Leto V_y Celjn, dne Ž. novembra 1910. Št. 44, NARODU LIST Cet/rJtek.; .,ko j,e ta d.an Praznik' P» dan poprej.- „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 9E,n| Oglasi se raCunaio po 12 vinariev ena netit vrst»" _ C?nÖ*tTSiÄV.eL^BfcSSS!* P°^jati 'etrt,leU 1 K- Amerik0 ln dežele na leto 5 K 60 Vin. P?i večkratnihWaU^iTSK po dogov rn tri.toT. Politični pomen porotne obravnave proti našemu časopisju. V zadnji številki smo obširno poročali o porotni pravdi proti našemu uredniku Vekoslavu Spind-lerju in o njenem izidu. Ni se pa šlo tu za pravdo proti Spindlerju kot osebi, ampak pravda je bila ■ačelne važnosti in na zatožni klopi je sedelo v resnici naše napredno časopisje, zastopano po osebi njegovega odgovornega urednika. Malo je bilo še na Slovenskem porotnih pravd, ki bi bile tako načelno važne kakor tu imenovana. Navadno pridejo pred sodnike kot odgovorni uredniki ljudje, ki so res samo »odgovorni« in nič dru-zega, takozvani slamnati uredniki, kateri dajo samo svoje ime na list, v ostalem pa so pri urejevanju in pisanju lista popolnoma neudeleženi. V tem slučaju je bilo drugače. Urednik Spindler je od prvih početkov svojega javnega dela kot časnikar vkljub težki odgovornosti vedno bil toliko mož, da je vse, kar je v listu pisal, vedno tudi s svojim imenom kril. To se pravi z drugimi besedami: on se ni bal za resnico iti tudi pred sodnijo. Od prvih početkov sem pa je bil tudi glavni cilj njegovega dela: skusiti iztrebiti gnilobo iz našega javnega življenja, gnilobo iz raznih občin, kjer skušajo gospodariti raznj; mogotci brez kontrole in nadzorstva, gnilobo iz našega političnega življenja bodisi v nemških bodisi v klerikalnih bodisi celo v naprednih vrstah, in tako pripomoči k izčišče-■ju političnega zraka osobito na slovenskem Štajerskem. Tak boj se je bil tudi o priliki občinskih volitev v Petrovčah. Tam že leta in leta neomejeno gospodari mogotec Fridrich, ne na podlagi svojih zmožnosti in zaslug, ampak na podlagi skrajnega terorizma in skrajne korupcije. Mož je že bil vse. Pristaš narodne stranke in govornik na njenih shodih, pozneje strasten klerikalni agitator pri občinskih volitvah. Kaj je danes, ne vemo. Ob času volilnega boja za gospodarstvo v petrovški občini torej je ■aše časopisje z neusmiljeno roko poseglo v razmere v petrovški občini in osvetlilo pogubonosnu gospodarstvo Fridrichovo in celega občinskega odbora, ki je duševno popolnoma od njega odvisen. Ni se šlo za osebni boj zoper Fridricha, ampak zoper sistem, zoper občane oškodujoče občinsko go- LISTEK. Lepa Anka. 3 Spisal Avgust Šenoa— Poslovenil Jože Namreč. Jaz sem) ta njen nasvet takoj sprejel. Obljubil sem za trdno Anki, da bodem živ komentar našega Vraza. Nato sva se vrnila v društvo. Vračala sva se prav počasi, naju je družba pozdravila z nekaterimi besedami, da sem se jaz prav jezil. Jaz — napol že duhovnik — niserrf smel vendar odvračati strele na vsa usta. Zato pa je Anka nemilo naska-kovala na napadalce. »Ecce! Haecce!« začne senator Levanič, dobre rolje, rudeč ko rak; »ecce! haecce! To je naš mladi duhovnik in pobožna pastirica, gospodična Anica! Vi ste se gotovo temu mladeniču izpovedovali. Morali ste gotovo imeti vrečo grehov, da je spoved tako dolgo trajala. Ej lahko je onemu, komur je boter sveti Peter! Da sem jaz taka sveta glava!« »Idite, gospod senator!« odgovori hitro deklica, »Vi s svojim spoštovanim trebuhom ne bi mogli biti paterski gvardijan, in jaz se ne bi fratru prav gotovu nobenkrat izpovedala.« Družba udari v grohoten smeh, veseli prebendar udari z dlanjo blaženega senatorja po trebuhu rekoč: »Ecce, haecce, domine! Ali je vas nemilo opraskala. Kaj niste vedeli, gospod gvardijan, da je že prva ženska dobila lekcijo od kače, in od istega dne so ženske glave modre kot kače. Čuvajte svojo se-natorsko pamet pred ženskim jezikom!« 1'ako se je šalila družba o nama in še celo moj prečastiti ujec se je tudi vmešaval. Meni je bilo pu godu in ne. Tiho sem sedel na koncu mize in gledal izpočetka lepo Anko. Anka je bila izvanredno vese- spodarstvo, katerega sistema najtrdovratnejši zagovornik pa je bil baš Fridrich. In naravno je, da se je v boju ravno proti njemu najhuje streljalo. Pa Fridrich in njegovi so proglasili vse, kar je pisal »Narodni List«, za lažnivo in Fridrich je celo tožil. Porotna pravda je imela torej ta načelni pomen, da se dožene, ne, ali je bil Fridrich na časti žaljen, ampak ali je bilo naše časopisje opravičeno izreči tako kruto obsodbo gnilega občinskega gospodarstva v Petrovčah. In zato je šel Spindlei, kateremu se je še tik pred obravnavo ponujala sprava, pred porotnike. In obravnava je pokazala popolno upravičenost najostrejšega boja proti klerikalni korupciji v občinah, upravičenost težkih obdolžitev, ki lih je izreklo naše časopisje ne proti Fridrichu kot človeku in proti njegovemu zasebnemu življenju, ampak proti Fridrichu kot politiku in proti njegovemu izvrševanju javnih poslov. In zato je ta pravda bila tako velike važnosti in je tem večje važnosti njen izid za narodno stranko in njeno časopisje. Pred ljudskim sodiščem, pred poroto, se je jasno izkazalo, da je očitanje nasprotnikov o lažnivosti našega časopisja drzno. Z žrtvo svoje osebne svobode je hotel urednik Spindler končno izpodbiti to drzno trditev klerikalnega časopisja in klerikalnih priganjačev, in se mu je to tudi v polni meri posrečilo. Dejstvo je, da je bil pri porotni obravnavi proti uredniku Spindlerju tožitelj Fridrich najostrejše obsojen in da je na svojem mestu kot občinski odbornik in kot načelnik krajnfega šolskega sveta, ako ima še količkaj poštenja v sebi, nemogoč. Nemški in nemškutarski listi so sicer pisali, da izid obravnave za to nikakor ni merodajen. Bomo videli in čakali in potem prišli še z novimi bombami. Eno je gotovo, da ljudi, ki se tako lahkomiselno igrajo z ljudskimi interesi, na javnih mestih ne bomo trpeli. Boj proti korupciji, naj se pojavlja kjerkoli, je bilo in ostane naše geslo, -i Gospodinjski tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici. V soboto dne 29. avgusta je končal prvi šest-tedenski gospodinjski tečaj za kmečka dekleta na kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. ž. Namen tega tečaja la; govorila kratko, živahno, duhovito, smejala se, moj Bog, da človek znori; kadar me je pogledala s črnimi očmi, se mi je hotela zmešati pamet. Pri odhodu me je spomnila moje obljube, jaz sem ji še enkrat se ponudil. Od onega dne z Bogom pamet, z Bogom cerkveni očetje in sveto pismo. Uvidel sem, da nisem za duhovnika. Čim bližje so prihajali prazniki, tem nemirnejši sem bil, da so se mi čudili tovariši. Ko so prišli prazniki in je odšel ujec, sem se odločil; slekel sem črno haljo in nikdar več je nisem hotel obleči. Sedaj me sodi, sladka mamica, če imaš srce iz kamna.« Mladenič prime mater z obema rokama za glavo ter jo živo poljubi na čelo. »Milan, Milan! Lahkoumen človek!« odgovori gospa Milička, ki je poslušala povest sinovo z nekim tajnim veseljem, — »si tudi pomislil, kaj bode vse to, si pomislil, da moraš postati preje samostojen, nego se oženiš?« »Da, mila mama, o vsem sem mislil, ne kot brezumen mladenič, temveč kot mož, ki ima voljo, srce. Pred očmi mi je gosto stal naš mili dvorec, v katerem'si ti duša, ki si ga spremenila v raj. Videl sem te dobro dušo sred tega dvora, v sredi okrašene okolice, poleg tebe Anko kot nevesto svojo, ki te ljubi, kakor tudi jaz; in če mi je duh segel v prihodnost, videl sem okoli dobre mamice skakati unuke, kako jih gladi in boža, radujoč se, da ne bode pleme Miličevo izumrlo.« »Milan! Ti si znorel!« ga pokara mati, in tajna solza radosti je zablesketala v njenem očesu. »Ne kvari nii teh sanj, mama, pusti jih uresničiti, daj, da bode v mojo srečo. Kaj bi ti bilo ljubše, da stanuješ do pozne starosti v sredi pustega dvora? Ali bi ti bilo ljubše, da propade mili dvorec, bujni sadni vrt, krasni cvetličnjak da podivja? Ne, ne, mamica mila, pusti, da vse to ostane živo, veselo; da se s sadjem, ki si ga zasadila, veseli porod je bil, pripravljati kmečka dekleta za njih bodoči poklic kot gospodinje. Vsposobile bi se naj za razumno sodelovanje pri razvoju kmetijstva, pri pridelovanju, osobito pa pri umnem pridelovanju in porabi pridelkov; spoznajo naj naloge glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav spolnjevati. Da so taki tečaji res občutno potrebni za naše razmere, kaže dejstvo, da se je priglasilo 50 prošnic; od teh se je lahko sprejelo za letos samo 15. Te so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Poučevalo se je teoretično in praktično in sicer: g. ravnatelj Bellé: vrtnarstvo iu poraba sadja (letos vsled bolezni g. ravnatelja samo praktično); g. ing. agr. Jos. Zidanšek: govedoreja, svinjereja, perutninstvo ter mlekarstvo; gospodična J. Zemljan, gospodinjska učiteljica: naloga gospodinje v stanovanju in kuhinji, kuhanje, knjigovodstvo gospodinje, skrb za zdravje, strežba bolnikom in pranje. Pri praktičnem delu sta navajala upravnik in vrtnar. Oziralo se je povsod na kmečke razmere in je bil cel pouk strogo naslonjen na praktične potrebe, katere se pojavijo v gospodarstvu; skušalo se je dekletom obenem vcepiti pravo spoštovanje do dela. Navzlic kratkemu času šestih tednov lahko z veseljem povdarjamo, da se je tečaj izborno obnesel in so končni uspehi pokazali, da se je namen tečaja popolnoma dosegel. Taki tečaji se bodo sedaj vsako leto prirejali na kmetijski šoli. 3z političnega stfda. Pogajanja med Cehi in Nemci na češkem so zopet zastala, ker Nemci stavijo take zahteve, da Čehi ne morejo v nje privoliti. Čujejo se glasovi, da bo češki deželni zbor ali zaključen ali razpuščen V vojnem odseku avstrijske delegacije so slovanski delegati odločno zahtevali, naj vojaška uprava k slovanskim polkom daje take častnike, ki razumejo jezik večine pri dotičnih polkih služečih vojakov. Splošno se je tudi povdarjalo, da zboljšanje in spopolnitev naše oborožene sile ne sme zahtevati nemogočih žrtev. Da je vojni minister Schönaich skušal dokazati potrebo zvišanja vojaškega kontingenta, nam pač ni treba posebej povdarjati. Obljubil je pa tudi, da se bo sčasoma uvedla dveletna vojaška služba, in olajšave pri oprostitvi od vojaške službe bodo razširjene. Minister je tudi po- tvojega poroda, da cvetje tvojega vrta zalivajo roke tvojega edinca. Mama, jaz sem mož, in sama tudi veš, da imam pamet. Učil se bodem prava, kakor tvoj oče, moj ded. Nočem živeti samo ob tvoji milosti, toda pomagaj mi, ker brez Anke ne morem živeti.« In od srca poljubi svojo mater. Nehote vrne gospa Milička sinov poljub, debele solze so ji pritekle iz oči na sinove lase, gospa Milička je bila srečna, zelo srečna. »Pojdi, pojdi, malopridnež!« šepne ona, »ti si svojevoljen kakor je bil tudi tvoj pokojni oče. Pojdi!« Gorka solza je kanila na mladeničevo čelo. »Saj vem, da se samo z jezikom jeziš, toda srce ti od veselja igra, iz oči ti tečejo solze veselja! Da, glej, na svojem čelu sem začutil žarko solzo, to je pečat moji ljubezni! Ali je tako, mamica?« »Delaj, kakor veš, sinko, odgovori gospa, »tudi gospod Bog te naj blagoslovi!« Po teh besedah položi mati svoje roke na Milanovo glavo, ki je ves blažen klečal pred njo. Naenkrat se naglo odpro vrata. V sobo stopi črnolasa deklica s slamnikom na glavi, oblečena v tanko modro obleko. V rokah je držala šopek krasnih cvetlic, pod pazduho pa Vrazove pesmi. Bila je Anka. »Milostljiva«, prične Anka stopivši v sobo, toda preneha, videč pred gospo Miličko klečati moškega, kateremu ni mogla videti v obraz. Mladenič obrne naenkrat glavo ter vstane, Anka zdrhti, kri ji udari v lice, iz roke spusti šopek, da so vse cvetlice padle po tleh, iz prsij se ji izvije klic, v katerem je odmeval strah, čudo in veselje. Velike črne oči so ji zaplam-tele, obstale so na Milanu, hotele so pač odkriti veliko uganko. Hitro se je dvignila tudi gospa Milička. »Da ste mi zdravi, draga Ančica!« pohiti gospa proti deklici, »kaj ste se tega moškega tako ustrašili? Ni tujec! Da vam ga predstavim. Moj sin je, moj Milan!« vedal, da so se šikane vojaštva v pretečenem letu za 25% znižale, dalje, da on -z vso vnemo dela na to, da se odpravi dvoboj v armadi. Poslanci so vlado tudi ostro prijeli, zakaj je dala avstrijsko vojaštvo na razpolago za asistenco pri volitvah na Hrvaškem. Boj za Luegerjeve mandate. Dne 28. okt. so se vršile na Dunaju volitve za dr. Luegerja državno in deželnozborski mandat. Državnozborski mandat je dobil sedajni dunajski župan krščanski socijalec dr. Neumayer, za deželnozborski mandat pa je prišlo do ožje volitve med krščanskim socijalcem Pre-yerjem in soc. demokratom Schuhmeierjem. Ožja volitev je danes. Volitve v hrvaški deželni zbor so se vršile dne 28. Okt. in 29. ter 30. okt. ožje volitve. Končni izid je ta, da ima hrv.-srbska koalicija 35, vlada 18, klerikalci 15, Starčevičanci 9, Radičeva kmečka stranka 9, srbski radikalci 1 mandat. Kot izven strank je izvoljen Supilo. Koalicija je izgubila mnogo mandatov, ker je vlada delala proti njej z nasiljem in podkupovanjem. Najboljše je odrezala Radičeva kmečka stranka, ki je prej imela samo 3 mandate, zdaj jih pa ima devet. Beležke. v Fridrich — Korenov! zagovorniki. Graška lista „Tagespost" in „Grazer Tagbl." sta priobčila skoro dobesedno famozen Zanggerjev zagovor; zanimivo je, da so pri „Tagbl." izpustili konec očividno Zanggerjevega dopisa, da namreč gosp. Fridrich ni vezan odložiti mesta krajnega solsk. načelnika v Petrovčah in Libojah. Oba lista upi-jeta seveda, da se je zgodila Fridrichu velika krivica in da so bili porotniki nezmožni prav presoditi ta slučaj. No — dr. Zanggerjn privoščimo to tolažbo po porazu, katerega je doživel s Fri-drichom vredl Ako bi porotniki Spindlerja obsodili, bi bili kajpada najpametnejši ljudje pod božjim solncem. V istem tonu piše tudi „Štajerc" v Ptuju in „Straža" v Mariboru. Vidi se, da se slovenski klerikalci, nemški nacijonalci in največjega zaničevanja vredni renegatje vselej zvežejo, kadar gre proti Narodni stranki in njenemu časopisju! Pa pravica je zmagala in propadli so ti čedni zavezniki in branitelji narodnih in verskih svetinj našega naroda. Ali ni sram „Straže", da kot glasilo katolišk. duhovništva in morda tudi nekaterih klerikalnih Slovencev psuje naše narodne časopise s protestanti in renegati vred? Menimo, da smo spravili v Fridrich-Korenovi zadevi toliko svinjarij — ta izraz je rabil v svojem „zagovoru" akademično izobraženi protestantski odvetnik Ca-jnkar — na dan, da bi bilo za klerikalce najboljše, ako bi molčali kot zid. Kajti z zagovori Fridricha in Korena priznavajo samo, da se s tema človekoma identificirajo! „Straža" poroča seveda neresnično tudi razmerje glasov in zamolči popolnoma da je bilSpindler v glavnem vprašanju glede Korenove zadeve spoznan soglasno za nekrivega. Ampak to nemškonacijonalne-protestantsko-sloven-sko-klerikalno-renegatsko zvezo za zagovarjanje „svinjarij" v naših občinah si bodemo dobro zapomnili za slačaj, ko se bode nam zopet očitalo „izdajstvo". »Oprostite, milostiva gospa!« odgovori zmešano Anka, »prišla sem, kakor obično, po vas, toda videč gospoda, sem se nekoliko zmedla. Čast mi je že bila poprej se seznaniti z gospodom vašim sinom, toda čudno se mi zdi, da ga vidim v civilni obleki. Sicer pa mi bodite zdravi, gospod Milič, in dobro došli v našem kraju!« Stopi naprej, mu ponudi, malo se smejoč, roko. »Bodite zdravi, gospodična Anka!« se prikloni Milan ter poljubi njej roko. »Žal mi je, da ste se radi mene preplašili. Gotovo sem v civilni obleki pravo strašilo. Temu ste tudi vi krivi. Sami veste, da sem vam obljubil tolmačiti ob teh praznikih Vrazove pesmi; da mi bode lažje to izpolniti, sem slekel črno suknjo. Sami boste sprevideli, da se na ta način boljše tolmačijo pesmi. Ali ste morda pozabili na najin dogovor, ali ste pri volji izpolniti dano besedo?« »Nisem pozabila«, odgovori deklica, »tukaj vidite sami!« ter pokaže na Vrazovo knjigo. »Kako so čudni moji gosti«, se nasmehne gospa, »tukaj na pragu sklepata dogovore in ugovore, kakor dve sovražni državi na meji svoje oblasti. Pustimo za sedaj Vrazovo tolmačenje, idimo na vrt. In ti, moj Milan, poberi hitro cvetje, ki ga je spustila iz samega strahu gospodična Anka. Ali ne tako, An-čica?« »Vse po vaši volji, milostiva gospa!« se pokloni deklica in pri tem ji obstane oko na Milanu, ki je pred njo pobiral cvetke. Ženski sta šli v vrt, hitro za njima je prišel tudi Milan ter izročil deklici venec, ki ki ga je spiel iz Ankinih cvetlic. Vrt gospe Miličke je stal na bregu, odkoder si mogel pregledati vso krasno zagorsko krajino. Dolina, breg, gozd, vinograd in travnik, vijugasti potoki, beli planinski dvorci po gričih, leseni mlini, male kolibe in razvaline starih gradov, vse to si videl na enkrat, nad goro so viseli ljubki oblaki, prepleteni z Friedrich zopet pogorel. Včeraj dopoldne se je vršila preti okrajno sodhijo v Celju obravnava glede tožbe, katero jè ^naperil znani rnirasanski grajščak in še bolj znani načelnik petrovškega krajnega šolskega sveta in vodja tamošnje klerikalne armade, Franc Emanuel Fridrich. (»pogorelèc« izza porotne pravde proti uredniku Spindlerju!) proti petrovške-mu nadučitelju g. Ernstu Slancu. Tožil ga je, ker je g. Slane pri svoječasnem zaslišanju pri okrajnem šolskem svetu v Celju izpovedal dejstva, ki so se pri porotni obravnavi proti uredniku Spindlerju izkazala kot resnična. Fridrichov zastopnik, že znani luteran dr. Zangger je izjavil, da Fridrich tožbo na podlagi predležečih dokumentov brezpogojno u-makne in plača vse stroške, na kar je bil g. naduči-telj Slane seveda oproščen. Pripominjamo, da je včeraj sodil sodnik od poklica in ne porotniki, in vendar je moral tudi ta izreči oprostilno razsodbo. To smo dostavili zato, ker so klerikalni in nem-škutarski listi v lepi slogi pisali, da so porotniki sodili pristransko. Več še spregovorimo! v Še Fridrich pred sodiščem. 2. t. m. se je vršila na kaz. oddelku okr. sodn. v Celjn razprava o zasebni obtožbi g. E. Slanca, nadučitelja v Petrovčah, proti Fr. E. Fridrichu istotam zaradi ža-ljenja časti. Obtoženec g. Fridrich je podal izjavo, s katero obžaluje o g. E. Slancu rabljene žaljive besede, ga prosi odpuščenja ter se zaveže plačati za šolske nboge v Petrovčah 20 K, in poravnati vse sodne stroške. G. E. Slane se je s to izjavo zadovoljil, mu odpustil ter odstopil od zasebne obtožbe. Dr. Vrstovšek denunclra. Najbolj nobel od vseh štajerskih klerikalnih poslancev je brez dvoma dr. Vrstovšek. Ta vidi namreč svojo nalogo v tem, da tiste ljudi, kateri so pri letošnjih volitvah agitirali zoper njega, kar po vrsti denun-cira in jih hoče spraviti v kazen. Najprvo je laž-njivo ovadil dr. Pirnata v Št. Ilju; ta je dr. Vrstovška tožil in bode Vrstovšek ušel zasluženi kazni le, če se mu bode posrečilo se skriti za imuniteto. Potem je zopet denunciral pri okrajnem šolskem svetu nadučitelja g. Kelca iz Noveštifte zaradi neke zadeve, ki se Vrstovška prav nič ne tiče, torej iz samega veselja na ovaduštvu. Zoper g. Kelca uvedena sodna preiskava je bila ustavljena, ker se je izkazalo, da ni g. Kelc prav nič kaznjivega govoril. Tako se je Vrstovšek zopet blamiral. No, mi smo prepričani, da bode vkljub temu korajžno naprej — denunciral. To tudi popolnoma odgovarja človeku, ki je tako neznačajen, da je svojo napredno preteklost vrgel v koš in zatajil svoje prepričanje in svojo moško čast zaradi polne skledice. Shod za tujski promet na Spodnjem Štajerskem. Dež. zveza za tujski promet priredi v nedeljo, 20. tm. ob pol 11. uri dop. v kazinski obednici v Mariboru, Gled. u'. 17 shod za tujski promet. Na tem shodu se bo obravnavalo posebno o pomenu tujskega prometa, o izpopolnitvi prometa (železnica, avtomobil, pošta, brzojav in telefon) in o drugih ureditvah za povzdigo spodrje-štajerskega tujskega prometa. Če se le ne bo pri tej akciji oziralo samo na kraje, kjer imajo nemški in nemškutarski mogotci glavno besedo! zlatom zahajajočega solnca. Sredi vrta so stale štiri starodavne lipe, pod njimi kamenita miza in okoli nje tudi kameniti stoli. Tukaj se je ustavila trojica. Nasproti gope Milički se je vsedla Anka in poleg gospe pa Milan. Gospa Milička je gledala na Anko z očesom, ki je hotelo vse zvedeti. Deklica ,čuteč, da jo gleda gospa in v slutnji, da je zvedela za kako tajnost, ni vedela kaj reči ter je raztreseno trgala cvete iz venca. »Oj mama, mama, srečna si bila, a tudi vi gospodična Anka!« prične govoriti Milan — »mogli ste živeti dan za dnem v tem zraku, v tej svobodi, sredi te krasote, jaz sem pa moral samovati sredi pustih, visokih zidin. Pod tem solncem, sredi tega zelenja se poraja prava ljubezen, ta ljubezen je stokrat moč-nenjša od čustva, ki ga človek občuti med mestnimi zidovi. Sedaj te ljubim dvojno, mamica, sredi mesta, mislim, ne bi te tako silno ljubil. Sedaj dišem, kar mi veleva duša. Ni mi žal, kàr sem storil, pa naj reče moj prečastiti ujec, kar hoče.« »Ti si divjak, ti si strasten človek, moj Milan!« ga pokara mati, — »vem, da se bodem morala mnogo pregovarjati o tem z bratom.« »Jaz sem živ, zelo živ, da. Kri mojega pokojnega očeta. Ali divjak, veruj mi, nisem. Pusti, mamica, naj nama razsodi gospodična Anka. Ona je mirna, krotka, ona pozna samo naravo, resnico, ne bode sodila subjektivno. Sodite me, gospodična, prosim vas! Ali nisem prav storil? Zapustil sem svet poklic, za katerega se nisem rodil, vrnil sem se med svet, kamor tudi spadam. Sodite!« »Kaj znam jaz neuka deklica. Kako naj sodim, ko ne poznam sveta. Pa da tudi poznam ljudi in njihovo dušo, ne vem pravega vzroka, ki vas je do-vedel, da ste opustili tako svet poklic. Kako naj sodim, gospod Milič?« »Če vam povem vzrok, bodete potem izrekli svojo sodbo?« v Iz dež. Solsk. sveta. Definitivno je aa-meščen proviz. učitelj na ljndski šoli v Šoštanja Miloš Tajnik. Premeščena je def. učiteljica pri Sv. Juriju v SI. gor. Marija Zelesnik pri Sv. Križu nad Mariborom. Značilen slučaj. V Stubenberg na vzhodnem nemškem Štajerskem je prišel pred nekaj leti kaplan Jožef Steinberger, ki je imel srce za ljudstvo in je začel res z gospodarskim delom med kmečkim prebivalstvom, dočim mu je bila politična hujskarija tuja. Vsled tega pa ga je druga duhovščina po strani gledala in dosegla že pred dobrim letom, da ga je škof premestil. A takrat še je vzdignilo vse ljudstvo daleč na okrog in ga ni pustilo odriniti. Škof je na to preklical svoj premestitveni dekret, da pa se izogne daljnim neprilikam, je sedaj Steinberge rja upokojil. Ciril-Metodove podružnice naj bi tudi v zimskem času ne prenehale s svojim plemenitim delom. Prirejajo naj sestanke, predavanja, domače veselice itd. Posebno veljaj to tistim podružnicam, ki so zaradi kakršuekoli zapreke zamudile v poletnem času prirediti jubilejno veselico. Zimski čas pa je tudi najpripravnejši za pridobivanje novih članov in za obč. zbore. Družba sv. Cirfla in Metoda v Ljubljani je imela meseca oktobra 1910 sledeči promet: Dohodki: A. redni: 1. Prispevki iz nabiralnikov 1169 60 K; 2. prispevki iz pušic i. s. Kranjsko 215 63 K, Štajersko 17027 K, Koroško 55 26 K, Primorsko 377"— K; 3. razni prispevki 7000 39 K. B. I z r e d n i : 4. prispevki za obrambni sklad 130940 K, skupaj 10.29748 K. — Stroški: A. r e d n i : 1. plače, remuneracije učit. osobju, razni računi itd. 11.17658 K; B. izredni: 2. naložitev na glavnico, oz. obrambni sklad 3249 40 K, skupaj 14.425*98 K, torej primanjkljaja 4128'50 K. Opomba: Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko casa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. v Zadnji Kolumb umrl. Iz Madrida se poroča: V nedeljo je umrl po dolgi bolezni Krištof Kolumb dela Cerda, vojvoda Veranjski, v 72. letu. Bil je zadnji potomec znamenitega genueškega Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko. »Südmark« je dovolila v zadnjem tednu 3.50U kron za ponemčevalne namene na Sp. Štajerskem. Dostavek je menda nepotreben . Pri klerikalnih podjetjih poka, strašno poka. To nam dokazujejo sledeča znamenja: Že več poročil je bilo v slovenskih in nemških listih o slabem klerikalnem gospodarstvu v Ljubljani. Toda klerikalci so na vsa ta očitanja molčali, tako molčali, da smo jih kar občudovali. Kdor ima mirno vest, ne molči na taka očitanja. Drugo znamenje: Agro-Merkur je šel v konkurz. Kolikor poznamo klerikalce, bi dva meseca sploh o ničemer drugem ne pisali, kakor le o »liberalnih norcih, goljufih« in bog-ve kaj še. Toda vztrajno molče! Zopet najjasnejši dokaz skrajno slabe, nemirne vesti! Tretji dokaz: Od neke spodnještajerske stavbene zadruge, ki je včlanjena pri klerikalni Zadružni zvezi v Ljubljani, smo sprejeli poročilo, da je klerikalna zveza odpovedala tej zadrugi ves kredit, dasiravno ta ne znaša več kakor 10.000 K!! No ,komur gre dobro, ta ne bo postopal tako! Sicer pa vi gg .jezični klerikalci, ki imate vsak dan usta polna na račun naprednih zavodov: kako je letos kupčevala klerikalna Gospodarska zveza? Mislimo tisto kupčijo v Trstu. Vprašamo Gospodarsko zvezo, če je res, da se da pri enem samem kšeftu zgubiti 200.000 kron!? »Ne vem«, odgovori deklica. »Milan«, ga opomni mati, »kaj pa vendar misliš? Ali ne bodeš molčal?« »Zastonj, mamica! Srce in jezik sta se mi danes razletela, naj tečeta! Ti se že itak jeziš na me. Malo greha več ali manj; vem pa, da bode naposled sledila vesela odveza. Čujte me dobro, gospodična, resna moja sodnica, sodite, toda ne bodite prestrogi. Jaz bodem odkritosrčen, izpovedal bodem vse, vse, da vam bode tudi najzadnji kotiček moje duše jasen. — Bil je mladenič živ in zdrav, nepokvarjenega srca, odgojen od dobre majke, od angela, gospodična! Po njenem navodilu je storil vse po naravi, naučil se je iskati resnico, slediti razumu in srcu. Z vso silo je delal na to, da bi si tem več znanja pridobil, da bi bil vreden mož na svojem domu, da bode njegovo znanje ne samo v njegovo lastno korist, temveč v javno dobro. Prišel je čas, da se odloči, na katero pot bode krenil mladenič, kako bode živel do svoje smrti. Sam ni mogel o tem dosti soditi. Ni poznal ne sebe, ne sveta. Njegovo usodo mu je odločil njegov sorodnik, velik gospod. Prisodili so mu, da se odreče svetu in postane duhovnik. Mladenič je bil pripravljen. Zakaj tudi ne? Njega je vezala na ta svet samo dvojna ljubezen: proti materi, proti domovini, in tej ljubezni ne stavi duhovniška suknja nikakih ovir. Dve leti se je pripravljal za svoj poklic. Bilo je mučno, objela ga je neka tesnoba. Bil je željan sveta, toda želja mu ni bila jasna. Nekega dne — nadaljuje Milan z drhtečim glasom — je pfišel mladenič med divno, svobodno božjo naravo. Opazil je deklico—kot kapljico na razcve-li roži, in v njem je splamenela tretja ljubezen, ljubezen, katero prepoveduje duhovniška halja. Od-zvonilo je 'svetemu poklicu; mladenič je ljubil strastno. —« Na te besede prebledi Anka, žilice okoli oči so ji drhtele, komaj je povzdignila oči, v katerih je bilo (tlifti olirai. „Slovensko delavsko podp. društvo v Celju" priredi v nedeljo, 13. novembra zvečer v dvorani „Skalne kleti" Martinovo veselico. — Na sporedu toodo novi čveterospevi, bariton - samospev ,.Dva grenadirja", nove tamburaške točke, šaloigra „Stric Jaka" in več komičnih prizorov itd. v Martinov večer priredi Bralno društvo v Gaberjih v nedeljo dne 6. novembra in sicer v Sokolskem domu. Na vsporedu je tudi gledališka igra. v Krajno sadjarsko razstavo so priredili minulo nedeljo v Ljubnem. Ob enem je govoril g. nadučitelj Prapotnik iz Mozirja o sadjereji. škoda, da se prirejanja takih krajnih ali okrajnih sadnih razstav ne lotijo tudi v drugih krajih. Umrl je 30. m. m. v Oaberjih v visoki starosti g. Jožef Marčink, bivši posestnik, zaveden Slovenec. Mož je vsikdar z vso odločnostjo stal v slovenskih vrstah. Takrat, ko je celjska okoliška občina prvikrat padla v slovenske roke, je bil on med slovenskimi volilci, in letos je mož vkljub temu, da je bil hrom na obeh nogah, se dal zapeljati na volišče in je čakal tamkaj na razglas izida. Solze so se vrlemu starčku vlile čez obraz, ko je prišlo poročilo, da so Slovenci na celi črti porazili nemškutarijo. Vrlemu narodnjaku bodi časten spomin! Umrla je 30. m. m. v Celju gdč. A. Stra!ek, hči trgovčeva, stara 27 let. Pokojna je bila milega značaja ter je nastopala v „Narod, domu" našem kot diletantinja. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini pa naše sožalje! » Št. Vid pri Šmarju. 30. okt. se je vršil pri nas v gostilni g. Fl. Goleža sestanek, katerega so se udeležili sami odlični možje. Urednik Spindler iz Celja je v daljšem govoru razpravljal o položaju v deželnem in državnem zboru. V poljudni besedi je obrazložil klerikalno nedoslednost v ob-strukciji v dež. zboru, ki je bila klerikalni stranki ne sredstvo v dosego gospodarskih iu narodnih koristi za slov. ljudstvo, ampak le sredstvo za dosego klerikalne nadvlade nad vsem, kar še svobodno diha in misli na Sp. Štajerskem. Bavil se je dalje s finančnim načrtom naše vlade na Dunaju in razpravljal o krivičnosti nameravanih novih davkov. Končno je podal sliko naše politike na Slovenskem in je govoril o naprednem slovenskem časopisju. Zborovalci so njegovim izvajanjem pritrdili in sklenilo se je začeti v Št. Vidu izvajati toli potrebno gospodarsko delo. Poročil se je 31. okt. g. Janko Lešničar, urednik v Celju, z gdč. Treziko Gregorič, doma od Male Nedelje pri Ljutomeru. Mnogo sreče 1 Polzela. V Polzeli se je pri trgatvi dne 23. t. m. natrgalo grozdja za K 19"— v prid Ciril-Metodove družbi. Pri priliki poroke g. K. Tušak i gdč. T. Farčnikovo se je nabralo med gosti za družbo sv. Cirila in Metoda K 30'70. Iz Braslovč. Pri nas obstoji že nekaj let šolarska kuhinja, katere namen je revnim in oddaljenim šolskim otrokom preskrbeti opoldne, ko čaKajo na popoldanski pouk — toplo kosilce. Lansko zimo je podjetje prav vrlo delovalo in mnogo pripomoglo k boljšemu šolskemu obiskovanju. V 62 dneh se je razdelilo približno 7000 porcij in so znašali vsi stroški 322 K 32 h. V pokritje teh stroškov so prispevali: velerodni g. baron Cnobloch, častita duhovščina, g. Pauer, g. čitati boječe vprašanje. »Ni sile na svetu«, nadaljuje Milan, »ki bi srce udržala; vrgel sem raz sebe breme, poletel svoji mami v naročje, da ji povem vse, vse. To je moja povest. Sodite, prosim vas, gospodična Anka, sodite, toda ne bodite prestrogi. Vaši obsodbi se uklonim. Ce rečete, kriv sem, povrnem se takoj med pusto semeniško zidovje; če pa porečete, da sem prav storil, še danes — krenem od tukaj, da poi-ščem miljenko svojega srca, da ji povem vso svojo srečo.« Pri zadnjih besedah zadrhti Anka. V njenih jasnih očeh se je pojavila neizmerna bol. S slabim glasom se obrne do gospe Miličke: »Smem vprašati, milostiva, zakaj me vpraša vaš gospod sin?« »Govorite iz srca, Anica!« odgovori dobrovolj-no gospa. »Poslušajte me torej, gospod Milan. Sodeč po svoji prosti domišljiji, sodeč po svojem tem poslom neveščem srcu, rečem: Prav ste storili. Slušajte glas svojega srca, idite si poiskat deklico, bodite srečni, recite ji, da jaz vam in njej želim vso srečo tega življenja.« Po teh besedah se utrne tajna solzicav Anki-nem očesu. Vesel pristopi Milan k deklici. »Hvala vam na tej modri razsodbi, gospodična Anka! Vaša glavica je modrejša od Salomonove. Toda poslušajte vse do konca. Še nisem vsega dokončal. Vidite, jaz nisem človek navadnega kova, vsakdanjega običaja. Mnogi bodo znabiti rekli, da sem znorel. Toda kaj hočete, kakoršen sem, tak pa sem. Oprostite, kar vam bodem rekel. A porečem vam nekaj druzega, nego drugi ljudje. Nisva v res- dr. Červinka, g. Fl. Rak, g. dr. Larapret, gdč. Zotter (Marschitz), g. pi. Bien, g. Krefl in drugi. Slavno pevsko društvo je pristopilo kot nov podpornik, nadalje se je bila priredila tudi v ta namen veselica na Legantu, ki je donesla lep prispevek. Pohvalno se mora tudi omeniti vse tiste, ki so prispevali kaj v naturalijah ali na drug način pripomogli k ugodnemu vspehu. SI. krajni šolski svet je prepustil kurivo in polovico šolskih glob za šolsko kuhinjo. Nekateri otroci so dobivali hrano v zasebnih hišah, kot pri gospej Pauer, v župuišču in g. Ant. Plaskanu. Naj bode na tem mestu izrečena vsem omenjenim podpornikom najprisrčnejša zahvala s prošnjo, da blagovolijo tudi v prihodnje ostati podporniki te prekoristne naprave. Šolsko vodstvo Braslovče, dne 30. okt. 1910. Gornjegrajsko učiteljsko društvo ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 6. t. m. v Bočni točno ob 10. uri dopoldne v tamošnji šoli. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Društvene zadeve; a) dopisi in zapisnik prejšnjega zborovanja, b) poročilo o delovanju v minuli društveni dobi: 1. tajnikovo, 2. blagajnikovo, c) volitev novega odbora, č) slučajnosti. Učiteljska gospodarska in kreditna zadraga. IV. Poročilo delegata o letošnji skupščini „Zaveze avstr. jugo-slov. učit. društev". V. Ob stoletnici Stanka Vraza. Predavanje: a) Ilirski pokret, b) Stanko Vrazovo življenje in delovanje, c) Vzgojni momenti v St Vrazovih umotvorih, č) Posledice ilirskega pokreta sploh ter z ozirom na štajerske Slovence posebej v kulturnem oziru. Z ozirom na proslavo Stanko Vrazove stoletnice so gostje dobrodošli, zlasti k predavanju. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Z ozirom na krajevne razmere, je nujno želeti, da se blagovoli isti, ki se želi udeležiti skupnega obeda, javiti nadučitelju g. Bizjaku v Bočni. Svetinova hči. S to globoko iz življenja vzeto Wildbrandovo dramo se je 1. t. m. otvorila sezona na celjskem slovenskem odru. Igro smo videli na istem tudi že pred dvemi leti, a reči moramo: napredek od takrat je velik. Splošna sodba v torek je bila: vprizoritev drame »Svetinova hči« je bila krasna. Vloge so bile razdeljene tako srečno, da bi bile težko bolje. Ne vemo, komu naj priznamo prednost, ali Draganu (Stibler Miloš), ali Živeni Slav-čevi (gospa dr. Karlovškova), ali Rozandi Vernl-kovi (gospa dr. Kukovčeva), ali Svetini (Salmič), ali gospe Golobovi (gdčita Melanija Sernečeva) ali Cudnu (dr. Koderman)? Reči moramo le, da so se vsi ti, ki so imeli obvladati velike in težavne vloge, v slednje tudi res vživeli in če si gledal na oder, se tiyje zdelo, da vidiš pred seboj resnično življenje: tu skesana Svetinova nekdajna žena (2ivena Slav-čeva), ki je Svetina pred 24 leti kot slavna in od grofov in baronov oboževana pevka pahnila od sebe, in ki sedaj prosi ljubezni svoje hčere, ki jo je takrat tudi zavrgla; tam mlada vdova Rozanda Ver-nikova (hči Živene Slavčeve in Svetina), ki po smrti svojega moža v ubožnih razmerah z malo plačo skrbi za sebe in za otroka; ki se ji ponuja sreča, ker jo hoče vzeti v zakon njen šef tovarnar Dragan, če zataji, da bi bil Svetina, razbojnik in po 24 letih odpuščeni kaznjenec, njen oče; ljubezen do očeta zmaga; tam zopet Svetina, katerega je kruta usoda, zavrženega od žene, ki mu je bila vse, vrgla v vrtinec življenja in ga napravila za hudodelca, in ki po prestani kazni najde svojega otroka in svo- nica sama. Priča je nama samo moja mamica — moj angel varuh in Bog v nebesih. Gospodična Anka! Veste li, kdo je v meni prebudil željo po svetu? Veste li, kdo je v meni vžgal tretjo ljubezen? Veste li, radi koga sem slekel duhovniško suknjo? Veste Ii? To ste vi ,vi, gospodična Anka! Vas ljubim iz srca, iz cele svoje duše. Kaj hočete, ne morem drugače, ne morem. Sedaj pa, gospodična Anka, se usmilite neumnega, malopridnega, ubežnega bogo-slovca, ali najdete v svojem srcu trohico ljubezni do njega? Sodite me! Ali večna smrt — ali večno življenje!« Anki je udarila kri v lice; srce ji je burno tolklo, roke so stiskale venec. Nepremična kot kamen je sedela z odprtimi ustmi, iz oči ji je svetila vročina. Govorila ni nič. »Vi molčite? To je zlo in napačno. Mama, mama, reci ji ti, naj govori.« Proseče pogleda Anka gospo Miličko, naj jo reši te neprilike. »Gospodična Anka«, začne s tresočim glasom gospa Milička, »govorite mi svobodno, kakor mislite, ti malopridnež pa idi v hišo, in ko te pokličem, pridi po svojo obsodbo! Brez ugovora! Idi!« Ni bilo pomoči. Treba je bilo se ukloniti. Še enkrat pogleda Milan Anko, ona je pobesila oči. In odšel je mladenič. »Govorite svobodno, Anka! Rotim vas pri živem Bogu, povejte resnico!« »Kaj vam hočem jaz praviti, milostiva gospa!« udari Anka v jok in pade na kolena pred gospo Miličko in si skrije lice v njenem krilu. »Kaj vam hočem praviti? Ljubim ga, ljubim vašega Milana. Prisegam na svojo dušo. Klilo je v meni, odkar sem ga prvič videla, sedaj, ko sem ga slišala, sem zgubila jega vnuka ter se sreča celo s svojo nekdajno ženo. In tako dalje. Predaleč bi šli, ako bi opisovali, s kako psihologično fineso so se igrale ravno te vloge, in ne manj dobro tudi ulogi klepetave gospe Golo-bove in pijančka Čudna, Draganovega sluge. Vzoren po svoji realnosti je bil prizor zaslišanja Golo-bovke in Čudna pred preiskovalnim sodnikom. Tudi ostale manjše vloge so bile vseskoz v dobrih rokah, tako sodnik Stojan (dr. Kalan), vrtnar Cvetli-čič (Terček), cvetličarici Milica in Dobrosava (gčni Gačnik in Karnjovšek), zapisnikar (Vizjak) in sodni sluga (Terček). Rozandin sinček Božidar je bil mladi Salmič. Kaže, da bo vreden sin svojega očeta. Začetek naše gledališke sezone v Celju je bil torej skozinskoz jako dober in upamo, da bomo ob koncu sezone lahko isto napisali o celi sezoni. „Šolsbi vinar" v Celjn. V poročilu o zadnji seji naših celjskih obč. očancev smo poročali tudi, da so prikimali, ko se je predlagalo v svrho ob-restovanja kapitala za novo ljudskošolsko stavbo zvišanje najemninskih doklad za 2 vin. pri kroni. K temu piše graški „Arbeiterwille": Že pred 4 leti se je najemninska doklada o priliki takratnega" sklepa za novo šolsko stavbo zvišala za 1 vinar pri kroni — a šola se ni zidala. V zadnji seji obč. sveta, ko se je koDČno vendarle sklepalo o oddaji del, se je porabila stavba te nove šole zopet za povod, da se globoko poseže v žepe delavnega ljudstva. Najemninski vinarji so se za dva zvišali, dasi je vsakomur, ki pozna tukajšnje vsled koruptnega gospodarstva žalostne flnancijelne razmere, jasno, da se je za sedajno zvišanje najemninske doklade navedla stavba nove šole kot vzrok samo za to, da bi se zdelo zvišanje prebivalstvu bolj „apetitno". Najemninskih doklad in vodarine bomo plačevali zdaj v Celju 18 vinarjev pri kroni. Da pa bodo naši strumni nemško-na-cijonalni purgarji tudi to mirno vtaknili v žep, je pri terorizmu magistratne klike itak samoobsebi razumljivo. Samo se nam zdi, da gre ta strah pred kliko vendarle predaleč in da se je zasesal v kosti našega „nemškega" meščanstva že naravnost kot bolezen. Bo treba krepke medicine, da se ozdravi! Občni zbor „Dijaške kuhinje v Celjn" se je vršil v soboto, dne 29. oktobra ob jako lepi udeležbi v posojilnični sejnici v Celju. Razpravljalo se je med drugim tudi o prodaji društvenega posestva v Gaberju, katera zadeva je stopila v odločilen stadij. Izvolil se je sledeči odbor: gosp. prof. Kožuh kot predsednik, gg. dr. Sernec, Prekoršek, dr. Kalan, prof. Kardinar in prof. M r a v 1 j a k kot odborniki, gsr. dr. Božič in dr. Brenči č kot namestnika, gg. Berk in M e gli č kot preglednika. Odstopivšima odbornikoma g. Fr. Lončarju, ki je bil od vsega začetka blagajnik „Dijaške kuhinje" in g. proi dr. Dolarju, ki je bil marljiv tajnik, je izrekel občni zbor svojo zahvalo. Celjska narodna čitalnica ima svoj letni, redni občni zbor v soboto 5. t. m, ob osmih zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Rokodelska zadruga za laški okraj je imela 30. okt. ob veliki udeležbi občni zbor. V načelstvo so voljeni sg. Wnzdaric, Blaž Zupane, Berger Pinterič, Počivavšek in Bauerheim, torej slovenski možje, kateri bodo gotovo skrbeli za napredek zadruge. pamet. Oprostite, toda ne morem drugače.« »Anka! Anka!« zakliče izza grma Milan in skoči proti deklici: »Anka, moja Anka!« Malo da je ni poljubil. »Dovolj«, pristavi gospa, »Anka ni svoja, treba je vprašati roditelje. Ančica, sedaj idite domov. Zjutraj pridem k vaši mami in poprosim jo, da postanete moja hčerka. Z Bogom!« Deklica poljubi Milički roko in reče z mehkim glasom Milanu: »Z Bogom!« »Z Bogom, Anka!« odvrne Milan. Dolgo je sedel mladenič pod lipami in zrl proti Ankinemu dvorcu. 2e je mati spala, že je sijal na nebu mesec, on je še vedno sedel in šepetal neprenehoma: »Ala je liepa naša Anka, Da 1' je istina, da 1' je san?« (Dalje sfidi.) 0 železnicah. Spisal železnični nradnik. (Dalje.) V. Ce zopet povzamemo tam, kjer smo povedali, da so posamezne države jele skrbeti zbog ložjega prometa za stik svojih železnic z železnicami drugih držav, tedaj lahko trdimo, da je to strmljenje v Avstriji trajalo do leta 1880. Vse do te dobe zgrajene železnice so bile namenjene svetovnemu prometu ter zavoljo tega tudi s potrebno natančnostjo zgrajene. Z imenovanim letom se je pričela nova Jz Mozirja. (Zahvala.) Podpisani se v svojem in v imenu mnogih drugih bolnikov najprisrčnejše zahvaljujem blag. gospodu dr. Josipu Goričarju, distriktnemu zdravniku in županu v Mozirju, za njegovo prijazno, blagohotno in trudapolno zdravljenje. On gre, naj bo bolnik ubog ali bogat, po dne ali po noči, ob slabem vremenu in slabi poti, ob vsaki uri", če treba ure daleč, da le more pomagati. Za celo našo dolino je velika sreča, da imanuo tako blagega zdravnika. Bog nam ga ohrani še mnogo let! — Gregor Gobec, mizarski mojster v tovarni v Ljubili. Iz Bočne pri Gornjemgradu. V zadnjem času se je zavzelo ljudstvo iz župnij Šmartno ob Dreti in iz Sv. Frančiška Ksaverija za izločitev iz sedanje skupne občine Bočna, ter za ustanovitev lastne občine za vsako omenjeno župnijo posebej. — Gospodarjenje v dosedajni skupni občini namreč temu ljudstvu nikakor več ne ustreza, ker so se naveličali plačevati ogromne svote, ki jih vsako leto zahteva ta občina in zato ni čuda, da hrepene po samostojnih občinah, v katerih bodo vsaj plačevali sami za se in ne za druge kakor do sedaj. — Ta ljudska nevolja ni nikakor všeč izvestnim gospodom, ki so danes omahljivi naprednjaki, jutri pa goreči klerikalci, toraj veternjaki, ki obračajo svoj plašč po onem vetru, ki jim več nese v žepe. — Da bi bojda gotoveje dosegli svoj namen, počrniti gotove jim neljube osebe pri tem delu, so si najeli v to na pomoč 42. štev. letošnjega »Slov. Gospodarja«, v ko-jega so s pomočjo imena kakega naročnika tega ob-skurnega lističa napisali dopis, koji naj bi naznanil javnosti, da so ta preobrat povzročili »nekateri gospodje«, ki imajo menda preveč prostega časa. Verno prav dobro, koga se misli s temi »nekaterimi gospodi«, pa povemo jim v brk, da s.e grozno motijo v osebah. Zahteva po ločitvi občine se je izci-mila iz ljudstva samega v omenjenih dveh župnijah, kar spričujejo vsi njih podpisi (razven par izjem v vsaki župniji) -na polah, ki so se poslale kot priloge odpovedi na sedanje županstvo. Š,e bridkejša pa postane ta resnica za neka.ternike pri prihodnji občinski seji, ko se bode o tem glasovalo, kjer pa ne bode zraven onih »gospodov«, ki imajo menda preveč prostega časa na razpolago. Kdo jim je pa kriv bridkih razočaranj? Odkar so prisilili pripeti županstvo iz Bočne na Križ, vsled svoje prevroče gospodstvaželjnosti, jim gre vse narobe in nič po njihovi želji. Da, da! Tako mineva slava tega sveta! O, seveda, seveda bode treba po delitvi občine poskrbeti potem tudi za več županov in tajnikov! A župani bodo županovali svojim ljudem in tajniki ne bodo opravljali občinskih poslov brezplačno, ker takih dandanes sploh ni, dasi trdi g. dopisnik v »Slov. Gospodarju«, da se obetajo občinski tajniki brezplačno. G. dopisniku ni tudi všeč vzvišen naslov tega načrta, namreč v proslavo 801etnice Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa 1. Pa naj bode le potolažen! Na podlagi tega naslova se bodo podali pristojnim oblastim tudi konkretni razlogi, ki bodo govorili za ločitev in jo tudi potrdili. Vsled tega ni treba biti g. dopisniku v »Slov. Gosp.« niti najmanje v skrbeh. M koncu koncev je uvideti resnico, da to ljudsko dejanje dopisnika v »Slov. Gosp.« neznansko boli in skeli, ter da bi rad nekatere delavne osebe, ki mu niso vsled tega ljube, počrnil pred ljudstvom. — Toda kdo bi se plašil dela ljudstvu v korist? Le krepko naprej po začrtani poti do zmage! Po tem naj udriha po nas, komur se zijubi; prav nič se ne plašimo, ker nas nihče ne spravi iz ravnotežja ne s »kože«, čeprav bi to bil Peter, Pavel ali Jože! Dramlje. Jej na, to bo še smeha pri nas. Ali ste že slišali, g. urednik, kaj se zopet v Dramljah snuje? »Obrekovalno društvo ,čvek'«. Za danes samo to, prihodnjič več. Št. Vid pri Šmarju. Iz sosedne občine nam pišejo o slabih razmerah naše občinske ceste iz struja. Velike načrte so za nekaj časa ponehali izvrševati. Začeli so snovati načrte za manjše železnice, ki bi naj v manjših razdaljah prevažanje oskrbovale, za nizke cene vozile, ter bile tudi glede zgradbe ceneje kakor glavne proge n. pr .Celje—■ Velenje, Ljubljana—Kočevje itd. Tej potrebi odgovarja postava z dne 25. mal. travna 1880. leta, ki dovoljuje lokalnim železnicam v razloček od glavnih posebne olajšave. Vsako leto se je po dvajset lokalnih žcleznic izročilo javnosti v porabo in to število še do danes ne pojema. Seveda je misel na velike železnice zopet oživela, tako da dandanes obe razvrsti železnic vrlo napredujete in to ne le pri nas, marveč v drugih državah še mnogo bolj nego v Avstriji. Da vsakdo lahko sam primerja, navedem v nastopnem nekaj podatkov o železnicah v okroglih številkah. Dolžina vseh železnic na zemlji je znašala 1905. leta 900.000 km. Od teh pripada na Ameriko 430.000 km in sicer samo na Združene države 330.000 km, na Evropo 300.000, na Azijo 75.000km, na Avstralijo 26.000 in na Afriko 25.000 km. Če bi posamezne države vsporedil po dolžini železnic, bi si sledile: Združene države, Nemčija, Rusija, Francija, Vzhodna Indija, Avstrijska (39.000 km) Angleška, Kanada. Pri ostalih državah znaša dolžina železnic pod 20.000 km. Najbolj na gosto z železnicami preprežena je Belgija, najbolj redko pa Norveška in Ruska. V Evropi stane povprečno l km železnice 300.000 K, v drugih delih sveta pa 160.000 K, iz česar posnamemo, da se drugod deloma bolj ceno, deloma pa slabše železnice gradijo nego pri nas. Iz navedenega se tudi podaje vrednost vseh evropskih železnic blizu 100 milijard in posebič avstrijskih čez 11 milijard (lmiljarda — Grobelnega skozi Ločnic na Zibiko. Res je cesta v takem stanju, da je za celo občino sramota, najbolj pa za našega župana. Po sredi ceste so jame, podobne prepadom; stranske cestne grabe so se popolnoma zalezle, da voda na cesti redno zastaja; uboga živina se še prazna težko iz cestnih prepadov reši. Mi pa nočemo sebe in svoje živine zavoljo zanemarjenosti te ceste moriti pustiti. Mostovi so razun enega vsi za nič. Kje neki je županova pozornost? Res žalujemo za prejšnjim županom, ki je skrbel za red na tej cesti, po kateri se toliko blaga prevaža. Uvidel je, da ne zadostuje za to cesto samo tlaka, preskrbel je tudi delavca, ki smo ga skoraj vsak dan videli na tej cesti, da je vodo proč spravljal in trebil grabe. Šentvid je pač 'na lepa vas, oh da reda ni nič več pri nas; pri občinskih sejah sam kreg in prepir, Šentvid je slaven — ni &jm hudir. Oh kaj boš ti Lentek klerikalec, ko bo prišel skoraj čas odstopiti od te komande, takrat bo to še lepša vas. Kalobje. (Drobne novice.) Pri županu A. Ter-žanu je nekdo ukradel minole dni prilično 1.000 K iz omare, v kateri je bil tudi občinski denar. Vzel je tudi nekaj mernikov žita iz kašče. Vlomil je tat zvečer o prvem mraku. Vsi županovi so bili tisti čas v gorci na Doleh. Vlomiti je moral nekdo, ki je dobro vedel za shrambe. — Tudi Jakob Šuster, ki je nekoč v poletju pri farovžu, ko se je metal s farovško kuharico, izgubil krog 500 K, še zdaj ne ve za denar. Šuster pravi, da blizu farovža in cerkve se ne bo več zabaval. Imenovanje. Imenovan je za drž pravdnika v Celju dr. Fr. Bračič, pristen Nemec seveda. v Dva mlada uzmoviča. 27. okt. ni bilo kočarja Franca Bnrkelca v Št. Pavlu pri Preboldu doma. Priliko sta izrabila 14 letni Anton Dobelšek iu 11 letni Viktor Prevoršek in sta zlezla v podstrešje, kjer sta ukradla pol škafa jabolk. Iz podstrešja sta udrla v sobo in odnesla iz nekega odprtega kovčeka K 1'80. Ker ni bilo dovolj časa, nista mogla drugega kovčega, v katerem je bilo 120 K več odpreti. Dobelšeka so že zaprli. Čebelaiska podružnica za Celje in okolleo je imela v nedeljo, dne 23. oktobra svoj redni občni zbor ob zelo pičlem številu udeležnikov. Glasom tajnikovega poročila je štela ista v pretečenem letu 75 udov. Pomladanske shode je priredila v Vojniku, v laškem okraju, na Teharjih in na Vranskem. Na prvih treh je predaval potovalni učitelj g. Jurančič, na zadnjem ar. nadučitelj Černej iz Griž. Jesenski sh°di so se radi skrajno slabe čebelarske letine opustili. Podpore je podružnica sprejela od občine Celjska qkolica 25 K, od okrajnih zastopov Laški trg in Vransko po 20 K, za kar se je izrekla zahvala. Udom je podarila brezplačno dva panja dunajske mere. — Izmed časopisov si je naročila: „Slovenski čebelar", „Hrvatsko Pčelo", dunajski „Bienenvater", „Schweizerische Bienenzeitung" in „Deutsche illustrierte Zeitung", kateri bodo koncem leta vezani in udom na razpolago. — Stanje blagajne koncem leta je 26 K 04 v. Podružnica si je izvolila enoglasno svoj dosedanji odbor. Več privlačilne moči je imelo predavanje g. učitelja Levstika o vzimovanju čebel in izboljšanju čebelne paše in končna igra „Čebelarjev god". Vrtna dvorana hotela „Pri belem volu" je bila polna občinstva; blizu 200 oseb je poslušalo njegov dober govor. Ob koncu mu je 1000 miljonov). Obrestujejo se povprečno s 3—6%. Tako dospemo k zadnjemu, o čemer še mislimo razpravljati, k prometu in prometni službi. Beseda promet označi cirkulacijo, ki se vrši neprenehoma, ponekod samo po dne, drugod noč in dan. Najvažnejše sredstvo, to cirkulacijo ljudi in blaga omogočiti, so vozovi, ki sami na sebi ne pomenijo dosti, ki pa, če so namenjeni istočasno v isti smeri, oddrdrati, ter so v to svrho med seboj sklenjeni, postanejo takorekoč osebnost s posebnim značajem. Vozovi, naloženi ali prazni, pa z izrečnim namenom istočasno nekam dospeti, tvorijo s strojem, ki jih ima premikati, vlak. Glede brzine in glede voz, lahko delimo vlake v brzovlake, osobne, mešane in tovorne vlake. Vlaki, ki so namenjeni za transport ljudij, imajo vrinjen med stroj in vozove, ki vozijo ljudi, eden ali več voz, izmed kterih se imenuje tisti službeni voz, v kterem se vozi vlakovod-ja. Tovorni vlaki pa imajo precej za strojem vrinjen varnosten voz, ako se vozijo spremljevalci živine z vlakovodjo v službenem vozu, so pa brez varnostnega voza, ako se spremljevalci vozijo z živino vred v istem vezu. Brez izjeme ima sleherni vlak kot zadnji voz takoimenovan sklepni voz. Ta voz ima vsikdar zavor ter nosi tudi taka znamenja, da ga res kot zadnji voz vlaka vsak čas spoznamo popolnoma nedvomno. Nosi namreč na zadnji strani tri svetilke, tvo^eče trikot, ki ponoči navadno rudeče svetijo. Če bi ta voz vlaku manjkal, spoznal bi precej vsak železničar in sedaj tudi mi, da vlak ni cel, da je utrgan in da je eden del nekje zaostal. Čeravno so vozovi med seboj dvojno zvezani, se vendar semtertje vlak utrga. — Vsak vlak ima svoje število, kar pomeni zanj ime in tudi značaj. Čeprav so poplačalo ta trud z aplavzojp. Podružnica mu izreka tem potom iskreno zahvalo. Tudi igra „Čebelarjev god" je občinstvu splošno ugajala. K. BrežiSUi oKraj. v Iz Kozjega. (Tatvina). Pred kratkim je opazila posestnica Zakošek, da je nekdo šiloma odprl njen zaklenjen kovčeg in ukradel iz njega vso gotovino v znesku 105 K. Poročil se je dne 31. oktobra g. F. Kacjan ckr. poštar in posestnik v Rajhenburgn. z gdč. Emo pi. Rainhofen. Da bi bilo srečno! Zaradi bratovščine. V Bosnjem pri Brežicah sta pila v krčmi kmečka fanta Rožman in Gačnik. — Ko sta se malo pripila, je ponudil prvi Gačniku bratovščino. to pa je tega tako ujezilo, da ga je vrgel na tla in tako obdelal s pestmi in nogami, da ga je na roki in prsih težko ranil. Zgorela je hiša posestnika Trefalti v Zabukovju pri Sevnici. V hiši ni nihče stanoval. Škode je 3.0» kron, zavarovalnina znaša pa 1.200 K. Najbrže je kdo zažgal. FtajJki oKraj. Od Velike Nedelje pri Ormožu. Predzadnjo nedeljo popoldne so imeli tu „nedeljski lovci" lov, pri čemur je davčni nradnik Petovar iz Ormoža obstrelil svojega lastnega očeta na bedrih. v Nezgoda na ptujskem kolodvoru. Na ptujskem kolodvoru je vlačil delavec Težak žeblje iz železu, pragov. Pri tem se je glavica jednega odtrgala i.n skočila Težaku v desno oko. Težko ranjenega moža so spravili v graško bolnišnico. v I? Središča nam pišejo:' Vsled kolere pa Ogrskem in Hrvaškem je vlada odredila na meji prav obširne varnostne odredbe. Na središki postaji preišče zdravnik vse potnike iz okužnih krajev na Ogrskem in Hrvaškem. Prtljaga se pošilja nazaj. Tudi po cestah pacruljirajo orožniki in iz-prašujejo potnike kod in kam. Za preiskovanje potnikov v Središču je nastavila vlada mladega zdravnika. Nemca mesto gg. dr. Spešiča in dr. Kristana, ki sta doslej opravljala ta posel. Novi zdravnik bojda Korošec ne razume besedice slovenski in hrvaški. Prav radovedni smo, kako bo izhajal s prebivalstvom iz Medjimurja, ki večinoma potuje po tej progi, iu s Hrvati? Ali res ni imela ljuba in modra graška namestnija kakega Slovenca na razpolago? Ali si mislijo gg. birokrati, da se bodo vsi Medžimnrci in Hrvati zaradi nemškega zdravnika na središki postaji nemški učili ? Ali pa se je poslalo tega golobra-dega mladiča v slovenski naš trg izzivat? Na suknji nosi znak „Südmarke". Ali mu bo namestnija ukazala, da si naj privošči ta šport kje drugje — in gotovo ne vi nas. Od našega župana zahtevamo, da napravi red, če ne si ga bodemo napravili sami. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo slovenskemu uradniku, ako bi si privoščil kako tak« stvar v nemških krajih? Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Trgatev je minila in naša dosedaj živahna okolica bo tiha in mirna. Tujcev ne bo videti in veselo petje delovcev po naših vinogradih bo utihnilo; v dolgih zimskih večerih pa si bodemo' domačini med seboj kratili do!g čas. Imamo sicer v svoji sredi bogatega veleposestnika, kateri, dasiravno rojen v znanem ponosnem narodnem kraju, nima srca za naš narod, tuji- ta števila na vsaki progi drugačna, ki se lahko smatra kot samostojna prometna žila, je vendar nači« povsod isti. Vlaki proge Dunaj—Trst Južne železnice imajo števila 1—999; proga Maribor—Franzensfeste 401—499, Zidani most—Zagreb 501—599. Državne železnice zaznamujejo svoje vlake na raznih progah istotako 1701—1799 ali 2201—2299 itd. Način je zavoljo tega isti, ker se povsod ravnajo p» istem redu. Številke 1—10 ali 20 n. pr. označijo brzovlake. Naj se tedaj imenujejo 203, 402, 901 ali samo 4, vsakokrat zaznamovan je brzovlak. Seveda po progah, kjer brzovlakov ni, pričnejo s številje-njem pri osobnih vlakih in razširijo to številjenje do 40 in 50, kakor je pač treba. Pri določenem števiiu se pričnejo mešani vlaki, zopet pri določenem tovorni vlaki. Vlak št. 1762 državne železnice označi tovorni vlak, kakor št. 862, 462, 962 Južne železnice tudi značijo tovorne vlake. Skupno je tudi po vseli železnicah, da dobivajo vlaki, ki proti koncu proge vozijo, liha števila, ki pa vozijo od konca proti začetku, soda števila. Vlaki št. 1601, 1605, 1653 itd. vozijo v smeri od Št. Petra na Krasu proti konen proge v Reko. obratno pa imajo vlaki, ki vozijo v smeri od Reke proti Št. Petru, št. 1602, 1648 itd. Brzina 90 km v eni uri se v Avstriji ne sme prekoračiti. Nemčija je letos poskočila s svojo dovoljeno brzino od 90 na 110 km. Na Angleškem vozijo vlaki s postavno neomejeno brzino, v eni uri 150 km ia črez. Pri nas še brzovlaki redko dosežejo brzino 80 km v eni uri. Osobni vlaki vozijo z brzino 60 km v edni uri, prilično taka razdalja kakor iz Zidanega msta v Ljubljano. Mešanci 4_ immmmmmmmmmm Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 550 8-4 namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. |OS. ČRETNIH izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju cb juž. žel. St. 43440 II. 6795 347 9-8 Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho dobrega podučenja viničarjev o obdelovanju ameri-kanskih trt, o gojenju drevesnic, kakor tudi o novonasajenju drevesnic, prirediti tudi v letu 1911 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na: 1. Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru, 2. „ viničarski šoli v Silbergu pri Lipnici, 3. „ „ „ „ Gornji Radgoni, 4. „ „ „ „ Skalicah pri Konjicah. Ti tečaji se otvorijo s 15. februarjem 1911 in se končajo s 1. decembrom 1911. Sprejelo se bo: v Mariboru.........14 v Gornji Radgoni......16 v Lipnici..........26 v Skalicah pri Konjicah ... 12 sinov posestnikov in viničarjev. Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. """" Poduk je v prvi vrsti praktičen in le toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje. Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih. ' ' V svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1911. V prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži: 1. Izkaz o dovršenem 16. letu. 2. Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad. 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni. 4. Odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1911 ter da se v vsem podvržejo kmetijskim strokovnim organom. Gradec, 7. oktobra 1910. Od štajerskega deželnega odbora Edmund grof Attems I. s*. mM/&/tMMlL Iv. JaX & Sili, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svoio bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. gj Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. _ Ceniki zastonj in franko. TT :i B m 11: 297 —32 im Subièeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev .*. Primož Trubar y okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki --na zahtevo franko. -- I I :iaBii: 11 Postne hran. raéun st. 54.3(56. Najboljša prilika z a sigurno štedenje je plodonosno -talagan e gotovine Telefon st. 48. --' pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v 0 aber ju pri Celju ,LASTNI DONI' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure © © © dopoldne. © © © 54 sprejema hranilne vloge od vsakega, je član . - / C O / \ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- Qpt Q|l C [Q I {j /g I nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po w V / / Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako