57. številka. Ljubljana, soboto 9. marca. XI. leto, 1878. SLOVENSKI fahaja vrnite da.i, izvaeuiii itijooutiljka »a daevo po tKaanioio, tur volju po poiti pruioman M ivttro-ocorike detelo z* colo leto 18 gld., za pol leta ld., «m detrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na doaa sa ooio leto 18 gl, na katero raj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananiia, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koliuauovej biši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 8. marca. (Oddano ob 1. uri in 41 mm.) Nadvojvoda P rane Karel, cesarjev oče, je denes proti enej uri umrl. Dunaj 8. marca. V denašnjej seji državnega zbora jc ministerski predsednik knez Auersperg odgovoril na poljsko interpelacijo poslanca Groholskega in tovarišev ter konstatira!, da je vlada precej, ko se je obznanilo, da so bili baje avstrij-sko-ogerski podložnik! od Rusov na Turškem u smrten i, na tanko po-zvedavala pri oblastnijah, ali se je izkazalo, da so one vesti bile popolnem neresnične. (Bravo klici v zbornici). Dalje odgovarja Auersperg na isto interpelacijo (ali misli avstrijska vlada na kongresu zavzeti se za poljske podložnike v Busiji), da kongres, ki se ima sniti, bode imel samo ta namen, definitivno urediti o r i-jen ta Ine zadeve. V tem smislu je vlada razposlala vabilo na kongres; zarad tega je vsaka druga stvar izključena od evropskega posvetovanja. Dunaj 7. marca. V državnem zboru se je začelo posvetovanje o proračunu za 1878. Nemški poslanec Scbtinerer je ostro napadal državni zbor in minister-stvo, predsednik ga je k redu klical; govoril je za sekularizirali je zakladov „mrtve roke" in za občno glasovanjsko pravico. Peterfcurg 7. marca. Vladni „Prav. Vestnik" izjavlja, da mirovne pogodbe še Bij v Peterburg, Ignatiev jo prinese; torej BO vse kombinacije prezgodnje. Carigrad 7. marca. Odstopljeno zemljišče se izprazni v 15 dneh. Veliki knez Nikolaj sultana ne obišče pred ne- deljo. Ignatiev bode baje jutri skozi Odeso v Peterburg potoval. Pariz 7. marca. Kakor „Agence Ha-vas" poroča, je priglas francoske vlade h kongresu toliko kakor gotov. Rim 7. marca. Denes se je italijanski parlament odprl. Kraljev prestolni govor pravi o orijentalnom vprašanji: Naša iskrena nepristranost bode dajala našim svetom večjo vrednost in izgled naše zadnje zgodovine bode nam dajal argumentov, da podpiramo tako rešitev, ki bode pravičnosti in pravoj humaniteti ugajala. Peterburg 6. marca. Vladni „Journal de St. Peterbourg" poroča, da general Ignatiev skozi Odeso potuje nazaj, da s turskim odposlancem sultanovo ratifikacijo (potrditev) miru prinese. V Peterburgu bodo so potem rutifikucijo izmenjale, potem bodo mirovna pogodba razglašena. „Journal" svari, nuj so ne veruje ružnim glasovom, ki so ae raznesli o uvetih mini, ker ltusija nij nikoli pozabila, da so tudi evropski interesi tu, o katerih neče sama odločevati. „Journal" izreka svoje prepričanje, da mirovna pogodba ne žali nobenih evropskih interesov, zlasti nobenih angleških. Pariz G. marca. Govori se, da namerava Angleška, ako do vojske pride iu poj de Turčija z Rusijo, zvezati 'se z Grki in ustanovljenje veliko grške države podpirati. Nagodba mej Avstrijo in Ogersko. Ko je Beust našo monarhijo z dualizmom v dva dela raztrgal, v avstrijski iu ogerski, ostala je drobna vez „ukupnih zadevkatera monarhijo še druži. Te skupne zadeve so: vnanja politika, diplomatično in trgovinsko zastopstvo na tujezeiustvu, vojne stvari in fi- nnnce za te skupne stroške. Kužen teh skupnih zadev so pa še druge, posebno čolna postavodaja, postavodaja o indirektnih davkih, denarstvo itd., o katerih se naša avstrijska ali cislejtanska polovica ima od časa do ča s a , zdaj vsacih deset 1 e t, še posebno dogovoriti z ogersko iu translajtansko polovico in ta dogovor (prvič sklenen z vpeljavo dualizma leta 1867 in lani obtekel) — imenuje se> nagodba, izravnanje (n. ausgleicb) mej Avstrijo in Ogersko. Ker je prva nagodba lani obtekla, dela se uzo dve leti druga. Bog sam ve kolikokrat so se zarad nje uže ministri vozili iz Dunaja v Pešto, iz Pešte na Dunaj; brez Števila člankov je bilo o tem napisanih, mnogo govorov govorjenih ; naši ustavoverci so ho širokoustili, da tega in tega ne bodo „nikdar" privolili, kir so potem pohlevno vendar le privolili. Ma-gjari so od nove nagodbe priča kovali rešen ja iz Bvoje denarne stiske; parlament na Dunaji, parlament v Pešti ima dolge debato; stari dogovor je bil prodolžen, ker še novi nij bil gotov, za tri mesece, ti trije meseci z marcem zopet obteko — in nagodbe še z mirom nemarno! Dozdaj je končana debata o nuj važne j Sej nagodbenej postavi o colu. Ali rešena ta po« stava še nij, ker — tudi tu nij jedinstva z Avstrijo in Ogersko. Magjari bo namreč finančne cole na kavo potrdili 4 gld. višjo nego ustavoverci. Tu bode trebalo v nagodbi nove nagodbice. A poleg tega nij premagano še drugo teško vprašanje: o 80 milijonnem državnem dolgu. Monuibija je nacijonalnej banki dolžna 80 milijonov. Ali Magjari dozdaj nij so o tem dolgu hoteli nič vedeti in so ga le nam Cislejtan-cem odvuljevali na vrat. Avstrijci pa s pra- Lov in spomlad. (Spisal . . 1 .. .) (Daljo.) Jaz sem dva zaslišal, enega nad soboj v drugem robu, druzega uijsem mogel razločiti. Misleč, da je Čas minil, grem j roti zbi rališču in i.ajde m tam So enega logarja. On mi odkima, da nij nič slišal. Jaz sem mu hotel svoju razodeti, kar znrlofota v robu nad nami, kjer je bil prijatelj B., in mogočen petelin te prepelje ravno črez naju v rob, od koder je logar došel. „Sok !tt se vsede in še nekoliko se 'preseda — in nikamor več se nij ganil. „No! ta jo gotov," ob euera spregovoriva; jaz tem mislil, da gaje prijatelj J3. prepodil, grede proti zbirališču; toda logar mi pove, da je on, grede proti robu, petelina s tal prepodil, in najbrž je prepojenec uekoliko kasneje na svoje navadno mesto prišel. Pride prijatelj. Tudi on je bil enega zaslišal. Šli smo torej dobro volje proti Polici in spat. Pred dnevom, to se ve da, smo bili zopet vsak na svojem mestu. Sedol sem pod robom, v katerega je na večer petelin poletel, in komaj je mula črtica svetlobe na vzhod-njem nebu dan zaznamovala, užo se jo petelin oglasil. Šel sem po tovorskem potu proti njemu; bil je prav ua vrhu roba. Iz pota v celo je bilo slabo iti, gozdarji, ki so tukuj dogo delali, so na vse struni sesekali. Dvakrat sem so moral ua pot vrniti in še le v tretjo sem se približal do vidu. Kdor nij vajen, petelina težko zagleda, kir se čujo ua videz, da jo njegov glas zagrljen in da vedno od drugod pribaju, iu meni se je uže zgodilo, da sem šel rauio pud visoko sedečim petelinom mimo. Zdaj sem ga zagledal bolj v sredini bukve sedečega, vendar, dokler se nij proga« nil, nijseui bil še gotov, da je petelin. Po- merim, stisnem, tresk! hudo tiofotauje in padec zaslišim. Skočim na mesto, ali na tleh se še nič ne vidi, stikam in pri jemljem, ali lo čokiee in veje, mej tem je uže logar pri meni in me povpraša za petelina. Najdeva ga. Pod veliko klado je tičal še živ. Izročim ga logarju, puško nabijem in hitim do mestu, kjer sem druzega na večer zaslišaval. Ustavim se in pOBluŠam, iu v resnici dva „poka" jo sli-šati. Eden se mi je zdel iz roba, iz katerega sem sliSal na večer petelina prileteti, drugi pa se mi jo zdel bližjo, ravno v robu pod Biframi. Šel sem proti temu; z muko sem prekoračil prostoren jarek, šo poln snega, v katerega sem se do pasu udiral« Povprek roba je bilo tulo in, ker je bilo užo kasno, sem v skok zalazoval. Zagledal sem petelina užo ua 80 korakov, sedel je na visokoj bukvi, na samem stoječej. Varno mi je bilo ravnati, svitlo je bilo, solnce je ravno izhajalo in petelin je uže pojenjava!. V strahu, vico trdijo, da je onega državnega dolga Oger-ska po primeri ravno tako deležna kakor A v atrija. Do zdaj ogerski zbor nij hotel o dolgu 80 milijonov nič posvetovati se. Daje, da je uže Deakovo poročilo, da se Magjari ne smejo udati v to plačevanje. Zdaj je vendar Tisza izposloval toliko, da se bode stvar predložila ogerskej regnikolarnej deputaciji, da ga z enačim odborom avstrijskim obravnava. Ali pa se bode s tem kaj doseglo? Nij vidno. Zdi se, da si dvorni in višji krogi prizadevajo na vso moč, da bi nagodbo, ki je vendar podloga našega ustavnega državnega bi-vovanja, pospešili. V marsičem so uže dotirali do kacega kompromisa. Morebiti se jim posreči tudi zvršitev cele nagodbe, da si so dozdaj še take težave, da je teško .srečen" konec prorokovati, ali bode in kedaj bode. Ko bi pa tega posredujočega višjega vplivanja ne bilo, prišli bi bili Avstrijci in Ogri gotovo namesto do nagodbe ali do i/ravnanja — š< do večjega razpora, ker ošabnost in prevzet nost magjarska je vsemu svetu neznosna. To je gotovo, da oni, ki so si dualizem umislili in bo ga ustvarili, ne morejo biti ponosni nanj, če vidijo, kako neizmerno teško se preporaja njih dete črez komaj deset let. Naša monarhija, ki se v tako kritičnih časih vije v tako težavnem notranjem preporodu, pa še ne more do nobenega resultata priti, gotovo ne imponira sosedom 8 tako sistemo. Zatorej upamo, da je ta nagodba — zadnja, katero prestnjemo ter da bo v prihodnjih desetih letih po inicijativi visoke cesarske krone cela Bistema izpremeni na druz h podlogah, za vse narode v našej monarhiji narav-nejših in pravičnejših. Bog nas varuj tacih — prijateljev. Uže parkrat smo omenili, da se je federalistični nemški organ na Dunaj i, tudi po Slovenskem mnogo brani „Vaterland" tako pokvaril pod novim menda severonemškim ured ništvom, da prinaša o Slovanstvu in velikej slovanskej vojski članke, ki so našej narod n o s t i in našej ideji popolnem sovražni. Pod plaščem katolicizma bo tukaj skriva nemško gospod oželjs tvo nad drezimi sosednjimi narodi in ae pokriva še nekoliko s pobožnimi hinavskimi vzdihi, z doktrinarnimi frazami in podedovano neumnostjo, s katero „učeni" Nemci sploh govore o Slovanstvu, kadar le usta odpro. Tako prinaša „Vaterlandu od 7. marca zopet uvoden članek na drugem mestu, v katerem Be vzvišeni namen slovanske Rusije, osvoboditeljice kristijanov, isto tako surovo in grobo sumnjiči, kakor v judovskej BN. Fr. Pr", skoro da še bolj gnjusno. Pisalec „au* Deutsch-land" se veseli, da „ j e katolicizem edina stena mej zapadnimi in vzhod njimi Slovani" (divide et impera), graja Ilismarka, da nij Rusom v tilnik padel, ko so Sli kristijane osvobajat in piše: „Wenn einmal der Sam um des Rus sen thumB mit dem Sande der W U s t e die abendlandische Cultur bedeekt, ahnlich wie der Mohammedanismus die herrlichsten Culturlander des Alterthums erstickt bat, dann vvird man ihn (Piismarka) nicht einen grossen, vveitblickenden Staatsmann nennen und keine Worte des Segena und Lobpreisens werden seinen Namen begleiten. Welche Zu-kunft wird Jener der abendlandischen Cultur in Mitteleuropa bereitet haben? Im Osten g e f e s se 11 und bestit ndi g bedroht durch das RuBsenthutn. Das Kussenthum, meht zu vervvechseln mit dem Slaventhum! Denn das Russenthum ist eine Mischung sla-viseber und normaniseher mit mongo-lisehen Elementen. Erst ans der mehr hundertjahrigen Ilerrschaft der Mongolen in Russland iat das absolutistische Moško-vviterthum hervorgegangen . . . Also im Osten dieses Russenthum, vvelches vvegen seiner Unduldsamkeit gegenliber anderengeiatigen Richtungen im Grunde uuertriiglicher ist wie selbst das TUrkenvvesen in seiner jetzigen absterbenden Phase . . . das sind Aussichten, vvelehe unfehlbar am Aus-gange des Weges 1'egen, auf vvelehem das deutBche Volk seit einem Decennium mit grosser Rapiditilt sich fortbevvegt". List, ki tako neumno zabavlja na Slovane in Slovanov naj prve brate, Ruse, naj se ne imenuje pravičen, Slovanom prijazen, katolišk, konservativen v blažjem pomenu 1 Njegovo divje sovraštvo do slovanske Rusije, ki se iz teh vrst bere, nas podučuje, kakšne prijatelje imamo v tistej pravnej stranki, katero „Vaterland" zastopa. Kar bo stvari same tiče, vidimo, da psuje na Ruse pobožni nemški „Vaterlandovec" z ravno isto obrabljeno bedarijo, kakor brezbožni nemški jud: da Rusi nij bo Slovani, ker so z mongolsko krvjo zmešani. S tako bedarijo naj Nemci nam izobraženim Slovanom ne prihajajo. Razen kacega poljskega žlahčiča, katoremu se po fevdalao-poljskem času sline cede, ko je drl poljskega kmeta, ki še Človek nij bil, dokler ga Rus nij osvobodil — noben Slovan na ta argument ruskega ncslovanstva ne da otlega oreha. Če je v Rusih res tudi kaj mongolske ali normanske krvi, pa kaj za to? Narod je krepak, govori čisto slovanski, tuje se je v Slovanstvu izgubilo. V Nemcih je stokrat veft tuje krvi vmešane nego li v Rusih. Koliko je e slovanske krvi v Nemcih! In Angleži, Francozi, Italijani, iz koliko različne krvi mešan narod so! To ve vsak, ki je le po vrhu čital o preseljevanji narodov početkom srednjega veka. In še to judovsko nemško bedarijo, da bodo ali hočejo „Rusi evropsko kulturo uničiti," moramo čitati tudi v „Vaterlanduu, ki se je včasi delal, da je vsem narodom pravičen! To mora pač vsacega z nevoljo obiti, kdor ima kaj slovanskega čutja in poštenja v sebi! Zasluži li tak list slovansko podpore? Srbskega kneza, ko se je vrnil iz Niša v Delgrad, je pozdravilo belgradsko meščanstvo z adreso, katera se glasi (menimo, da jo vsak Slovenec neprevedeno v srbskem originalu razume,) tako-le: „Vaša Svjetlost! premilostivi gospodaru! Sa svagdašnjim osjećajima vjernosti i odanosti prema priestolu Obrenovića, i sa osjećajima duboke blagodarnosti i priznateljnosti prema Vašoj Svjetlosti za trudove, koje ste vitežki podnieli u svetoj borbi za oslobodjenje i nezavisnost srbBkog naroda u Turskoj, priestolnica Srbije hiti, da te, gospodaru, pri sr trn om povratku u njenu sredinu pozdravi sa „Dobro nam došao". „Dobro nam došao," vrhovni vodjo srbsko vojske, koji si na junačkom m ej Janu osvetlao obraz srbskoui oružju, koji Bi sa obala Save i Dunava ponio zastavu slobode i nezavisnosti srbske, prenio je preko granica, začtka srbsko« osi ob od je nj a i ujedinjenja s rb s k og Pijemonta, i podigao je na obalama L:ma, Morave, Nišave, S trume i Vardara! „ Dosadanje kneževstvo Srbija pod tvojim predvodjenjem i pod upravom tvoje vlade činilo je sva mogucU naprezanja i požrtvovanja da oslobodi svoju bracu od Turaka, da povrati gubitak na Kosovu. I dauas možemo' bez zazora pred delim Bvietom izreći, da su gospodar srbski, vitežki da ne bi otšel, sem zadnje skoke na moč posilil, hitro pomeril in stisnil, ali joj! kapica zamočena ne poči, petelin uže razširja kre ljuti. Ko drugo zmet stisnem, se prevrne, ali padajoč se vjame na kreljuti in se odpelje proti dolini. Poslušam, in črez malo trenotkov začujem — rlofot ali padec? tega nijsem mogel razločiti. Prideta logarja, vsi iščemo petelina, a ga ne najdemo. Logarja nečeta odnehati, da ga najdeta; jaz sem se pa plazil po strmini proti zbirališču. Prijatelj 11. mi uže od daleč nazdravlja s petelinom, snideva se in greva prav v rob vrb Uifer. Od kod to ime, ne vem, ali čudno je ustvarjen ta vrh. Kakor zložene so stene in pokrite z najmanj 8 kvadratnih metrov prostorno ploščo. Proti izhodu je skalovje kakor odsekano; morala sva torej na okolo, da sva prišla pod steno na tej stiani, kamor sem vedel in ho tel pokazati prijatelju medvedji brlog. Ko mi ga je pred 3. leti logar pokazal, sem bil zlezel vanj in se prepričal, da je prošlo zimo strijc Jakob res v njem prebival, kar se tudi uže zunaj na drevji pozna, ker je raz-praskano in mladovje polomljeno ter vejice znešene za posteljo. Od takrat ga nij bilo več v tem brlogu, ker medvedja postelja je bila še tista, toda uže strohnena. Sedla Bva proti solncu, zopet je bilo krasno jutro. Pravila sva si, kako se je nama godilo. Prijatelj je pravil meni, da je prišel prav pod petelina, ker je bil tako zakrit v vejah, da ga od zgoraj nij mogel streljati. Grede proti zbirališči je še druzega preplašil, ki se nij več glasil. Jaz nijsem bil prav vesel zavoljo druzega nedobljenega petelina, kar za grmi strel pod nama in vesel vrisk. Gledava in zagledava logarja; Franjo je petelina nesel; ko se snidemo, nama pove, da je iskajoč pol drevesom na Bnegu kri zapazi!, gori so ozrl in zagledal mojega uže kimajočega pi telina in ga dostrelil. Pol urice počitka je minilo, kakor bi trenil Ogledavali smo, kakor je vsem lovcem navada, eden za drugim in z rok v roke peteline. Prva dva -ta bila posebno lepa starca, prijateljev je bil po glavi jako razkavsan, znamenje, da je bil hud borivec. Moj prvi pa je bil največji, kar sem jih do takrat ustrelil, tehtal je lO'/a funta. Dospevši zopet na Polico, smo peteline po vrsti pred hišo povesili potem pa takoj logarja, ki je bil pri hiši ostal, na Klano po vino in živež poslali. Pri zaju-trku so se vsi posamezni trenutki lova še enkrat ponavljali in v najlepših mislih smo pospali. Vselej, naj bo petelin ubit ali ne, kadar se človek iz jutranjega pohajanja vrača, se veseli tega počitka. Lo pol spanja v nOČJ, potem pa štiri do pet ur težavnega hoda, tO utrudi, in ko hitro je želodec upokojen, pride spanec sam ob sebi in, tako prijeten 1 v rosu ici ves drugi kakor doma. Za poludne je bilo vse pripravljeno, kar knez Milan Obrenović IV., i srbski narod u Srbiji izpunili dužnost i prema svojoj časti i prema Bvojoj budućnosti. I narod srbski, sviestan o izvršenju svoje dužnosti, očekuje sada, gospodam, pravičnost od cara oslobodioca i pravičnost od prosveče nih hristijanskih europskih velikih sila. Petvjekovne patnje srbsko g naroda i njegova naprezanja in žrtvovanja u sva vremena kad se borila za slobodu hristjana na iztoku, daju mu, mislimo, pravo, očekivati pravedno riešenje njegove sudbine od cnra oslobodioca i od susjednih i udaljenih velikih europskih sila. On će i odsad podnieti svaku sudbinu, kao što je i dosada podnosio; ali će opet svagda zadržavati ubjedjenje, da ima pravo na svoje oslobodjenje i ujedinjenje, i da je on za postignuće toga činio svoju dužnost, koliko mu je god moguće bilo. Ovaku oduševljena priestoljnica tvoja, gospodaru, moli te, da primiš njena osjećinja viernosti i odanosti prema tvome priestolu, priznatelnosti za tvoje trudove na ostvaranju srbske misije, i da budeš uvjeren, da će srbski narod, očekujući pravednu ocjenu njegovog žrtvovanja, u svakom slučaju ostati vjeran tebi gospodaru, i vjeran svojoj misiji na iztoku, koja je: „Oslobodjenje i ujedinjenje srbskog naroda". U Biogradu 1 7. februara (1. marca) 1878 (Podpisi.) Politični razgled. V Ljubljani 8. marca V ttrSaVfMMfi *r #*»!••#, ki je denes začel budgetno debato, oglasil se je mej govorniki tudi naš slovenski poslanec dr. Vo-injak. „Za" proračun so se namreč oglasili Obentraut, Naumovič, dr. Rus, „proti" pa: dr. Monti, Schćinerer, Wunn, dr. Oeh, dr. Fanderlik in zgoraj imenovani. Včeraj je bil pod a'Mnrjevimn predsedstvom odločilen in in iste rsk i svet, katerega so se udeležili Anđrassv, vojni minister Bylandt, skupni finančni minister Ifofman, Auersperg, Pretiš, Tisza in Szell. Sklenilo se bode o predlogah, ki bo bodo delearnci-jam predložile, ki bo denes snidejo. Andrassv bode denes baje občni položaj in svojo politiko razložil. Časniki neprenehoma govore o vprašanji zasodenja in Hercegovine od strani Avstrije. Ministerska stara „Presso" zagovarja to idejo tudi v včerajšnjem listu, rekoč, da je Turčija zdaj bolj nego kedaj nezmožna tam reforme uvest«. Ako Avstrija ne poseže po teh deželah, bode to storila kaka drmra država. — Tudi berlinski listi — iz svojih uzrokov — priganjajo avstrijsko vlado k temu koraku. Tn U ti «lr>.t»v«v Včeraj smo citirali ritmH list, ki ie nekako za Rumune govoril Naj denes dopolnimo, da so tudi protivno misleče ruske novine, namreč, ki se buduieio nad vpitiem Ru-mnnije, ki bodo 140.000 liudij oddala, a za to jih 200 000 dobila. „Ruski Mir" p^avi: „Od kod pa prihaja smelost tega mnlehnega na-rodiča, ki nas od Dunava loči? Z Rumunijo nij treba fino diplomatično govoriti, z njo ie treba malo bolj grobega in energičnega jezika, da k pameti pride." In „St. Pet Ved." pravijo, da ie divji krik v Romuniji Rusom zo-pern in kaže, da ie ruska velikodušnost tu slab sad rodila. Rusija bi bila lehko glede Rumunli« to storla, kar je leta 1800 Nemčija 8 Frankfurtom, Hessenom. in Hanovrom. Nekateri nnfftrjf^i listi svetujejo svo-jej vladi, naj se tudi Anglija udeleži dedovanja in razdeljevanja Turčije, zlasti naj angleška vojska zasede Egint. — Novine dalie govore o kongresu in si ne obetajo mnogo od njega. Dopisi. Ie ▼lor.li*lil 6. marca [Izv. dopis."] Kakor se je čitalo v „Stov. Narodu", da so se v poslednjem času na mnogih kraiih snovale narodne veselice slovo jemnie od burkeža pusta, tako je bil tudi tukaJSnJl odbor naše čitalnice napravil v soboto večer 2. marca svojim udom in prijateljem narodnega društva prav kratkočnsno in zanimivo zabavo Izmej povabljenih vnanjih domoljubov počastila sta nas dva odlična narodnjaka iz Oornjeca grada. Domačini bo se udeležili veselice v precejšniom, a ne v nadejanem Številu, kakor navadno pri prejšnjih; uzrok temu utegne biti neprilični sobotni večer, kadar je mnogim zaradi raznih opravkov težko domu se odtegniti. Kaj pa ko bi se bilo zopet zahrbtno proti nam delovalo? Ojuousruie tandem! Toda dosta, ne besedice več o tej stvari. Zadovoljevala naa ie zabava, kajti reči smemo, da je bila zastopana tu kajšnja inteligencija. Vršila se je najprej tombola na korist čitalnici, koji je sledila prav domača zabava z raznimi nnpitnicaini. Prepevale so se skupno navdušeno proste narodne pesni, glasili so se čveteiospevi in miloglasni samospevi spremljevani z glasovirom. Plesa- željni svet se je sukal Živahno do ranega jutra in še le zvon, naznanil j oč nedeljo in vabeč verno ljudstvo k bogočastju, razločil nas jef pa Se vse prerano. Posebno priljubljene so narodne veselice prostemu ljudstvu, ki si šteje v čast, razveseljevati se v tako odličnem društvu, in tudi mi menimo, ila je koristneje udeleževati se tac'h in jednacih zabav, nego sa-motariti po krčmah. In odbor se bode tudi prizadeval, čim večje število prostega ljudstva, si pridobiti. smo živeža še imeli. Po obedu smo pred hišo na solnce posedli, petelini so nad nami bongljali, kupica z vincem se je vrstila in lovskih kratko časnic nij manjkalo. Pes moj zarenči: pogledamo, kaj bi bilo in zagledamo iz Šume na desno dospevša dva lovska psa gonjača. Se nikdar jednakih nijsem videl. Poznal sem dosti lovcev, ki so trdili in se tega tudi držali, da lovski pes ne sine biti rojen, in videl sem dosti psov, ki bo pod to bolj finančno maksimo zdihovali, ali tako koščeno subih, kakor sta bila ta dva, pa še nikdar nijsem videl. Smrt bi bila pohajača storila, ker sta v'prepovedanem Času gotovo srne preganjala, da so nij klanski logar Franjo za nju potegnil in povedal, da sta njegovega pajdaša logarja, da v letnem času se jima tukaj na Polici dobro godi, ko je Bila dosti koruzne juhe in skorje ; ali ua zimo se jima prevrne, čemur so žulosten dokaz nju podobe. Pob valil ju je, da sta izvrstna gonjača in da sta gotovo prišla pogledat, ali se ne bode prijetno življenje na Polici uže skoraj pričelo. Dobre besede in naša splošna zadovoljnost sta jima pomagala, da sta bila psa, uže prej k smrti obsojena, prav ko gosta sprejeta. Do bila sta poln kotliček dobro oslajšanega mo čnika. In kako sta jedla! Tako se silo sta požirala, da sta po malih trenotkih uže morala ponehati. Širiti sta se jela, kakor bi mehe napibaval, in počila bi bila, da ju nijso reberca skupaj tiščala. Nikdar poprej nijsem opazil, da rebra pri psu tudi proti tej nevarnosti služijo. Večkrat sta kotliček popustila, ali se zopet vračala, dokler nij bil nosnažen. Polegla sta potem na solnce in videlo se jima je, da sanjata o najlepšej poletnej dobi, ko je živeža z mirom dovolj. Logar doide z vinom in živež 'tn in odpravimo se na pot. Sklenili smo iti na najvišje še obraščeue robe proti Snežniku, namreč na Doščenieo. Gonila nas jo misel, da tam bodo še več petelinov in da idemo drugi pot proti domu, a ne mimo onih unesrečenib žensk. (Daljo pri h.) Domače stvari. — (Izpraz.none službe.) Pri financ« nej prokurat.uri v Ljubliani ste razpisani dve mesti za koncipijenta, jedno s podporo letnih GOO. a drugo 500 gld.; — isto tako se na-meščuie pri glavnem čolnom uradu v Ljubljani asistent se službo IX. roda, a ima vložiti kavcije GOO gld. Za prvi dve s'užbi je rok odmenjen do 3. aprila t. 1., za zadnjo do 15. aprila t. 1. Prošnje naj se pošiljajo predsedništvu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — (Velik požar) / večera dne IG. m. m. je okolo sedme ure naatul ogenj v hiši posestnika Luka Petrifta v P7 . W Zlata renta........ 75 „ — IHtiO dri. posojilo..... 11L „50 Akcijo narodne banke .... 802 „ — Kreditne akcije...... 233 „ 60 London......... 118 m 80 Sapol.......... 9 „ 4 9 V, 0. kr. eekini....... 5 „ 59 srebro ........ 104 „ 80 Drlavne marko ...... 58 _ 6f> t iMtiiifik oprnvniMiva: Gosp. A. F. v V. Plačano imate tedaj za un me svečan. — Gosp« S P. v Jurjevcu. S poslanimi 4. gld. imate p ačano do 31. januarja t. I. — i\l janu : Peter liassiiik; Beljak: Ford. Scliolz, lekarnar; Bolean: F. VValdiiiUller, lekarnar; Uurgo: Juh. Ilettanini, lekarnar; Bruneuk: J. G. Mahi; B r i k s e u Leon haid Nlauli, lekarnar; C e 1 j e : Uaunibacuuva lekarna in F. Uauscher: K s h u k : J. C. v. Oienes, lekarnar; r ruhului-ton: Vineene lllnniauer ; F r i o B a >. h : Anion Aickillger, lekarnar ; F o 1 d b a e h : .los. Kiinig, lekarnar ; Gradec: VVenu. Tinkoc/. v, lekarnar ; G u r i e a : A. Fianzniu, lekarnar; G o s p i c : Valentin Vouck, lekurnnr; Glina: Anton llaulik, lekarnar; Hali (Tirolsko): Leon. v. Aiebuiger, lekarnar; 1 no m ost: Franc \\ inkler, lekarnar; 1 u-] nichen: J. Slapi', tekainar; Ivanić: IA. Tullovie, lekarnar; i Jaška: Aloks. iletžie, ukarnar; Celovec: Karel Kleinenčie; ' K a r 1 o v e e : A. K. kutkič, lekarnar; Koprivnica: Max. VVerli, ; lekarnar; Kranj: Karel Šavnik, lekarnar; Knittelfeld: \Vnli. l Viselmer; K i n u b e r g : J. S. karinčič; Line: Franc v. Erlucli, ' lekarnar ; BI a rib 0 r t Alojzij K vantlesl; M e r a u : \\ ilheliu v. Fern-! ne lih, lekarnar; Malu: LuU. 1'bll, lekarnar ; M u r a u -. Jun. Mevrcr; Nov o mcbin: boni. Jii/.zoli, Ukarnar.; 1'tuj: C. (iirud, lekarnar; Fostojna: J. A. KiijIiim hiuitlf, lekarnar; 1' e t e r w a r d e i n : 1 B. Deodatovi dediči; Badgonai l'aesar K. Amlrieu, lekarnar; Kovu r odo: lin liani I hal i s, lekarnar; 8 1 o v. Gradeči (i. Koruik, lekarnar; Trbiž: EogttD Lbetlin, lekarnar; Trst: C. Zanetti, lekarnar; Vukovar: A. Kinicsuvics, lekarnar; Vinkovce: liiederiih llcrzig, lekarnar; V ara/, d in: Dr. A. llulter, lekarnar; Zagreb: fcig. .nitllliach, lekarnar; Zader: N. Alidrovic, lukamar. fl^"* P. t. občinstvo naj izvoli vselej izrecno zahtevati Vviihelmov snežniški zeliščni alop, ker tega samo jaz pravega prirejam, ter so izaelki, kutere prodajajo pod imenom Juliju Bittnera snežniški zeliščni alop, nevreana ponarejanja, pred katerimi svarim posebno. H- X-X-X-X-X-X-X-K> X-X-* X> X-X> X- x> pravejfii Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja navajamo tale priznavajoč dopis: Gospodu Franji W i 1 h c 1 m u , lekarnarju v Neunkirchnu. Berlin, G. maja 1H75. Prosim, pošljite mi » povzetjem tudi lotos svojega VVilhel-movega antiartritičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja; lanskega leta se ju izkazal vrlo dobro. Zahvaljujoč so Vam prisrčno, beležim se s poštovanjem J. Kietlel, kavarničar. --(858 -2. Preiskali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučiliščni profesor dr. E. Fonzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaji itd. itd , prof. Oppolzer, dr. VanKloger v Bnkareštu, dr. Rust na Dunaji, dr. Roaer na Binaji, dr. Ivan Mtiller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. G-royen v Novem Jorku, dr Raudnitz rta Dunaji, dr. Kes i v Berlinu, dr. Leh-mann v Mošonju, dr. Werner v Vratlslavi, dr. Malio v Grti-hišnem polji; praktični 'zdravniki: Hilger v Nachiin^u, Russcgot' v Abtetiavu, Truchholz v Marzalyju, Janković v Nakotalvi m mnogi drugi zdravniki, 1. pri revmatičnih boleznih; 2. pri skrnini; ii. pri boleznih v spodnjih dolih telesa, onih, ki mnogo sede; 4. pri povekšanji iu nagnčtu jeter; 5. pri Bvrabu, osobito pri lišajih; H. pri sifilitičriih boleznih; 7. prodno kdo, ki trpi navedene bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel; 8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper to bolezni. o o a u %J %J u u u o u u u u a a Jedino pirorvi prireja Franje Wilh.elXXi, lekarnar v Neunkirchenu. Zuvltck, raatlvljeu v 8 vzemkov. prirojen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr. Š-vecrilo. Varovati so jo nakupa ponarejanj ter nuj zatorej vsak zahteva vedno le „VVilhelmov antiartritičeu autirevniiitieen kri čistilen Čaj, ker so prirediti, ki sinjo samo pod imenom antiurtritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter ju vodno svarim pred nakupa vanj um taeih. Da ugudim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi WilhcN uiov »utiurtritieeu uutlre« iuwtičeu kri cittlileu eaj tudi JLJubljana: Peter IdUMnlk ; Beljak: Mat. Fiirst ; li o r g o : Josip Bet tanin i, lekarnar ; Bruck na Muri: Albert Langer, lekarnar; Bolcan: Franjo \Valdmilller, lekarnar; Bruneck: J. J'. Mahi; Bel o var: Jiud. Sttoboda, lekarnar: B r i k s e n : Leonhard Staub, lekarnar ; Celje: Jlutt»ibach-u\n lekarna in Franjo Ituuncher; Cormons: Ikrmcs Codolini, lekarnar; (J o 1 o v e c : Kari Klemetičič ; C o r t i n a: A. Cambruzzi; U o u t a c h-Landsberg: Midter-jti\i dediči; E s e k : J. C. von Dieim, lekar-uar; Josip Vobetzkij, lekarnar; F U r s t e n te 1 d: A. SchrUkenfuss, lekarnar ; F r o h n 1 e i t e n : V. lilumaucr; F r i e s a c h : O. tiussheini, lekarnar; A. Aic/unger, lekarnar; Feldbaeh: Josip Koniij, lekarnar ; G o r i e r : A, Frunzoni, lekarnar; G r a d e c: J. JJurgleitner, lekarnar; G u 11 a r r i n g: i'. Vatterl ; G r u b i s n o p o 1 j e : Josip Malich; G ošpic: Valentin Vouck-, lekarnar; Gr al'o ud orf: Josip Kaiser; 11 e r in a g o r : Jos. M. liichier, lekarnar; 11 a 11 (.Tirolsko): Lcop. ion Aichiugvr, lekarnar: Judenhurg: F. Seiukovitsch; ln-nichen J. Stapf, lekumur ; 1 m s t: Vilj. Deutsc/i, lekarnar ; Ivanić: Fd. Tollociv, lekarnar; Karlovce: J. ličnic, lekarnar; A. E. Katkie, lekarnar; Kindberg: J. Karintič, lekarnar; Kaptuii-b erg : Turno; lekarnar ; K n i 11 c n t' e 1 d : I 'ilj. Ikc/iiur, lekarnar ; K r a nj : Kuri Šuatik, lekarnar ; Line: Franjo pl. Erhuh, lekarnar; Le ob On I Ivan 1'cfcrschij, lekarnar; Maribor: Aluis (Juaiidcst; Metlika: Alfred Malti r, lekarnar ; Al ti r /. z u s u h 1 a g : Ivan JJa-njer, lekarnar; Murau: lian Slegrvr} Mit rov ie a: A.Kersteno-vich; Mals: Ludeig 1'otl, lekarnar ; Novo mesto: Doni, liizzolli, lekarnar ; N e u m a r k t 1 iŠtajcrsko) : Kari Muli/, lekarnar; Otočac: lulo Totnuij, lekarnar; P o h loj na: Josip Kupferselnuhlt, lekarnar; Pet6rwardelni L. C. Junging*r; l'liberg: Ivan NtUMtr, lekarnar: Požega: Ant.pl. IttgedHs, lekarnar; 1* rnasberg: Iran Trilmč ; Ptuj : C. Uirod, apotekar; li o t t c n m a mi : Franjo X. 11-Uikj, lekarnar ; K o v e r u ti o : liieliarU Tlutles, lekarnar ; Samobor: F. tichu-arz, lekarnar; iScbouioOJ Teter Bcros, lekarnar; Slov. BiBtrioa: Adam pt, Jntkunski; Slov. grade OS 6'. Korilik, lekarnar; Jo*. Kaligaritačh, lekarnar; Strassbug: J. V, Corton; S t. Veit: Julian Ripptrt f Stainz: Valentin Tlmotttchtk; S e ni-1 i n: D. Jounnviicz-a. sin; S p ljut: Venatio pl. 1'raziu, lekarnar; U oh lan d erB i K WUritt, lekarnar; Trst: Jak. Svravallo, lekarnar ; T r i e D t: Ant. Santoni} Trbiž: Eugm Kbcrlin, lekarnar ; V u-kovar: A. Kruicsotits, lekarnar; Vinkovce: Iried, llerziij, lekarnar ; Varaždin: Ur. A. llulter, lekarnar ; Zagreb: Mg. Mi/tl-bacli, lekarnar; Senj: Josip Accurtt, lekarnar; Z aderi An-drovičf lekarnar; Zlatar: lean N. 1'ospisil, lekarnar. g 8 O U 8 U O o o o o o