iz planinske literature DRAGO ULAGA, TEORIJA TELES­ N.E VZGOJE IN ŠPORTNEGA TRENI­ RANJA, Mladinska knjiga, Ljubljana 1959. Mladinska knjiga je zadnje čase spravila med ljudi lepo število mikavnega športno-planinskega čtiva. (Trije zadnji problemi Alp, Anapurna, Vihar nad Aconcaguo, Vzponi v Everestu), zdaj pa je v zbirki »Priroda in ljudje« izšla knji­ ga, na katero smo že dolgo čakali. Znani športni strokovnjak, neutrudni javni de­ lavec na področju telesne vzgoje in pu­ blicist prof. Drago Ulaga je izdal teo1ijo tiste dejavnosti, ki se ji že desetletja vztrajno posveča, zbral v knjigi svoje bo­ gate izkušnje in posredoval še najboljša dognanja iz domače in tuje strokovne literature. Športnim aktivistom, novinar­ jem, mladini in njenim vzgojiteljem bo prav prišlo sleherno poglavje, ker je vse­ binsko temeljito, poleg tega pa metodično pregledno in sistematično obdelano. Ula­ ga nam najprej podaja razvoj telesne kulture od najstarejših do modernih ča­ sov. Planinci bodo z zadoščenjem brali, da je planinstvo in alpinistiko uvrstil med športe in njuni zgodovini posvetil v strnjeni besedi eno stran. Poleg tega ob­ ravnava v zelo instruktivnem poglavju še švedsko gimnastiko, Tyršev sistem, ritmično gimnastiko, športno gibanje, olimpizem in razvoj inštitutov za telesno vzgojo. Naslednja poglavja odkrivajo kom­ pleksno znanost o telesni kulturi. Lahko bi rekli, da bi morale biti te stvari vade­ mecum modernega človeka, čigar izobraz­ be si ne moremo zamisliti brez pozna­ vanja osnovnih pojmov o telesni kulturi, utrjevanju, telesnih vajah, telesni izo­ brazbi in vzgoji, gimnastiki, športu, tre­ ningu, torej o stvareh, ki predstavljajo velik in važen del naše zavesti. Slede po­ glavja o vplivu telesnih vaj na človeški organizem, poglavje, ki temelji na izsled­ kih biologije, fiziologije in psihologije, nato poglavje o smotrni uporabi telesnih vaj, ki temelji na psihologiji in pedago­ giki. Za pedagoge in za telesno vzgojne aktiviste in za razne društvene delavce je dragoceno poglavje o gibalnih potrebah na raznih starostnih stopnjah, saj velja dandanes načelo: Telesne vaje vse od detinstva do pozne starosti, saj delo raz­ vija organe in jih tudi ohranja. Preko poglavja o ženski telesni vzgoji prehaja avtor na metodiko telesne vzgoje in športnega treniranja, kar je še posebno dragoceno, saj vetno, kako je ravno od metodike odvisno, ali bo mladina z ve­ seljem sprejemala telovadne ure in šport­ ne ure. Metodične napake športnih uči­ teljev so čestokrat vzrok slabih rezultatov telesne vzgoje. Dolgoletni praktik profe­ sor Ulaga govori v lepi, živahni besedi o učnem postopku od psihofizične priprave do ugotavljanja uspeha, o metodičnih na­ vodilih, ki so sicer konstantna, ki pa se jih vendarle nikoli dovolj natančno ne držimo. Za profesorje in učitelje telo­ vadbe so dragoceni napotic 'i v poglavju o šolski telesni vzgoji, o shemi vadbene ure, o uri telesne vzgoje v različnih po­ gojih, pri čemer naj posebej opozorimo na šolske izlete in športne dneve in na sistematično, vendar ne mehanično oce­ njevanje telesne vzgoje v šoli. Zaključni del te dragocene knjige je posvečen tek­ kmovalnemu športu. Poglavje uvaja ttak­ tat o problematiki in pomenu tekmoval­ nega športa, nato pa avtor razpravlja o telesni konstituciji, o specializaciji in športnem režimu življenja, o utrujenosti in obnovi zmogljivosti, o letnem ciklusu treniranja, o posa.neznih urah treniranja in kontrolnih pregledih tekmovalcev. Za vsakega, ne samo za športne učitelje je poučno poglavje o trenerju kot učitelju, kot vzgojitelju in organizatorju. Lepo uslugo je bralcem in praktikom naredil avtor s ptilogo, v kateri je zbral tujke, strokovne izraze, gesla in kratice. Strokovna terminologija športne kulture kaže, kako je tudi šport ena od zewnje­ valnih sil našega planeta, in to ne ena od zadnjih. Končno je svojemu delu p1iložil avtor še seznam slovenske, srbohrvatske in tuje literature. Založba Mladinske knijge je poskrbela za lepo opremo, spričo tehtnosti pa bi knjiga zaslužila trpežnejši papir. T. O. POROČ:ILA - Acta Carsologica II, Slovenska akademija znanosti in umet­ nosti, razred IV, Inštitut za raziskovanje krasa. Ljubljana, 1959. Po večletnem presledku je na knjiž­ nem trgu zopet zvezek Speleoloških raz­ prav in poročil, ki jih je s sodelovanjem V. Bohinca in R. Savnika uredil aka­ demik J. Hadži. Zvezek je precej obširen in zanimiv. V prvem delu, med Razpravami čitamo D. Kuščerja, R. Savnika in J. Gantarja razpravo o edinstveni aragonitni jami na Slovenskem - Ravenski jami pri Cerk­ nem. Jama je obdelana zgodovinsko, morfološko in genetsko, geološko in mi- 233 neraloško. Sledi I. Gamsa študija H geo­ morfologiji kraškega polja Globoda in okolice. Zanimiva je tudi Kuščerjeva geo­ loška študija o Lubniškem Kevdercu. E. Pretner, eden najboljših poznavalcev slo­ venskega krasa in njegove favne je pri­ speval Doneske k poznavanju rodu Apha­ enopis J. Miiller. Kot gost pa je prispeval razp1'avo o Verhaeffodesmus n. g. fragi­ lipes n. sp., jamskem diplopodu iz Istre K. Strasser. Med poročili je prvj R. Savnik in J. Gantarja članek o Kraškem podzemlju na Idrijskem. Sledi I. Mkhlerja in F. Kribarja Prispevek k poznavanju pod­ zemeljske Pivke. Prispevek je rezultat opazovanj in številnih ekskurzij in obi­ skov tega dela sistema podzemeljske Pivke. Kot gost je D. Manakovik pri­ speval opis Peštere Dona Duka iz Žedena v Makedoniji. F. Jenko poroča o raziska­ vanjih podzemeljskih voda na slovenskem krasu, F. Leben pa poroča o dosedanjih arheoloških najdbah v jamah okoli Di­ vače. Od bioloških poročil sta S. Groma Prispevek k poznavanju flore v sistemu škocjanskih jam in E. Pretnerja o rodu Ceuthmonocharis Jeannel. Zvezek je soliden prispevek pozna­ vanju klasičnega krasa. V kratkem se menda obeta veren naslednik. D. Novak REŽKOVI KNJIGI . .. NA ROB Prišla mi je v roke knjiga Bo1isa Režka »STENE IN GREBENI«, kjer av­ tor razpravlja o razvoju planinstva in alpinistike v Kamniških planinah od nje­ govega početka do druge svetovne vojne. Na široko in podrobno opisuje »neka­ tera« dela >►nekaterih« alpinistov zadnje predvojne generacije. Mojster peresa in alpinistike je torej tu imel priložnost raz­ pisati se. Tudi mi Kamničani smo zapisali ne­ kaj malega v zgodovino kamniškega alpi­ nizma. - nekaj malega pravim. - a to je vsaj resnično! Resnična je za nas rešitev problema prve smeri v severozapadni steni Rze nika, resnična je druga smer in resnična je tretja smer - vse tri so izvršili kam­ niški alpinisti, - četrta pa čaka nekoga, ki si bo upal tvegati, da reši po Režku zasanjani problem. Za nas so bile tiste tri smeri lepe, prelepe in s ponosom se spominjamo na to, saj nas je vodila od vstopa do vrha lastna volja in želja po pravem alpini­ stičnem doživetju in ne trmasta zalete­ lost, 1initi v nesmiselni problem nekoga, ki si je vtepel v glavo, da moramo usmer- 234 jati svoje stopinje prav po njegovem diktatu. V letih sva že, dragi Režek, in navse­ zadnje sta1i ne moremo prezreti dejstva, da nas je današnja alpinistična mladina s svojimi deli že prerasla in si - čeprav mimo tvojega takozvanega problema v severozapadni steni Rzenika, ki ga ime­ nuješ prag v šesto stopnjo, - utrla pot v VI+ v domačih in inozemskih gorah. Drugega bi ob robu tistih nekaj vrstic, s katerimi sem po Režku zapisan v zgo­ dovino slovenskega alpinizma v Kamni­ ških planinah - ne imel povedati. - Le prav na koncu koncev še z resnič­ no zavestjo poudarjam, da Planinska zveza Slovenije in Planinski savez Jugo­ slavije s svojimi najvišjimi odlikovanji nista nagrajevala »šarlatana«. - Pavel Kemperle OESTERREICHISCHE TOURISTEN­ ZEITUNG - Obvestila Avstrijskega tu­ rist. kluba. Dunaj, september, oktober 1959. 72. letnik. Tudi ta izhaja na osmih straneh, od kate1ih je tudi tu polovica pridržana klubskim vestem. Omot tak kot pri prejšnjem. Vsebina je temu pri­ merno zelo skromna. Zanimivo je le po­ ročilo dr. Wilfrieda Wehrleja o avstr.­ himalajski ekspediciji 1959, s ciljem Dhaulagiri, katere se je udeležil kot zdravnik. Se preden je bilo postavljeno zadnje taborišče, so pogrešili pri tabo­ rišču II udeleženca Roissa dne 25. IV. V domovini je povzročilo to različne ko­ mentarje in seveda tudi vsaj prikrito razočaranje, ker odprava po tolikšnih prejšnjih uspehih vrha ni mogla doseči. Iz taborišča VI sta sicer dvakrat posku­ sila priti na vrh Prein in Pasang Dawa Lama, a se jima zaradi silnega viharja ni posrečilo. Vse je videti tako, da bo prvi stopil na ta vrh, deležen slave od onih, ki so prvi Everest. tisti, ki bo nič manjše stopili na Dr. Pr. Riccardo Cassin: DOVE LA PARETE STRAPIOMBA - V prevjsnih stenah. Založba Baldini & Castoldi, Milano 1958. Končno knjiga iniciatorja današnjih najostrejših smeri v skali, ledu in snegu! V moderni fazi alpinizma, ki si namerno išče najtežavnejših smeri preko najtežjih sten, se plezalec ponavadi več ali manj specializira: za dolomit, za granit ali za led in sneg. Riccardo Cassin pa je bil za­ risal svoje tri slovite smeri po vseh teh treh elementih in to tam, kjer se stene prevesijo preko navpičnice. V njegovi se­ verni steni Zapadne Zinne je dosegel skrajno mejo težavnosti v dolomitu. Za-