne; 19.00 ra?pi noč' otr°ci; 19.15 Glasbene 22 2n nice; 20 00 V nedeljo zvečer; Lii.Ui •S Plesnim orkestrom RTV Uto a; 2240 Vedre note; 23.05 c°cktari?1 nokturno; 2315 Nofni ^gi program q,' /-voki za nedeljsko jutro; 8.40 spS?^1 mozaik; 9.35 Nedeljski Hoo°d1; 1200 Opoldanski cocktail; Valu 202P inte8ral: 15 00 Nedelja na l9^jiKPPOgram ko'ncPl.,aši.kraji in ljudje; 19.15 Iz doenSi OV ln simfonij; 20.05 Športni Klav? , dneva; 20.15 Joseph Haydn: Večlirskl trio št- 10 v D-duru; 20.30 iJtrinL8 nedeljska reportaža; 20.40 21.41? I z domačih opernih odrov; fesi« Karlowicz in Debussv; 22.55 "J^enske poezije O PONEDELJEK, 9. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Prisluhnite nam; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Martin Bot-teher; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Stereo-fonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Klavirske miniature Erika Satieja; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Klasicistični divertimen-to; 21.40 Francoski zborovski mojstri; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 10. JULIJA o o 8 ni klasiki našega stoletja: Arthur Honegger; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 12. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz par-titur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Clauda Monteverdija; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Mehurčki; 15.40 V plesnem ritmu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer doma-ičih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Dva italijanska mojstra Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasber>i variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Francijem Poharjem; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Luigi Cherubini: Medeja, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni eoncertino; 22.15 Deseta muza; 22.25 Recital pianista Glenna Goul-. da; 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Otroške igre; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.20 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje zbor Glasbene matice; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje basist Nikolaj Gjaurov; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski promenadni koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 2.30 Radijska igra — B. Behan: Selitev; 21.43 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke' 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Koncerti iz Baden-Bad-na; 23.55 Iz slovenske poezije sreda, 11. julija 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.20 O botru petelinu; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Tržaški in Goriški oktet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital oboista Boža Rogelje; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.25 Lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom z gostom Alfijem Nipičem; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom in zborom Charlie Byrd; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji prograpi 20.05 V igri razpoloženj; 20.30 Kultura danes; 20.40 Komorni orkester Jeana Francoisa Paillarda; 21.40 Zbori Emila Adamiča; 22.00 Glasbe- O PETEK, 13. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudska glasba drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Danilo Švara: Trio 1972 za violino, violončelo in klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom John Andrevvs Tarta-glia; 17.10 Iz glasbene literature polpretekle dobe; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s Triom Avgusta Stanka; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Beseda in zvoki in logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih, ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Otom Pestner-jem; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli radijske postaje Tretji program 20.05 Radijska igra — Z. Bajsič: Poledica; 20.37 Glasba nekdanjih dni; 21.40 Kempff, Szeryng in Fournier igrajo Beethovna; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.10 Noč utripa; 23.55 Iz slovenske poezije TA TEDEN NA TV Sobota, 7. julija, ob 18.45: UČITELJA PLESA — ameriški film; režiser Malcolm St. Clair, V gl. vlogah Stan Laurel in Oliver Hardy; V tem filmu slavna Stan in Olio nastopata v vlogah mojstrov plesnih umetnosti. Obrt pa jima ne cvete kaj prida, zato zaideta v hude finančne težave. Zavarujeta se pri neki sleparski zavarovalnici, ki zaradi dobička spravlja svoje zavarovance na oni svet. Na srečo se pravočasno vmeša policija in reši naša junaka. Toda kaj kmalu se spet znajdeta sredi težav ... Sreda, 11. julija, ob 20.40: DEVIŠKA KRALJICA — ameriški film; režiser Henry Koster, v gl. vlogah: Bette Daviš, Richard Todd, Joan Collins; Film predstavlja zanimiv lik angleške kraljice Elizabete I., hčerke Henrika VIII., kot jo je upodobila velika igralka Bette Daviš. Zgodba v bistvu ne razkriva velikih zgodovinskih dejstev, ampak se omejuje na intimno človeško dramo. V tem okviru je lahko Bette Daves razvila svojo igralsko kreaktivnost do novih razsežnosti, ki pradstavljajo glavno vrednost tega sicer kostimsko melodramskega filma. Petek, 13. julija, ob 20.35: VIV A MARIA — francoski barvni film; režiser Lous Malle, v gl. vlogah: Jeanne Moreau, Bri-gitte Bardot, George Hamilton; Glavni namen filma je zabavati gledalce ob prikazu norčave parodije na srednjeameriške diktature, revolucije, prevrate. V letu 1965 je bil film celo proglašen kot najboljši francoski film tega leta. Vsekaitor pa mu ne moremo oporekati kvalitet že zaradi duhovitih dialogov in zanimivega igralskega sožitja dveh tako različnih zvezdnic kot sta Brigitte Bardot in Jeanne Moreau. Ite^vizijaJ m SOBOTA, 7. JULIJA 14.00 Wimbledon: teniška tekmovanja — barvni prenos (EVR), 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 18.45 Plesna učitelja — filmska komedija, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Domači pevci na festivalu zabavnih melodij — prenos iz Splita (RTV Zagreb), 21.40 Junaki cirkuške arene, 22.05 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) 0 8.45 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.35 Po domače s Šentjernejskim oktetom in ansamblom Rudija Mohorka (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 15.30 Po domače z ansamblom J. Radicsa, 16.00 Velika nagrada Aachna; preskakovanje ovir — barvni prenos (EVR), 18.00 Za konec tedna, 18.20 Poročila, 18.25 Janošik — 2. del slovaškega filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Split 73 — nastop gostov, prenos (RTV Zagreb), 21.45 Rezerviran čas (RTV Ljubljana), 22.00 Športni pregled (JRT), 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) ran Mercator Gorenjci! GORENJCI! Mercator povsod — Mercator tudi na letošnjem poletnem Gorenjskem sejmu v Kranju. E n i ponedeljek, f i 9. julija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Carl Zuckmayer: Stotnik iz Kopenicka — 2. del predstave iz SNG Maribor, 21.30 Videokasete: Zlata obala — barvna oddaja, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 10. JULIJA 17.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veliki in majhni — oddaja T V Zagreb, 19.00 Metulji naše dežele — barvna oddaja, 19.20 S kamero po svetu: Tunis, sonce in pesek — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 L.N.Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.25 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.45 Kulturne diagonale, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) sreda, 11. julija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film, 18.55 Na sedmi stezi (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna glasba (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Deviška kraljica — ameriški film, 22.10 Glasbeni nokturno: Chopinove etude, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) E! i četrtek, 1 12. julija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Izbor športnih in turističnih filmov, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Filip David-Džordže Ka-dijevič: Varovanec — igra TV Beograd, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) petek, 13. julija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.05 Obzornik, 18.20 Veseli tobogan, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Plavanje: urjenje plavalcev, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Viva Maria — francoski barvni film, 22.35 XXI. stoletje, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) E K?an* t?? »Gorenjski tisk«, Stavek fe *£oše Piiadeia 1" Kn,«- .^P »Gorenjski tisk« LiuHJ.' tlsk: Združeno podjetje Kopiti Pravica, v Ljubljana, nišfvo -Jeva 2- " Naslov ured-Moi "»uprava lista: Kranj, račut Tadeja 1. - Tekoči 5150?^" SDK v Kranju št. glav^601-101,52 " Telefoni: uredniL prednik, odgovorni čredna* ln uPrava 21-190, 2l-ftfin 21-835, novinarji n*§ki ^J?1, ?°llasni in naročnin' , delek 21-194. - Naroč-30 din tna 60 din, polletna ?0 Dar WC,ena za 1 številko 15 din Ma 1 °giasi: do 10 besed 2 din- VSaka nadaljnja beseda p0PUsL n\rTOČniki imajo 25% ne ohl.a- Neplačanih oglasov prom"/avlJamo. - Oproščeno nem®® davka P° pri^toj-^^ nem mnenju 421-1/72. NEDELJA, 8. JULIJA W J% -i C Sobota — 7.julija 1973 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ • 16 ■ 18 19 ■ 20 ■ L 23 ■ 24 ■ 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 ■ 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 «r 46 ■ 48 ■ 49 50 51 52 53 54 55 loterija Vodoravno: 1. hrvaški slikar, znan po bidermajerskih portretih, Vjeko-slav, 6. slovenski športni delavec Beno, tudi poudarjanje pozitivnih lastnosti česa, 11. slovenski folklorist, 12. znameniti mehiški slikar, Diego, 14. židovsko žensko ime, žena praočeta Judov Abrahama, 15. čreslova kislina, izvleček iz č resi o vine za strojenje, 17. žensko ime; tovarna alkoholnih pijač iz Mirne, 19. ime slovenskega slikarja-grafika Justina, '20. nepridiprav, baraba, 22. ameriško moško ime, Samuel, 23. avtomobilska oznaka za Kotor, 24. parazit, 28. Tine Orel, 27. vrsta tujih cigaret, angleško spreten, okusno oblečen, 29. nekdanji ruski vladar, 30. zmes cementa, peska ali proda in vode, 32. slovenski skladatelj, Blaž, 34. karbolna kislina, organska spojina iz bencola, 35. avtomobilska oznaka za Prištino, 36. posledica onemenja, 40. znak za kemično prvino iridij, -12. pripadnik veje starih Slovanov, 44. kraj pod gorovjem Sierra de Aracena na jugozahodu Španije, 45. vprašalnica, 46. ime makedonske narodne junakinje Aceve, tudi verovanje, 48. koroški izraz za jezero, 49. Noetova barka, 50. domače živali, produkt živinoreje, 52. češko žensko ime (igralka Berova), 54. mejak, mejaš, 55. srbsko žensko ime, ljubkovalni naziv igralke Save Severjeve. Navpično: 1. barva igral nih kart, 2. predujem, 3. grška črka, 4. gorovje v notranjosti Azije, na tromeji ZSSR, Mongolije in Kitajske, 5. človek v pozni življenjski dobi, 6. nekdanji ljubljanski župan, Tavčarjev prijatelj, Ivan, 7. enovalentni radikal iz etilena za umetne snovi, 8. vzklik bolečine, 9. agregatno stanje vode, 10. vrsta preprog, imenovanih po starem severno-francoskem mestu Arras, 11. malomaren človek, 13. prebivalka Anatolije, stare Prednje Azije, 14. spolnost, seksus, 16. žensko ime, tudi up, nadeja, 18. najvišji bog pri Starih Egipčanih, 20. udarec s palico, palica, 21. raj, paradiž, 24. seme žitaricah semenu podoben trd plodič, majhen delec trde snovi, 25. stot, 28. ploskovna mera, 31. kazalni zaimek, 33. dalmatinski književnik, Vladimir, tudi velika čer, 34. vrsta mehaničnega klavirja, 35. okrasni vrtni ptič, 37. kdor maže; šušmar, •J8. kratica Ekonomske komisije za Evropo (Economic commission for Europe), 39. grški otok v Južnih Sporadih, 41. v grški mitologiji boginja prirode, mati bogov, 43. telesno-kulturno udejstvovanje, šport za vsakega, 45. reka v Dalmaciji z znamenitimi slapovi in najdaljša reka na Dolenjskem, 47. pozdrav starih Rimljanov, 49. četrti kralj Rima, Ancus, ki je zgradil Ostio, 51. Ivan Jezernik, 53. rimska številka štiri. Rešitve pošljite do četrtka, 12. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 dih, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. vratar, 7. defile, 13. lesonit, 15. žalitev, 16. EG, 17. Semiramis 19 NO 20. kap, 22. rasenja, 23. Bor, 24. Aleko, 26. Akra, 27. Bara, 28. trik, 30 Tinkara, 32. gradivo, 34. Aare35. tros, 36. Miro, 38. titel, 41. Aul, 42. Mahatma 44 are, 45. TD, 46. zavrtenje, 48. IT, 49. rejenka, 51. poetika, 53. angina' .54 gvanak Izžrebani reševalci Dobili smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) prejme Iztok Rorman, Kranj, Mlakarjeva 22/111; 2. nagrado (40 din) Mojca Zalar, Golnik, Golnik 34; 3. nagrado (30 din) Igor Kadunc, Šenčur, Srednja vas 61. Nagrade bomo poslali po pošti. trzni pregledi poročili so se Kranj Solata 4 do 5 din, špinača 5 din, korenček 8 din, slive 9 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 8 din, pesa 5 din, kaša 8 do 9 din, paradižnik 7 din, češnje 8 din, hruške 10 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 25 din, smetana 18 din, orehi 80 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 6 din, cvetača 12 din, paprika 20 din, krompir 4 din, kumare 10 din, breskve 9 din Tržič Solata 5 din, špinača 12 din, korenček 8 din, suhe slive 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 18 din, čebula 9 din, stročji fižol 10 din, pesa 6 din, paradižnik 9 din, banane 8 din, breskve 10 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 35 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 10 din, paprika 18 din, krompir 5 din, jagode 16 do 20 din, češnje 8 do 10 din, marabele 10 din ŠD SAVA KRANJ Benedikova 12 išče v domu Partizana v Stražišču hišnika V poštev pridejo mlajši upokojenci — mož in žena. Stanovanje zagotovljeno. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe, lahko se pa tudi zglasijo v torkih od 18. do 19. ure v pisarni doma Partizan zaradi informacij. v Kranju Kepic Jožef in Kalan Marija, Glu-hić Redžep in Grudic Subhija, Perne Milovan in Mušič Branka, Slebir Drago in Bele Ida, Gubane Rajko in Mlakar Marija, Kržišnik Mihael in Kuhar Biserka, Eržen Rajko in 2i-valič Martinka, Bidovec Peter in Stilec Tatjana, Cebokli Raj mu nd in Zaletel Marija, Možina Peter in Grašič Vida, Zalokar Marijan in Urbane Anica, Peternelj Henrik in Zavrl Breda, Hribernik Tomaž in Lacko Elenka v Skofji Loki Prosen Milan in Tušek Rozalija, Emeršič Alojz in Kržišnik Ana umrli so v Kranju Pečkaj Jernej, roj. 1897, Vovk Marija, roj. 1897, Petač Antonija, roj. 1897, Zgajnar Franc, roj. 1898, Fister Anton, roj. 1912, Zivkovič Božidar, roj. 1944, Jakopin Frančiška, roj. 1935, Kompoš Peter, roj. 1951, Rozman Katarina, roj. 1895, Stopin-šek Karel, roj. 1925, Strasner Ana, roj. 1902 v Škofji Loki Hafner Valentin, roj. 1888, Ravnikar Silvana, roj. 1908 Žitopromet Sen ta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg £ ca t« o a) 'c £ c £ S C/J 0 82950 31270 04340 179630 81 61 21 641 82311 496541 92 562 05812 73322 459132 43 2423 01283 62653 334963 34 14 664 244 88864 51424 39944 162284 15 75 c •3 D Z -rj 0» N _C M 73 10 600 800 800 5.000 30 40 40 60 800 10.000 20 100 600 800 1().(MK) 50 300 8(X) 1.000 5.00.0 20 30 60 80 6(X) 800 1.000 5.000 20 20 S « t/3 o o C - s t/5 ^t 30065 74455 013795 063855 575315 16 15066 14226 14446 54476 77 2107 12977 57257 31567 70647 555457 173977 184377 8 14248 57548 27418 23608 272818 140628 239 0359 28309 81429 69139 400609 c -5 Z "a3 -rj 4) S.ts N ja X T3 600 8(X) 5.000 10.000 150.000 30 600 8(X) 1.000 1.000 20 200 6(X) 6(X) 6(X) l.(XX) 5.000 5:000 10.000 10 600 800 1.000 1.000 5.000 10.(KK) 80 500 600 800 1.000 5.000 W 1 ^ W SEZONSKO 1 J ZNIŽANJE i obutvi v vseh poslovalnicah [ ji od 25.6/73. i mM "■■nj INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV Kranj objavlja prosto delovno mesto vodje skladišča materiala Pogoj: srednja komercialna šola ali VK trgovski delavec Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja do 21.7.1973. MESO KAMNIK Zahtevajte v vaših trgovinah kamniški želodec Gostom ga servirajte s hrenom Kranj CENTER 7. julija amer. barv. film UMORI V ULICI MORGUE ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. CS filma ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 22. uri. 8. julija amer. barv. film UMORI V ULICI MORGUE ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. CS filma POTNI LIST ZA PEKEL ob 21. uri 9. julija angl. barv. CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 17.30 in 20. uri (cene zvišane) 10. julija angl. barv. CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 17.30 in 20. uri (cene zvišane) 11. julija angl. barv. CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 17.30 (cene zvišane), premiera amer.-ital. barv. CS filma DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOZO ob 20. uri Kranj STORŽIČ 7 julija špan.-ital. barv. CS film NOC NASILJA V TOMBSTONU ob 16. in 20. uri, angl. barv. film NITI MORJE NITI PESEK ob 18. uri 8. julija špan.-angl: barv. film VI-VA PANCHO VILLA ob 14. uri, angl. barv. film NITI MORJE NITI PESEK ob 16. uri, špan.-ital. barv. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ še sprejema učence za poklica: prodajalec in natakar • fk- Prijave sprejema splošni st v tor podjetja, Kranj, Maist«" trg 11. LIP, lesna industrija BLED -Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX CS film NOC NASILJA V TOMB-STONU oh 18. uri, premiera ital-barv. CS filma MALEZIJSKI TIGRI ob 20. uri. Tržič 7. julija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 18. in 20. uri 8. julija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 7. julija amer. barv. film HEB-BIE ... AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 16., 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. film HEB- bie ... ah, ta Čudoviti avto ob 15., 17. in 19. uri 9. julija ital.-franc. barv. CS film CRNI SULICARJI oh 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. film BILLV KIDob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 7. julija amer. barv. film DETEKTIV KLUTEob 18. in 20 uri 8. julija amer. barv. film DETEKTIV KLUTE oh 18. in 20. uri 10. julija ital. barv. film KRALJ MITRALJEZ ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. julija ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 20. uri 8. julija ital. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM ob 18. in 20. uri Radovljica 7. julija amer. barv. film CROM* WELL ob 17.30, ital. barv. film RATTLER KIDob 20. uri 8. julija ital. barv. film RATTLER Kil) ob 16. uri, franc. barv-film OBRAČUN V KARIBIH ob uri, amer. barv. Film CROMVVELL ob 20. u ri 9. julija angl. barv. film ZADNJ1 DRAKULA ob 20. uri 10. julija ital. barv. film LOV NA ZLATO ob 20. uri Jesenice RADIO 7. in 8. julija špan.-angl. barv. fi'm MLADENIČ, ZAKAJ UBIJAŠ 9. in 10. julija amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGEN Jesenice PLAVŽ 7. in 8. julija amer. barv. CS film I INŠPEKTOR MADIGEN 9. in 10. julija špan.-angl. bar^ film MLADENIČ, ZAKAJ UBIJA^ ; Dovje Mojstrana . 7. julija amer. barv. film PO^' TRETNIMFOMANKE 8. julija danski barv. VV film ŠOLA ZA ŽENINE Dovje Mojstrana I 7. julija danski barv. VV film >sU" LA ZA ŽENIN K 8.' julija franc. barv. film SKU'' NA POSTELJA IN MIZA Javornik DELAVSKI DOM 7. julija amer. barv. CS l'1 OGNJENI OBRAČUN R. 8. julija amer. barv. film TRETNIMFOMANKE 16 €w I - <% 1« JL«r urm Sobota — 7. julija 1973 v>v \ prodam Prodam 10.tednov stare PIŠKE. Fajfar, Sp. Brnik 36 3967 Zaradi selitve prodam dve garderobni OMARI in razne kose SOBNEGA in KUHINJSKEGA POHIŠTVA. Kajuhova 28, prvo nadstropje, Kranj 3968 Prodam PRALNI STROJ gorenje in OLJNO PEC emo 8. Marn Vladimir, Šmarjetna gora 1, Kranj 3969 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 3970 Na zalogi imam izdelane ŽALU-ZIJE: širine 150x250 višine zunanje ali za zapiranje balkona, 66x118 navadna za medokenska krila, 0,50x110 medstekelne. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4012 Prodam sedem let staro KOBILO in GAJBICE. Zan, Pševo 5, Kranj 4013 Prodam mlado KRAVO po teletu, dva meseca starega BIKA in 100 LETEV (rimeljnov). Ljubno 76, Podnart 4014 Prodam CEMENT. Voglje 60 4015 Prodam KRAVO po izbiri in DESKE za napušč. Olševek 22, Preddvor 4016 Prodam tri mesece stare PIŠKE. Strahinj 38, Naklo 4017 Prodam 20-colski GUMI VOZ. Zalog 67, Cerklje 4018 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 7, Cerklje 4019 Prodam • vprežno KOSILNICO bautz v dobrem stanju. Bohinc, Zalog 36, Cerklje 4020 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38, Cerklje 4021 Prodam dobro ohranjen kombiniran — električni in plinski ŠTEDILNIK. Ogled vsak dan popoldne. Papirnica 17, Škof j a Loka 4022 kupim Kupim OMARO s štirimi predali in pleskarsko LESTEV, dolgo 3 m. Ogris, Zupanova 16, Šenčur 3971 Kupim IZRUVAC KROMPIRJA na hidravliko ali brez. Kalan Janez, Suha 4, Kranj 3972 Kupim rabljeno ZIDNO OPEKO. Zibelnik, Dežmanova 5, Kokrica, Kranj 3973 Kupim 100- do 120-litrski litože-lezni KOTEL za vzidavo. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 4023 Poceni prodam AMI karavan 602. Srednja vas 21, Šenčur 3859 Prodam FIAT 1300 po delih. Rau-tar Srečko, Šobčeva 13, Lesce 3892 Prodam FIAT 850 standard, letnik 1969. Cena 17.500 din. Informacije: Jesenice, telefon 064 81-443 popoldne in 064 81-875 dopoldne 3974 Ugodno prodam ZASTAVO 750, 10.000 km po generalni. Iglič, Drol-čevo naselje 37, Kranj (Orehek) 3975 Prodam' MOPED T-12. Bizjak, Dobro polje 18, Brezje 3976 Nujno potrebujem GARAŽO v Kranju. Bjegovič, Kidričeva 27, Kranj, telefon 23-439 3977 Prodam dobro ohranjen PONY avtomatic tomos. Šparovec Blaž, Zg. Besnica 83 3978 Ugodno prodam FIAT 750. Petek Jože, Kokrški log 3, Kranj 3979 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB. Ogled popoldne. Golniška cesta 4, Kranj (Kokrica) 3980 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970. Informacije po telefonu 22-621 dopoldne in 22-575 zvečer od 19. do 21. ure 3981 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Informacije po telefonu 23-520 3982 Prodam avto ŠKODA 1000 MB, letnik 1964, registriran do konca leta. Cena 4000 din. Debeljak Janez, Škofja Loka, Koširjeva 13 3983 Prodam MOPED na tri prestave. Poženik 3, Cerklje 3984 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Možnost plačila s čekom. Kleindinst, Brezje 27 3985 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12 in' PRIKOLICO za moped. Ferjan Franc, Luže 16 3986 Prodam FIAT 750, letnik 1962 z novim strojem. Jama 6, Kranj 3987 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Škof, Breg ob Savi 52, Kranj 3988 Kupim FIAT 1300, letnik 1970 in prodam BETONSKO ŽELEZO premera 8 in 10 mm. Glinje 5, Cerklje 3989 Po ugodni ceni prodam AMI 8 break, letnik 1970. Vrba 18, Žirovnica 3990 Poceni prodam MOTOR NSU MAXI 175 ccm, letnik 1966 v voznem stanju. Kranjc Andrej, Kropa bi. III a 3991 Prodam ŠKODO, letnik 1966, lahko tudi po delih za 5000 din. Gre-gorač Karlo, Šolska 10r Škofja Loka 3992 Prodam dobro ohranjen VOLKS-WAGEN 1200. Srednja Bela 29, Preddvor 3993 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Eržen Janez, Šenčur, Beleharjeva 26 ' 3994 OSEBNI AVTO NSU 110 SC, lepo ohranjen, letnik 1967, 500 km po generalni, ugodno prodam. Cena 21.000 din. Informacije na telefon 21-550 ali 21-192 od 6. do 14. ure 4024 Prodam RENAULT 4 (katrco). Potoče 21, Preddvor 4025 MINI 1000, rumen, letnik 1971, prevoženih 48.000 km, prodam. Bled, telefon 77-265 4028 stanovanja Samska gospa išče STANOVANJE (kuhinjo in dve sobi) v okolici Kranja. Naslov v ogl. oddelku 3903 Nudim predplačilo za STANOVANJE med Selcami in Zalim logom za dve leti. Ponudbe poslati pod »Pred-plačnik« 3995 Prodam takoj vseljivo ENOSOB-NO STANOVANJE (elektrika, voda/ klet, drvarnica) v Retečah pri Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »7 M«, telefon 85-000 Škofja Loka 3996 Moški nujno potrebuje SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v ogl. oddelku 3997 Mladoporočenca iščeta manjše STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali v Poljanski dolini. Plačata dve leti naprej. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofji Loki pod »Mirna« 3998 Nudim SOBO. Polica 4, Naklo 3999 Učiteljica nujno išče ENOSOBNO STANOVANJE na Kokrici ali v bližnji okolici (3-članska družina). Naslov v oglasnem oddelku 4000 Mladoporočenca iščeta manjše STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali v Poljanski dolini. Plačata dve leti naprej. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofji Loki pod »Mirna« 3998 Prodam takoj vseljivo ENOSOBNO STANOVANJE (elektrika, voda, klet, drvarnica) v Retečah pri Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »7 M«, telefon 85-000 Škofja Loka 3996 zaposlitve Sprejmem VAJENCE IN DELAVCE za slikopleskarsko stroko. Slikopleskarstvo Kočnik Stane, Šenčur, Štefetova 34 3873 Sprejmem DELO na dom — kovinske ali sorodne stroke. Cenjene ponudbe poslati pod »dogovor« 3874 Instruiram osnovnošolske predmete in nemščino za srednje šole za popravne izpite. Trbič, Zanova 36, Kranj „ 4001 Takoj sprejmem VAJENCA za avtomehanično stroko. Franc Stritar, Cirče 33, Kranj 4002 Iščemo nekoga, ki bi dvakrat na teden počistil 4-nadstropni stolp in njegovo neposredno okolico v Va-ljavčevi ulici. Ponudbe poslati pod »33000« 4003 Iščem mlajše DEKLE, ki bi po službi pomagala pri hišnih opravilih. Naslov v ogl. oddelku 4004 Sprejmem VAJENCA za avtoli-čarja. Ambrož, Luznarjeva 13, Kranj 4005 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Sprejmem ZIDARJA za zidavo hiše po dogovoru. Nežmah, Mlakarjeva 22/11, Kranj, telefon 22-180 4026 obvestila ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom - 3546 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Pri Slavcu v Zelenem logu zaradi dopusta zaprta do vključno 14. julija. in ceno poslati pod »SONČNA LEGA« 3835 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali STARO HIŠO v okolici Straži-šča. Škrbic Slavko, Vodopivčeva 8, Kranj 4006 izgubljeno 30. junija popoldne izgubljeno žensko ročno URO vrnite na naslov v oglasnem oddelku 4007 Na Jezerski cesti v Kranju najden FOTOAPARAT se dobi v Kranju, Jezerska cesta 95 b 4008 Oseba, ki je 5. julija 1973 na živilskem trgu v Kranju pri prodajalcu copat poleg cvetličarne vzela DENARNICO, je bila opazovana. Prosim, da denar vrne na naslov v ogl. oddelku 4009 zenitve 28 let star fant želi spoznati dekle njegovih let zaradi ženitve. Poizve se v trafiki Cerklje 4010 posesti Kupim ZEMLJO, STARO HIŠO ali NOVO nedograjeno z večjim vrtom ali tudi z nekaj gozda na isti parceli. Ponudbe s kratkim opisom čestitke Dr. Janezu Javorniku iz StražišČa pri Kranju iskreno čestitajo k uspešno opravljenemu specialističnemu izpitu iz otorinolaringologije — kolegi 4011 prireditve PGD SUHA priredi v soboto, 7. julija, ob 20. uri DRUŽABNI VEČER s PLESOM. Igral bo TRIO »FERI«. V nedeljo ob 15. uri pa VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel TURISTI. Obakrat kegljanje za OSLA 4027 CE IMATE VSAJ EN IZDELEK OD VELIKIH APARATOV GORENJA IN BOSTE DO 31. JULIJA KU-PILI SE EN IZDELEK GORENJA. BOSTE PREJELI DARILO. PRI NAKUPU ZAHTEVAJTE V TRGOVINI KUPON. GA S PRODAJALCEM IZPOLNITE IN POŠLJITE GORENJU. GORENJE VAM BO IZROČILO NAGRADO - ENEGA OD MAJHNIH APARATOV ZA GOSPODINJ-STVO. 5 KILOGRAMOV MIXALA ALI TELEVIZIJ-SKO ANTENO. IZKORISTITE KREDIT AxV£odno Prodam dva velika OLEANDRA, DIRKALNO KOLO turist n? 7 prestav, LIVARSKO PEC z okvirjem in STOJALO za kokile. ^renc 4, Škofja Loka 3881 Prodam OBRAČALNIK maraton *a kosilnico BCS in MOTORNO 5LAMOREZNICO. Rant Valentin, Luša 4, Selca 3915 Prodam 17 mesecev staro TELI-^ za pleme. Eržen Jakob, Pungart a> škofja Loka 3927 . Prodam 5000 kg CEMENTA. Žab-nicpa30 3928 Rda m osem mesecev brejo £KAVO simentalko. Fister Janko, rrezrenje 8, Podnart 3929 n Prodam KUHINJSKO KREDENCO, KAVČ in dva STOLA, ^rmičeva 19 (Cirče), Kranj 3930 Prodam stoječe SENO, oziroma košnji seno in otavo. Stular He-eila, Gradnikova 3, Kranj 3931 Prodam 13 »ŠPIROVCEV«, dol-Jh7m in KUPIM rabljeno KOLO Jezerska cesta 31, Kranj p 3932 ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARCKE, izbrane vrste pri-fckfi nesnic »prelux«. Petrič Ton-rS §«nčur, Zupanova 6 (v bližini ceste Šenčur-Voklo) 3933 .Prodam GRADBENI LES za ^varnico ali lopo in PUNTE. Ceh-,er Jože, Orehovlje 11, Kranj 3934 oJ^eni prodam malo rabljeno £rREŠNO OPEKO folc in špičak. Podreča 64 3935 Prodam nekaj borovega in jese-"0vega LESA. Korbar Boštjan, Kla-32, Komenda 3936 ».Prodam manjšo količino CE-£?LNTA. Zibelnik, Dežmanova 5, Mokrica, Kranj 3937 vProdam TRAKTORSKI KULTI-JATOR z brano in GRABLJE na HPrego ali za traktor. Koritnik Ma-Poženik 3, Cerklje 3938 7rw^am okroglo raztegljivo MI-Cesta JLA 72, Kranj 3939 Prodam KRAVO, ki bo čez tri TIt m teletila, in skoraj nov PLE-j, ^NI STROJ passap. Zupan Ivan, 10, Tržič 3940 „Prodam BETONSKI MEŠALEC, »beno ŽELEZO in SAMOKOL-10 V.0- Mikulčič Zdravko, Posavec ^-Podnart 3941 . Prodam OPREMO za DNEVNO jj^BO in OLJNO PEC. Ogled vsak v dopoldanskem in popoldan-jem času. Krulc Greti, Kajuhova Kranj 3942 p Prodam BUTARE. Hotemaže 21, Preddvor 3943 JProdam globok OTROŠKI VOZI-i/^v Likozar, Zupančičeva 39, ratlj 3944 R Prodam KRAVO s teletom. Jama 1 Kranj 3945 s Prodam 5000 kg CEMENTA. Mednje Bitnje 23, Zabnica 3946 VnMam kombiniran OTROŠKI ^UZICEK. Rogelj Mira, Britof 210, anJ 3947 CjTfJodam dobro ohranjen OTRO-^J?1 VOZIČEK italijanske znamke v^j' Cena ugodna. Bukovec, Med-VoJel25 6 3948 dnk demu dekletu poceni prodam r^o ohranjeno OBLEKO in CEV-Naslov v ogl. oddelku 3949 les dam Predsobno OMARO alp-beta (barve cotof). Štucin, Bi-8trica 174 Tržič 395O ■ in VRAT. Predoslje 29, £nJ 3956 h0 vdam srednjo, plemensko, molz-54 r,!>SAV0- Knafelj Alojz, Brezje &ri Radovljici 3957 ^ rodam rjave PIŠKE, stare tri Mlakarj eva 58, Šenčur Prodam visok športni VO- teiefn ,' magnetofon znamke ^evo? en in ročni VOZIČEK za. Sol5 Materiala. Ogled vsak dan ^of!„Te in popoldne. Mudri Vlado, pa' ?laževa 3 3959 j ®EZ, vsako količino, pro-J? di °d 10. julija 1973 dalje. Cena ^nU Za Rotar Franc, Tržič, ProH 26 3960 >be Im nemški ŠOTOR za štiri Kranj ^agar Albin, Cesta talcev 21, v 3961 °hran .^godni ceni prodam dobro HLADILNIK. Naslov v k CdT °ddelku 3962 ^CoT^ motorno SLAMOREZ-dvor n pUNTE. Tupaliče 5, Pred-Prod. 3963 ^Kl VoirA1181^1 globok 0TR°- ^eria HwT , ^ modro-bele barve. Kranj00 din- Kaloper, Planina 23, u Pr0da r 3964 ^OV f** 5 do 6 m hrastovih PLO-b^lo ! nica 72 3965 r,°Mlvteni Prodam STROJ ZA VA?JE POSODE in PEC na ^avršnilt, Kranj, Tomšičeva 30 ]ni"B|1|p ZVESTOBA ZA ZVESTOBO ČE IMATE VSAJ EN IZDELEK GORENJA KUPITE DOBILI BOSTE KUPITE DOBILI BOSTE KUPITE 1+1=3 ENA IN ENA JE TRI SAMO PRI GORENJU »tjtfllCUM DOBILI BOSTT Vožnja po levi Janez Košir iz Kranjske gore je vozil v petek, 29. junija, popoldne z osebnim avtomobilom z Jesenic proti Kranjski gori. V Martuljku je nenadoma zavil na levo stran ceste in trčil v osebni avto, ki ga je upravljal Jože Podgoršek z Jesenic, čeprav se je le-ta hotel izogniti trčenju in je zato zapeljal na bankino. Janez Košir je vozil brez dovoljenja. Oba voznika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Izsiljevanje prednosti Voznica osebnega avtomobila Ljudmila Pintar od Sv. Duha je peljala v nedeljo, 1. julija, dopoldne iz Škofje Loke proti Vincarjem, kjer je s poljske poti zapeljal na prednostno cesto kolesar Dušan Križišnik, iz Vincarjev. Pri trčenju v prednji del avtomobila se je težje ranil. Neprimerna hitrost in neizkušenost Slavica Grbenič z Golnika, voznica kolesa s pomožnim motorjem, je peljala v nedeljo, 1. julija, zvečer skozi vas Goriče. Na ostrem desnem ovinku jo je začelo zanašati na levo stran ceste, kjer se je zaletela v nasproti prihajajoča pešca Janeza in Emo Turk iz Ljubljane, ki sta hodila pravilno po levi strani ceste. Turkova sta bila težje ranjena, Grbeničeva pa lažje. Prek ceste v smrt V nedeljo, 1. julija, ob 18.55 se je pripetila na cesti I lav Podtaboru huda prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Jernej Plajbes iz Tržiča je vozil od Kranja proti Radovljici. 300 metrov pred viaduktom Lešni-ca je nepričakovano prečkal cesto Božidar Živkovič iz Beograda. Plajbes je vozil pravilno in kljub zaviranju pešca zadel ter ga zbil po cesti. Zaradi hudih poškodb je Božidar Živkovič na kraju nesreče umrl. Trčil v drevo Voznik osebnega avtomobila Vinko Križnar iz Škofje Loke je vozil v soboto, 30. junija, zjutraj od Jeprce proti Škofji Loki. V Retečah je iz neznanega vzroka zapeljal desno in trčil v drevo. Vinko Križnar se je pri trčenju hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Za otroka ni bilo pomoči Janez Markun iz Bašlja je vozil v soboto, 30. junija, dopoldne z Bele proti Preddvoru, kjer se je pri hiši št. 104 srečaval z drugim osebnim avtomobilom. Tedaj je Janez Markun zagledal otroka Marka Ciperla iz Preddvora, kako je z leve strani pritekel na cesto pred njegov avtomobil. Marko Ciperle se je tako hudo ranil, da je isti dan ob petih popoldne v ljubljanski bolnišnici umrl. Z mopedom v zid Knafel Martin iz Hotavelj je peljal v nedeljo z mopedom iz Trebije proti Gorenji vasi. V Hotavljah je nenadoma in iz nepojasnjenega vzroka zavozil na levo stran ceste in nekaj časa peljal po neutrjeni bankini, nato pa zadel v zid, kjer je padel in obležal nezavesten. Nesreča zaradi prehitevanja Voznik osebnega avtomobila Antonios Milonas iz Stockholma je v ponedeljek, 2. julija, na Drulovki prehitevaL tovorni avtomobil, ki je vozil proti Ljubljani. Ker je v tistem trenutku pripeljal nasproti neznani osebni avtomobil, je Milonas zavil desno in se po zanašanju prevrnil pod cesto. Voznik se je hudo ranil, sopotnica Mitana Kalljopi pa lažje. Otrok pod avtomobil Voznik osebnega avtomobila Jože Zaplotnik s Kokrice je vozil v sredo, 4. julija, po cesti 1. maja od Cirč proti Kranju. Pri hiši št. 10 je s stranske poti zapeljal pred Zaplotnikov avtomobil otrok Matjaž Seljak s kolesom. Otroka je voznik zbil. Utrpel je hude telesne poškodbe, katerim je v četrtek podlegel. -jk Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 6. julija do 8. julija od 19. do 6. ure zjutraj kličite dežurnega zdravnika v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Od 9. julija do 19. julija od 19. do 6. ure zjutraj pa bo dežurni dr. Karel Bernik, tel. 89-598. V dnevih ko je dežuren zdravnik iz Škofje Loke in v slučaju odsotnosti zdravnika iz doline, kličite Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 85-440. v ItlVlAl-U PAVILJON I murha na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti Tovarna klobukov ŠEŠIR Škofja Loka sprejme takoj več delavk za delo v kožami in valjarni. Pogoj je dobra fizična kondicija in urejene stanovanjske razmere. Omahnil s stene V nedeljo, 1. julija, so naše gore terjale še eno smrtno žrtev. Marjan Manfreda in bratranec Marjan Žorč iz Bohinjske Bele sta uspešno preplezala Rdečo zajedo v Julijcih, ki spada v 5. do 6. težavnostno stopnjo, ter se prek Kriških podov vračala v planinski dom na Krnici. Med prečkanjem kriške stene, ki ni težavna, je Marjanu Žorču spodrsnilo. Padel je skoraj 120 metrov globoko in se ubil. -jk Drevo ga je udarilo V torek, 3. julija, se je na delu v gozdu hudo ranil gozdni delavec GG Kranj Avguštin Franjič. Ponesrečeni je skupaj s sodelavcema ob 8. uri zjutraj v Dovžanki nad Tržičem z motorno žago podiral smreke. Ena od njih se je ujela v bližja drevesa. Ker ujetega drevesa niso mogli rešiti, se je Franjič odločil, da bo posekal tudi sosednja. V tem trenutku je zapihal močan veter in podrl obešeno drevo. Padajoča smreka je Franjiča udarila po glavi. Čeprav ima dvakrat počeno lobanjo, ni v smrtni nevarnosti. -jk Ne, to ni eksplozija atomske bombe in dimne ter ognjene gobe, ki nastane ob sproščanju energije, temveč posnetek dimnega stebra nad smetiščem za Smlednikom in Valburgo. Smrdeči orjak je viden tudi deset kilometrov daleč, tja do Vodic, fotografiran pa je bil 20. junija med 11. in 12. uro. Zvedeli smo, da je postalo zemljišče za Smlednikom in Valburgo v bližini smledni-ške osemletke ogromno odlagališče smeti, ki ga uporabljajo največ medvoške delovne organizacije. Odpadni material najraje zažigajo ter s smradom in sajami, ki jih veter raznaša, onesnažujejo okolje. Številni protesti okoliških prebivalcev so očitno zaman ... (jk) Ob peti obletnici tragične smrti mojega dragega moža Martina Vuklja se nanj vedno z najlepšimi mislimi in z neskončno žalostjo v srcu spominjam. žena Francka Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki, a mučni bolezni preminil naš mož, oče, brat in stric Karel Ajdovec predilski nadmojster Pogreb pokojnika bo v soboto, 7. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčurju. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Dragica in Fanika, brat France z družino in drugo sorodstvo Šenčur, 7. julija 1973 Zahvala Ob hudi in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, sestre in tete Fani Jakopin roj. Barle se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ji poklonili vence in cvetje in se v tako velikem številu udeležili njene zadnje poti, nam izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem orodjarne Iskra, sindikalni podružnici Iskra, govorniku tov. Gajeske-mu za slovo pri odprtem grobu, vsem pevcem za ganljivo petje, zvonarjem iz Kranja in Rupe za lepo zvonjenje. Iskrena hvala tudi č. g. kaplanu Petru za pogrebni obred, č. g. župniku Blaju za njegove globoko čuteče poslovilne besede. Še enkrat vsem za vse iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerki Boža in Tatjana, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 5. julija 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega 6-letnega sinčka in bratca Marka Ciperleta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pokropili, prinesli toliko cvetja, sočustvovali z nami ter nam izrekli iskreno sožalje. Iskrena hvala za pomoč dr. Zgajnarju, Karačičevi mami, družinam Šenk, Culig in Cvek ter g. župniku za tolažilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na mnogo mnogo prerani grob. Neutolažljivi: mamica, očka, sestrica Alenčica, mama in ata •Preddvor, 3. julija 1973 Zahvala Ob prerani tragični izgubi ljubljenega sinčka Branka Podjeda se iskreno zahvaljujeva vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence"1n cvetje ter dragega pokojnika pospremili v velikem številu na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujeva se tudi delovnim organizacijam Creina Kranj in Letališču Brnik za podarjene vence. Hvala vsem za izrečena sožalja. Žalujoča: mamica in ati Pšata, 7. julija 1973 Nepričakovano nas je zapustil naš varovanec Matjaž Seljak Za Matjažem žalujejo cicibani in kolektiv vrtca Tatjane Odrove v Kranju Kranj, 7. julija 1973 nesreče [kava1 živil-aI 18 Sobota — 7. julija 1973 - Do zdaj dobili vse tekme Kranjski vaterpolski drugoligaš je v treh tekmah letošnjega prvenstva na domačem bazenu dokazal, da za gostujoča moštva na letnem bazenu v Kranju ne bo točk, in da je res eden od favoritev za osvojitev najvišjega naslova. Po prikazani igri bo prihodnje leto po vsej verjetnosti spet prvoligaš. — Foto: S Hain V_ -- Mladi kranjski mladinski vaterpolski reprezentant Zmago Malavašič se je odlično znašel tudi v članskem moštvu Triglava. V vseh treh srečanjih je dokazal, da pozna vse veščine moderne vaterpolske igre. — Foto: S. Hain _y TRIGLAV : KOPER 11:0 Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Koper 11:0 (3:0, 2:0, 3:0, 3:0), gledalcev 600, sodnik Medvedič (Ljubljana). Strelci: 1:0 Švarc (4-m), 2:0 Na-dižar, 3:0 Nadižar, 4:0 Velikanje, 5:0 Z. Malavašič, 6:0 Stariha, 7:0 Nadižar, 8:0 Švegelj, 9:0 M. Malavašič, 10:0 Z. Malavašič, 11:0 Z. Malavašič. Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, M. Malavašič, Švarc, Nadižar, Svegelj, Velikanje, Stariha, Vidic. V prvem kolu sta slovenska drugo-ligaša Triglav in Koper pokazala dokaj slab vaterpolo. Triglavani so visoko premagali neborbene goste. TRIGLAV : JEDINSTVO (ZADAR) 14:5 Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Jedinstvo 14:5 (4:1, 3:1, 5:1, 2:2), gledalcev 1000, sodnik Koprivnikar (Reka). Strelci: 1:0 Švarc, 2:0 M. Malavašič, 3:0 Kodek, 4:0 T. Balderman, 4:1 Jakupovič (izključen Z. Malavašič), 4:2 Damjanovič (iz. Švarc), 5:2 Svegelj (iz. Jelenič), 6:2 M. Malavašič, 7:2 Kodek (iz. Perovič), 8:2 T. Balderman, 9:2 Kodek (iz. Kuliš), 9:3 Kuliš (4-m), 10:3 Nadižar, 11:3 Velikanje, 12:3 Svegelj (iz. Z. Malavašič), 12:4 Kuliš, 13:4 T. Balderman (iz. Perovič), 14:4 Švarc, 14:5 Jakupovič. Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Švarc, M. Malavašič, T. Balderman, Velikanje, Švegelj, Vidic. Tudi vaterpolisti Zadra so bili slab nasprotnik Kranjčanom, ki so v drugem kolu pokazali že boljSo igro. Triglavanom se je v torkovi predstavi poznalo, da je tekmo vodil trener Didič. Srečanje pa je pokvaril slab sodnik Koprivnikar, ki je s svojimi odločitvami pokvaril sicer »fair« igro. TRIGLAV : SOLARIS (ŠIBENIK) 9:4 Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Solaris 9:4, (3:1, 1:2, 2:0, 2:1), gledalcev 1500, sodnik Ivkovič (Zagreb). Strelci: 1:0 Mohorič (4-m), 1:1 Šare 2:1, Švarc (iz. Baica), 3:1, Z. Malavašič, 3:2 Gojanovič (iz. M.Malavašič), 3:3 Juraga, 4:3 Kodek, 5:3 Mohorič, 6:3 Kodek, 7:3 T. Balderman (4-m), 7:4 Dvoržak, 8:4 Kodek (iz. Juraga), 9:4 Švarc. Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, Švarc, M. Malavašič, T. Balderman, Velikanje, Švegelj, Vidic. V tretji tekmi pred domačimi gledalci sta se pomerila favorita za osvojitev letošnjega najvišjega naslova v drugi ligi. Triglavani so z odlično igro v tretji četrtini popolnoma razbili nasprotnika. V eni najlepši tekmi so Triglavani p nabitim letnim bazenom svojim privržencem pokazali, da resno računajo na prvo mesto. Po treh tekmah nam je trener Didič dejal, da se še pozna neuigra-nost ekipe. Vse tri tekme so bile prve resne priprave za nadaljevanje. Obenem pa se vsi zahvaljujejo za pomoč gledalcem, ki so s svojo prisotnostjo in bučnim navijanjem pokazali, da je v Kranju vaterpolo šport na prvem mestu. Vsekakor to drži. Nepričakovan visok obisk privržencev vaterpola v Kranju je dal lep polet tudi igralcem, ki so s svojimi igrami že pokazali, da v kranjskem bazenu ne bo kruha za gostujoča moštva. Včeraj so se Triglavani pomerili z Riviero, drevi gostujejo vaterpolisti Borca, jutri pa moštvo Mladosti. D. Humer II. zvezna vaterpolska liga Iskra Panorama Aries črno-beli televizor Iskra Panorama 73 barvni televizor Iskrine televizorje Panorama dobite v trgovinah z elektrotehničnimi izdelki in v Iskrinih prodajalnah — v Ljubljani, Mariboru in Izoli. popusta do 31. avgusta kredit do 10 000 din Nogometni turnir ob praznovanju 1000-letnice Škofje Loke Ob praznovanju ■ 1000-letnice Škofje Loke je bil v petek in soboto na igrišču v Puštalu nogometni turnir, na katerem so sodelovala naslednja moštva: NK Alples, mlada reprezentanca Slovenije, NK Svoboda iz Šenčurja in domači NK LTH. V petek sta bili dve tekmi, naslednji dan pa sta premaganca igrala med seboj za 3. in 4. mesto, zmagovalca pa za 1. in 2. mesto. Divja liga Kokrica prvak Ekipa Kokrice je v tem prvenstvu na domačem terenu brez konkurence osvojila naslov prvaka divje lige. Najbolj razočarali pa sta vsekakor ekipi Ćirče in Outsiders. Glede na prvo in drugo mesto v preteklem prvenstvu, sta bili pred, začetkom favorita za prvo mesto, pristala pa sta na zadnjih dveh. Lestvica — A liga Kokrica ' 9 8 0 1 38:15 16 Kamikaze 9 6 0 3 34:24 12 Standard 9 5 2 2 35:20 12 Puščavniki 9 5 1 3 26:21 11 Arestaritje 9 3 4 2 28:18 10 .Sedmina 9 4 1 4 25:21 9 Študentje 9 3 2 4 25:31 8 Filmarji 9 3 1 5 21:37 7 Outsiders 9 117 15:42 3 Cirče 9 1 0 8 13:32 2 Prvi strelec prvenstva je Franc Lotrič (Kokrica), ki je dosegel 17 golov, sledi pa mu Mokič (Puščavniki) s 14 goli. Lestvica — B liga Storžič 6 6 0 0 43: 7 12 Žabarji 6 3 2 1 25:12 8 Crne ovce 6 3 1 2 28:18 7 Pornoriko 6 3 1 2 17:15 7 Feniksi 6 2 0 4 11:19 4 Griče 6 2 0 4 9:22 4 Samorastniki 6 0 0 6 6:46 0 Prvi strelec B lige je Kukič (Storžič) s 16 goli. K. B. Rezultati tekem: LTH : Alplec 2:0 (0:0), ml. repr. : Svoboda 4:6 (1:0, 2:2), ml. repr. : Alples 2:0 (1:0), LTH : Svoboda 5:4 (0:0, 0:0) Najbolj razburljiva je bila tekma za 1. mesto med LTH in Svobodo. Gostje iz Šenčurja so bili bolj borbeni, domačini pa so imeli terensko premoč, vendar pa je napad odpovedal v sklepnih akcijah. Po neodločenem rezultatu ob koncu tekme so izvajali 11-metrovke. Tu pa so bili domačini boljši in so tako osvojili prvo mesto in s tem ličen pokal. Poseben pokal za najboljšega igralca je 8-članska komisija dodelila vratarju Svobode Ljubu Pegamu. Naj omenimo, da je Ljubo na tekmi z mlado reprezentanco pri izvajanju 11-metrovk ubranil kar tri. Organizacija turnirja je bila odlična, pokrovitelj pa SO Škofja Loka. Končni vrstni red: NK LTH 2 2 0 7:4 4 NK Svoboda 2 1 1 10:9 2 Ml. repr. 2 11 6:6 2 Alples 2 0 2 0:4 0 I. Novosel Plamenu pokal V Bohinjski Bistrici je bil pred dnevi nogometni turnir v počastitev dneva borca. Sodelovale so štiri ekipe. V predtekmovanju sta bila dosežena naslednja rezultata: Tržič : Alples 7:2, Plamen : Bohinj 6:3. V finalrtem srečanju v boju za tretje mesto je Alples odpravil Bohinj s 5:2, v boju za prvo mesto pa je Plamen presenetljivo premagal s 3:2 letošnjega gorenjskega prvaka in pokalnega zmagovalca na področju Gorenjske ekipo Tržiča. Zmaga Kroparjev je bila povsem zaslužena, saj so bili ves čas v rahli premoči. Vrstni red: 1. Plamen, 2. Tržič, 3. Alples, 4. Bohinj. P. Novak €1 LAS 19 Sobota — 7. julija 1973 [1+3 Začele so se počitnice in s tem brezskrbni dnevi za šoloobvezne učence, dijake srednjih šol in študente. Dvomesečni šolski dopust bo za pre-nekaterega le navidezen. Domala vsa večja in manjša podjetja na .Gorenjskem bodo tako kot vsako leto tudi tokrat sprejela na obvezno počitniško prakso in delo med počitnicami številne dijake in študente. V leški Verigi bodo na primer julija in avgusta vzeli na prakso in delo med počitnicami 40 dijakov in študentov. Izbrali smo tri takšne praktikante oziroma »počitniške« delavce in jih poprašali, kaj menijo o počitniškem delu in brezskrbnih počitnicah. ANGELCA DOLŽAN (1958) iz Kranja — dijakinja I. letnika Ekonomske srednje šole Kranj: »Naša šola predpisuje tritedensko obvezno počitniško prakso. Opravila jo bom (u-pam, da uspešno) v podjetju ČP Gorenjski tisk v Kranju. Zdaj delam dobrih deset dni in sem zadovoljna. Po končani praksi pa bi rada delala še do 1. avgusta in tako zaslužila kakšen dinar več. Mesec avgust pa bom potem izrabila za počitnice. Najbrž bom šla k sorodnikom v Rogaško Slatino ali pa na Dolenjsko. Mislim, da je obvezna počitniška praksa oziroma delo med počitnicami zelo koristno. Zato nameravam tudi v prihodnje del počitnic preživeti tako.« ANTON KOVAČIČ (1954) iz Lesc — dijak III. letnika strojne tehnične šole Iskra Kranj: »15-dnevno počitniško prakso bom tudi letos opravil v Verigi Lesce. Doslej sem že več' let med počitnicami delal v Verigi. Vedno sem bil zelo zadovoljen. Štipendije nimam in ker, saj razumete, potrebujem denar, bom po končani praksi ostal še kakšen mesec na delu, če me bodo sprejeli. Preostali del počitnic pa bom preživel na Šobcu ali pa v Bohinju. Sploh mi je v Verigi zelo všeč (delam v projektivnem oddelku) in bi se rad zaposlil v tem kolektivu.« JUSTI ZUPAN (1955) z Bleda — dijakinja III. letnika gimnazije Jesenice: »Ze tretje leto med počitnicami delam pri turističnem društvu Bled. Prvo leto sem prodajala razglednice, zdaj pa sem že drugič v pisarni. Moje delo je sestavljeno iz statistike gostov za vsak dan, zbiranja vremenskih podatkov, pošte in drugo. Obvezna počitniška praksa traja 10 dni. Avgusta, če bo vse posreči, bom šla k teti v Belgijo, da se malo izpopolnim v jeziku. Prav rada delam med počitnicami, saj je dva meseca šolskega dopusta za »lenarjenje« kar malo preveč.« A. Zalar Veličasten sprehod skozi čas Poleg predsednika IS Slovenije inž. Andreja Marinca so se osrednje proslave ob 1000-letnici Škofje Loke udeležili še Sergej Kraigher, Lidija~ Šentjurc, Miha Marinko, dr. Marjan Brecelj, Boris Ziherl in dr. Anton Vratuša Svečanost, s katero so Ločani prejšnjo soboto, 30. junija, proslavili konec prvega in začetek drugega tisočletja škofjeloškega ozemlja, je minila v izrednem, nepozabnem vzdušju. Odprto gledališče na grajskem vrtu je odlično prestalo krst ter navdušilo okrog 1500 obiskovalcev in gostov, ki so zasedli polkrožno areno in nad njo dvignjene naravne terase. Najprej sta zbranemu občinstvu spregovorila član predsedstva skupščine SRS in predsednik odbora za pripravo praznovanj Zdravko Krvi-na ter župan Tone Polajnar, nato pa je besedo povzel inž. Andrej Marine, pokrovitelj slovesnosti. Izčrpno je orisal posamezna obdobja zgodovine loškega območja in poudaril, da se skoznje kot: rdeča nit vleče uporni duh tlačanov, kmetov, fužinarjev in meščanov, ki so si morali z orožjem v roki priboriti najosnovnejše člove-čanske pravice. »To dediščino loški svet prinaša v naš čas, v čas moderne industrije in kmetijstva, prelomnih dosežkov v materialni in duhovni kulturi, v čas, ko nastajajo novi, socialistični, samoupravni odnosi med ljudmi Jugoslavije,« je dejal inž. Marine. V glavnem programu večera so člani več amaterskih igralskih družin pod vodstvom režiserja Jožeta Voznyja popeljali navzoče v burno preteklost Loke in obeh dolin. Zgoščeno, pretehtano sestavljeno vezno pripoved je ansambel ilustriral z domiselno izbranimi dramskimi vložki, ki so gledalcem zelo nazorno prikazali poglavitne značilnosti dogajanj v nekdanji posesti ireisinških cerkvenih mogočnikov. Loški pasijon, propadla robotniška pravda, shod beračev, odlomek iz Tavčarjeve Visoške kronike, prve stavke tovarniških delavcev in beg iz zaporov med zadnjo vojno sta režiser in domačin Janko Krek, avtor predstave, povezala v zaključeno celoto, v zanimivo biografijo enega najslikovitej-ših koščkov Gorenjske. Seveda je k izrednemu vtisu precej prispeval tudi zeleni »okvir« muzejskega skan-sena. Silhuete grajskih stolpov, obrisi starega mestnega jedra, debel kamniti zid, amfiteatru podobno prizorišče in straže v oklepih in šlemih, postavljene pred vhodna vrata ter k pristopom v vrt, so pri presenečenih prišlekih zbudile vtis, da je preteklost postala sedanjost in da stopajo v slikoviti srednji vek. Zares veličastno! I. G. Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so sprejeli spremenjen oziroma dopolnjen odlok, da se zazidalni načrt za vzhodni del Lesc poveča še za 6 stanovanjskih objektov. Nekateri odborniki so menili, da bi ob sedanji dopolnitvi j zazidalnega načrta lahko predvideli še več stanovanjskih objektov. Eden od odbornikov pa je pripomnil: »Če bi strokovnjaki že zdaj namesto šest zarisali v zazidalni načrt na primer 16 stanovanjskih objektov, potem v prihodnje ne bi mogli za to območje izdelati še ene dopolnitve zazidalnega načrta. Za izdelavo vsakega načrta pa so tudi določeni stroški. Torej, dva načrta — dvojni stroški in dvakrat zaslužek.« Dober uspeh na ŠC Iskra Kranj Ob zaključku letošnjega šolskega leta so na tehniški srednji šoli kot tudi na poklicni šoli uspehi boljši kot prejšnja leta. Na tehniški srednji šoli je izdelalo 78,7% dijakov. Padlo jih je le 15, drugi imajo popravne izpite. Na zaključnih izpitih je bilo 69 dijakov, od tega 6 odličnjakov. Izdelalo je 88,4 % dijakov, 8 dijakov bo imelo popravne izpite v jesenskem roku. Na poklicni šoli je bilo v zaključnem letniku skupaj 67 dijakov. Zaključne izpite je opravljalo le 62 dijakov, od tega je 6 odličnih, 18 jih je doseglo prav dober uspeh, 24 dobrega in 6 zadostnega; 6 učencev je bilo zavrnjenih: (6 popravnih in eden v celoti). Skupen uspeh zaključnih izpitov PŠ je 87,1 % (12,9 % jih je padlo). Srednja ocena PŠ je 3,52. A. Boc Začele so se jubilejne tržiške poletne igre Letos poteka deset let, odkar so v Tržiču na gričku sv. Jožefa pri idilični cerkvici prvič organizirali trži-ške poletne igre. Kar osem let zapored so bile med Tržičani zelo priljubljene igre na Jožefovem griču, lani pa so se preselile na občinsko dvorišče, kjer bodo tudi letošnje prireditve v okviru poletnih iger. Program letošnjih poletnih iger je razširjen. Prva prireditev vsakoletne kulturne manifestacije je bila v soboto, 30. junija. V paviljonu NOB so odprli razstavo z naslovom »10 let tržiških poletnih iger«. Druga prireditev je bila v četrtek, 5. julija. Številnemu občinstvu sta se predstavila Tržiški oktet in folklorna skupina Karayanke. Drevi ob 20. uri bo na občinskem dvorišču že tretja prire- Razstava Kmečka naselja in arhitektura v Kranjski gori Drevi bodo v avli osnovne šole v Kranjski gori odprli zanimivo razstavo Kmečka naselja in arhitektura. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja v sodelovanju s Turističnim drijštvom Kranjska gora ter Kulturne skupnosti Jesenice. V kulturnem programu ob otvoritvi bo sodeloval pevski zbor DPD Svoboda Slavko Cerne iz Kranjske gore pod vodstvom Marjana Vodopivca. Razstava bo odprta vsak dan vključno do 20. avgusta. Na razstavi . si bodo lahko obiskovalci ogledali zgodovinsko podobo doline, značilnosti v oblikovanju in organizaciji naselij, največ razstavnega gradiva pa prikazuje razvoj vaškega stavbarstva od 16. do 19. stoletja. Z originalnimi predmeti prikazujejo notranjo opremo dolinskih kmečkih hiš v 19. stoletju. D. S. ditev v okviru jubilejnih iger. Člani tržiškega in okoliških kulturno-umetniških društev bodo zaigrali dramo Antona Leskovca Dva bregova. Dramo bodo ponovili še jutri. V torek, 10. julija, ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru iger koncert Glasbene matice iz Ljubljane v počastitev 400. obletnice kmečkih uporov. V petek, 13. julija, se bodo Trži-čanom predstavili slovenski pevci zabavne glasbe, v soboto, 14. julija zvečer pa bo v Tržiču gostovalo amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic s komedijo Snaha. Sklepna prireditev bo v ponedeljek, 16. julija, ko bo Tržičanom zapel slovenski izseljenski pevski zbor Jadran iz Clevelanda. Še enkrat naj povemo, da bodo vse prireditve na občinskem dvorišču v Tržiču s pričetkom ob 20. uri. -jk na zalogi •okna •vrata JEIOVICA murka železnina LESCE Osrednji govor na sobotni priredita v Škofji Loki je imel predsednik ^ Slovenije in pokrovitelj vseh prire' ditev ob tisočletnici ozemlja inženir Andrej Marine — Foto: Aki Pretekli teden je bil povaljan prvi asfalt na novi razširjeni cesti med Lipico in Traškim grabnom pri Škofji Loki. — Foto: D. D. Člani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah bodo po sklepu žirije z minulega srečanja dramskih skupin v Kočevju predstavljali slovenske dramske amaterje na zveznem srečanju dramskih amaterskih skupin v Trebinju. Jeseničani bodo sodelovali z delom Snaha v Trebinju 12. julija. D. S. Od vsepovsod iz turističnih krajev se slišijo vesti o velikem obisku tujih in domačih g°' stov. Pričakujejo, da bo letošnji turistični promet veliko večji od lanskega. Seveda Pa se sporedno z naraščanjem obiska turistov večajo tudi težave. Menda jih imajo največ gostinci, ki morajo vsak dan postreči številnim turistom. 52-letni Mirko Pristavec Je tudi gostinski delavec. poklicu je kuhar in ima restavracijo v kampu Šobec v Lescah. »Prek trideset let Je že, odkar sem se izučil za kuharja in vsega skupaj sem & sedem let na Šobcu. Zdaj tece drugo leto, odkar imam (u restavracijo. Sicer pa sem delal že v Beogradu, na Bledu, v Avstriji in drugje.« Pravi, da je zadovoljen * poklicem, čeprav mu je t>u včasih tudi že žal, da si )e }z% bral ta posel. Saj tako reko<-nikdar ni prost. Kljub vsem* je zadovoljen. Bili so časi> '" zasebno gostinstvo ni m najbolj zaželeno, danes pa s, pobude zasebnih turistični delavcev zelo dobrodošle. » imam kaj težav pri vsa« dnevnem delu? Seveda j"} zmanjka, vendar, ker mi P,e magata hčerka in žena, gre.« Čeprav je njegova ' stavracija na Šobcu znana različnih specialitetah ( vedno dobro obiskana, Pr Mirko Pristavec, da nima P sebnih težav z nabavo hra^ji. Le plačati je treba vsako F takoj. , A-