MM/
BRESTOV
□bzorniL

I L
I—i
K
I I \/ y^X
letnik iv
30. JUNIJ 1970
ŠTEVILKA 33
INVESTICIJ v zaključni fazi
Govoriti o investicijah v Brestu posebej za leto 1968, 1969 ali 1970 je nesmiselno, saj so triletne investicije celota. Če pa te investicije, tako združene, pogledamo in analiziramo, potem vidimo, da je bilo 1969. leto investicijsko najbolj razgibano, da je bila leta 1968 ustvarjena osnova, da pa 1970. leta dokončujemo veliko rekonstrukcijo.
Gradbene investicije se bližajo h koncu. V zaključni fazi je novo 3600 m2 obsežno skladišče gotovih izdelkov. Končne obrise dobiva nova delavska restavracija, ki je med Iverko in Tovarno pohištva. Od večjih investicij je treba omeniti skorajšnjo dograditev trgovine s pohištvom in dodatnih delovnih prostorov. Preselitev delavske restavracije Pričakujemo v juliju, trgovina in pstalo pa bo nared nekje v začetku septembra.
Na področju Cerknice je letos zamišljena prenovitev stare u-Pravne zgradbe v IBM središče, Prenovitev nekdanje Hrenove hiše v Gasilski dom, izgradnja garaž za tovorne avtomobile, nova vratarnica pri mostu, rekonstrukcija hiostu, ureditev cest in platoja, Postavitev industrijskega tira ob tovarni.
Po opustitvi žage v Cerknici bomo ta objekt uporabili za vzorčno delavnico, ki bo tako dobila druge dimenzije, kot jih ima danes in drugačen sistem dela — če prav razumem, bo to skoraj tovarna v tovarni. Vendar še ne jutri.
V	Tovarni pohištva Martinjak in v Tovarni lesnih izdelkov Stani trg letos ne bo večjih investicijskih del. V programu so Predvsem vzdrževalna, regulacijska in podobna dela.
Res, da je obseg gradbenih del dokaj velik, vendar ni bojazni, ?a plana ne bi dosegli, po obsedi pravočasno. Res pa je tudi, da smo lani bolj hiteli kot letos.
Tudi pisarniška oprema, naprave in transportna sredstva so ietos še dokaj močna postavka. Eel strojev je že bil dostavljen, del je naročen. Posebna težava so obračalne naprave za Iverko, kjer se mučijo, kako bi rešili težave, ki so nastale zaradi neodgovornega dobavitelja iz Zahodne Nemčije, katerega tožimo.
V	montaži so parne turbine. Rravijo, da bomo imeli dovolj lastne energije. Upajmo, da bo tudi manj zastojev zaradi izpadov, do katerih pride skoraj Vsak dan.
Električne in parovodne instalacije tudi letos močno bremenijo strokovnjake s tega področja, saj po treba reševati vrsto zapletenih distalacij v novih prostorih, IBM središču in v sami proizvodnji.
Med prevoznimi sredstvi je daj večja postavka nabava štirih tovornih avtomobilov za prevoz Pohištva, medtem ko so kombi, osebni avto, viličarji in druga prevozna sredstva manjše postavke.
V	tretjo skupino investicij sodi Ureditev IBM središča — AGP spedšiča. V ta namen bo prenov-iJena stara upravna zgradba.
Treba bo zamenjati pode v vseh nastropjih, izravnati pode v pritličju, urediti klimativirani strojni prostor in drugo.
To bo mogoče opravitit po izselitvi delavske restavracije. Velika jedilnica bo začasno spremenjena v pisarne sektorja za ekonomiko in finance, sektorja za kadre in sektorja za GAP.
V	juliju pričakujemo prve stroje za elektronsko središče. To bodo luknjači in verificirke za luknjanje kartic, ki jih rabimo za elektronsko obdelavo podatkov. Ostale stroje za IBM bomo dobili v začetku decembra.
V	tem sestavku sem hotel prikazati obseg del za letos kot nadaljevanje investicij iz prejšnjih dveh let. Relativno kratka doba je potrebna, da je BREST tako izrazito spremenil svoj videz, svojo opremljenost in delovno sposobnost.
D. Trotovšek
Razgibano delo v montažnem oddelku Tovarne pohištva Cerknica
Razvojne smeri gospodarstva
V majski številki OBZORNIKA smo vas seznanili z delom resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenije. V tem sestavku pa vas bi radi seznanili z razvojnimi smermi gospodarstva, kot si ga zamišlja resolucija.
Šele usklajene dolgoročne razvojne projekcije posameznih gospodarskih področij (vejni programi) bodo bliže in natančneje določile najugodnejše možnosti za njihovo vključevanje v zelo dinamični gospodarski razvoj. Vendar nam že dosedanja spoznanja omogočajo vsaj splošno opredelitev verjetnih razvojnih smeri in strukturnih usmeritev posameznih gospodarskih področij.
Dolgoročno razvojno koncepcijo posameznih gospodarskih področij, ki bo izvirala iz vejnih programov, iz splošne strategije in pogojev razvoja, bodo morale delovne organizacije konkretizirati s svojimi lastnimi razvojnimi programi in ustrezno akcijo. Temeljna izhodišča programov in akcij bodo morala temeljiti na tem, kako izkoristiti organizacijske oblike za bolj rentabilno proizvodnjo in večjo uveljavitev na trgu. Zato
je nujno, da so programi odsev resničnega stanja, pa tudi odraz pričakovanih možnosti v novih integracijskih oblikah, ki jih nudijo procesi vertikalnega in horizontalnega poslovnega združevanja, predvsem v jugoslovanskem merilu.
Dosedanji integracijski procesi v Jugoslaviji nas postavljajo pred življenjsko vprašanje, kako nadaljevati industrijski razvoj Slovenije, kako vključiti naše industrijske možnosti v jugoslovanske integracije povsod tam, kjer nimamo možnosti postaviti lastnih večjih integracijskih kompleksov. V nasprotnem primeru se bo nadaljevala pot razdrobljene majhne proizvodnje z relativno visokimi stroški in z majhnimi možnostmi za nastop na svetovnem trgu.
Industrijska proizvodnja bo tudi v naslednjem petnajstletnem obdobju najpomembnejša osnova za skladno rast gospodarstva. Na podlagi sedanjih proizvodnih možnosti bo mogoče z intenzivnimi rekonstrukcijami, modernizacijami ter razvijanjem novih kapacitet povečati v naslednjem petnajstletnem obdobju industrijsko proizvodnjo za dvainpol do trikrat. Delež industrijskega pod-
ročja pri ustvarjanju družbenega proizvoda se bo sicer zmanjšal, vendar se bo zadržal na okrog 50 %>.
Na proizvodne usmeritve bo vplivalo veliko dejavnikov. Proizvodnjo, ki je ob polni avtomatizaciji in uporabi kibernetike povsem izkoriščena le, če gre za delo velike količine enakih in ze-
lo podobnih izdelkov, ali manjših serij visokospecializiranih in kva-litenih proizvodov, bo pri naši i-verzifikaciji proizvodnje in možnostih koncentracije kapitala mogoče razvijati le redko in še to v okviru večjih kooperacij. Druga usmeritev pa bo taka množična proizvodnja, za katero je potre-Konec na 2. strani
Hasm imm	4. pU\
i
VEC izvirnosti tudi v propagandi
MESEC PRODAJE POHIŠTVA BREST NOVI POSLOVNI PRIJEMI PRODAJNE SLUŽBE PRVA TURISTIČNA KARAVANA MATEVŽ HACE — ŠESTDESETLETNIH BEOGRAJSKA BANKA TUDI V CERKNICI
25 let svobodnega življenja. Četrt stoletja, našega stoletja, ki mu dajemo vedno nov in nov utrip. Stoletje, ki ga sami oblikujemo in mu dajemo bit življenja. Ustvarjamo si ga po lastni presoji, po človeških odnosih, po odnosih, ki edino lahko napravijo človeka — svobodnega ustvarjalca lepe sedanjosti in bogate prihodnosti novega pokolenja.
Odveč je ponavljati, kaj nam pomeni revolucija, spomin na najsvetlejšo pot zavednega Slovenca, borca za pravice svoje in novih generacij, kajti tudi pošteno zastavljena beseda lahko postane že večkrat uporabljena in oguljena fraza. Narodno osvobodilna borba s svojo zgodovinsko, vojaško in družbeno izrednostjo pa je Nam mladim pomeni čustven svetla, originalna in enkratna.
odnos do revolucije izročilo revolucije, ki že 25 let prepaja našo graditev. Zgrajena je sedanjost vsakodnevno napeta, zanesljiva in utečena, le včasih rahlo utrujena in naveličana blagodati, vendar lepa kot pesem. Tu se najdemo skupaj v družbenem dogajanju, kjer skupaj dihamo s stvarnostjo, aktivno in borbeno s poštenim srcem in odnosom do lastnega izročila.
Ob voščilu in pozdravih, ki vam jih namenja naša družba in naš kolektiv, tovariši borci, vemo, da nekateri vaši problemi še niso rešeni. To niso zgolj eksistenčni problemi, ampak tudi problemi zapuščenosti in osamelosti. Topla človečnost in prisluh za drobne probleme borcev mora postajati še bolj prisotna v našem hitrem življenju.
Razvojne smeri gospodarstva
Nadaljevanje s 1. strani
ben razmeroma manjši obseg polno avtomatiziranih naprav. Aktualna Do usmeritev na izdelke, ki zahtevajo veliko kreativnega dela in jih je mogoče proizvajati v manjših in srednjih količinah zaradi stalno spreminjajočega se asortimenta. Zato se bodo morali razviti aplikativna razvojno-ra-zisttovalna dejavnost, konstrukcijska dejavnost in industrijsko oblikovanje, kar bo omogočilo preskočiti cele »generacije« tehničnih pridobitev (»iskanje bližnjic«).
Regionalni vidik našega industrijskega razvoja je inuustriali-zaeija manj razvitih in prenase-ijemii pourocij, Ki jih Do mogoče reševati predvsem z delovno m-tenziviimu investicijami v pro-lzvoune Kapacitete.
Poraba vseh vrst energije bo v Sloveniji narasla od 37 tisoč tcai v letu latiU na okrog 65 tisoč tcai v letu 1985. Z novimi vin do treba ze v letu 1975 pokriti 49 7o primanjkljaja in v letu lbtio 60 7o primanjkljaja. Do leta lbtio preuviaevamo naslednjo strukturo energetskega primanjkljaja: VUG tisoč ton antracita in črnega premoga, 3200 tisoč n alte in iu milijonov kVVh električne energije. Do leta 1985 bo zgrajenih se nekaj hidroelektrarn in termoelektrarn (na kurilno olje, zemeljski pnn, nuklearno gorivo), nujno pa bo tudi vključevanje v omrežje plinovodov, naltovodov in eiektrovooov.
Razvoj metalurgije bo v naših reiativno majiinm zmogljivostih zame val visoko stopnjo avtomatizacije, specializacije m razvijanje nuvm, ziasti kvalitetnih zlitin z usmeritvijo prodaje na širši trg. Kvantitativno te proizvodnje ne bi vecan m naj bi po tonazi ostala pri seuanjem oosegu. Rotreono pa jo do temeljno modernizirati in s tem poceniti in ji preskrbeti čim v ec doueiave. Proizvodnja specializiramo metalurških poi-izueikov in koncmn izdelkov se bo organizacijsko tehnološko povezala s kovinsko industrijo, na voijo bo elektroindustriji, lesni inuustriji in gradoemstvu, odprla pa se do tudi možnost za izvoz.
V	kovinsko—predelovalni in elektromuusiriji se bo proizvodnja prilagajala neprestanim spremembam izdelkov, široki delitvi deia in tehnološkim spremembam (avtomatične proizvodne linije, avtomatizacija individualne proizvodnje na osnovi numerično uravnavanih orounih strojev itd.) lviotorna in električna industrija, ki souita med najooij propulzivne pogone, sta zlasti v povezovanju z velikimi tujimi firmami temelj prinounjega industrijskega razvoja m dajeta osnove za razmah mnugm vrst proizvodnje kooperantov — dobaviteljev.
Proizvodnja grupacija »belih aparatov« in drugih proizvodov široke potrošnje lahko z zaokrožitvijo ze sedaj širokega programa proizvodov in z medsebojnim sodelovanjem postane pomemben nosilec prodora na najširša tržišča.
V	kemični industriji je doslej še nepojasnjeno vprašanje, kako odpraviti relativno nerazvitost te panoge, ki je v svetovnem merilu v ospredju industrijskega razvoja. Tako ostaja vprašanje o osnovi razvojni usmeritvi kemije. Ker je o tej odločitvi precej nejasnega, je mogoče sedaj povzeti samo najbolj nasprotujoča si stališča. Ena skrajnost se zavzame za razvoj bazne kemije, vključno s petrokemijo, po drugi strani pa smo morda v Sloveniji že zamudili čas za ka j takega in je realna le izključna usmeritev na predelovalno industrijo, ki pa mora sebi ustvariti temelj s proizvodi nižje stopnje ob usmeritvi na izvoz in na dolgoročno sodelovanje s tujimi partnerji.
Proizvodnja gradbenega materiala in nekovin ima ugodne osnove v bogatih surovinskih nahajališčih. Doseči bomo morali integracijo eksploatacije, oplemenitenja in finalizacije. Razviti se bo morala proizvodnja velikih
kapacitet z visoko produktivnostjo in nizkimi cenami. Opekarstvo bo treba usmeriti v proizvodnjo lahkih izdelkov in ekspandirane gline. Pomembna bo racionalizacija in pospešena mehanizacija gradbene industrije, uvajanje novih materialov in izdelkov, poenotenje dimenzij in tipov proizvodnje ter napredna industrija pri gradnji objektov vseh vrst, zlasti stanovanj. Usmeritev v steklarski industriji bo intenzivno sledila potrebam trga, zahtevam okusa in moue m bo se bolj uveljavila lastne oblikovne dosežke.
Razvoj zvečane lesne industrije še veuno temeiji na našem gozdnem bogastvu. Tona pomen domačega resa kot osnovne surovine za lesno muustrijo se bo postopoma zmanjševal, ker bodo ta les nauomescan eksoti in lesu podobni sintetični proizvodi, sedanja stopnja razvoja lesne industrije ter integralni nastop lesne proizvodnje m trgovine na zeio zahtevnih tujin trgih pa opravičuje pred-viuevanja, oa bo ta industrija preunjacna pri modernizaciji ter po prouuktivnosci ueia, kvaliteti, mounusti in ceni socuia v vrh svetovne konkurenčnosti. Intenzivni razvoj do ooziveia industrija proizvodov za šport in rekreacijo, ziasti mnozicnm rekvizitov, za katere se z visokim standardom in razvojem turizma odpira veliko trzisce. IN a vscn teh področjih bo močno prisotna lastna raziskovalna in oblikovalna dejavnost. Visok oeiez iglavcev v Sloveniji bo osnova za proizvodnjo kvalitetnejše celuloze in kvalitetnejšega ter ustreznejšega asortimenta papirja.
Področje tekstila, usnja in komekcije je le demo tehnološko modernizirano. Zastoj, ki se je pojavil v nekaterih velikih obratih, bo mogoče premagati z resnejšimi preusmeritvami v bolj urocja postajajo kapitalno izredno atraktivni asortiment. Mnoga po-intenzivna in so vlaganja pogoj za visoko produktivnost m pocenitve. H olj bo treba izkoristiti velike možnosti za take usmeritve, kjer prihajata do izraza kvaliteta in modno oblikovanje in kjer so običajne manjše in srednje serije proizvodov ter je potrebna gibka prilagoditev zahtevam najširšega trga.
V živilski industriji lahko pričakujemo intenzivno osvajanje mnogo širšega asortimenta in zahtevnih standardov ter kvalitet, podobno kot jih je razvila živilska industrija. Večji življenjski standard, turizem in tudi izvoz dajejo možnost za množično proizvodnjo kvalitetnih živil, ki lahko ob večjem uvozu artiklov za izpopolnitev asortimentov omogočijo strukturo ponudbe, ki bo ustrezala -naj zahtevnejšemu popraševanju. Del živilske industrije, ki je povezan z domačo surovinsko osnovo, bo lahko nosilec množične specializirane kmetijske proizvodnje po naročilu in skupaj z osnovnimi organizacijami kmetijskih proizvajalcev organizatorju pri uporabi novih tehnologij in kooperacije v kmetijstvu.
Kmetijstvo. V prihodnjih petnajstih letih bo z večjim standardom sledila sedanji stagnaciji bistveno povečana poraba mesa, mleka in mlečnih proizvodov, sadja, zelenjave in drugih kvalitetnih vrst hrane. Tako bo postopoma nastajala ugodna situacija za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Tako bo dajala nove možnosti za razvoj družbene proizvodnje, njeno kasnejšo industrializacijo in avtomatizacijo ter za uporabo mnogih novih načinov in sredstev proizvodnje. Tudi zasebni proizvajalci se bodo z mehanizacijo, specializacijo in široko razvito kooperacijo pospešeno vključevali v te procese.
Razvoj notranjega trga, turizma in predvidoma spremenjeni pogoji izvoza za evropsko tržišče dajejo v naslednjem obdobju novo možnost za razvoj kmetijske proizvodnje v družbenem proizvodu pa bi 1985. leta znašal 7 do 8 %.
Nove potrebe trga po množični proizvodnji in njenem izdelanem in obsežnem asortimentu bodo terjale nova pospešena vlaganja v objekte in naprave za pripravo, dodelavo, skladiščenje in prodajo kmetijskih proizvodov. Pričakujemo lahko širše uveljavljanje dolgoročne pogodbene proizvodnje. To bo razen politike usklajevanja cen, garantiranih cen, pre-miranja, zaščite, rezerv in drugih ukrepov omogočalo večjo stabilnost kmetijske proizvodnje in oskrbe trzisca. Nenehna modernizacija in naraščanje produktivnost dela pa bosta omogočali konkurenčne cene za domači, in tuji trg.
Strukturne spremembe v zasebnem kmetijstvu se bodo pospešeno nadaljevale, vendar je perspektiva tega poslovanja odvisna tudi od njegove lastne sposobnosti za Združevanje, kooperacijo in specializirano tržno proizvodnjo. Število mešanih gospodarstev se bo povečalo. Delež kmečkih gospodarstev, katerih glavni donoaek doteka iz kmetijstva, se bo zmanjšal od sedanjih 45u/o na 25 do 30u/o. Od leta 1985 bomo prišli z doku-povanjem zemlje, zlasti pa še z zakupom in različnimi oblikami kooperacije do bolj racionalnih proizvodnih enot, sposobnih, da uveljavljajo sodobne- tehnične pridobitve. S preusmeritvijo številnih kmetij in zlasti z razvitimi oblikami sodelovanja v proizvodnji ter z razvijanjem dopolnilnih delo v gozdarstvu in podobno, dejavnosti kot so kmečki turizem, bodo kmečki proizvajalci lahko dohitevali splošni razvoj standarda.
V naslednjem dolgoročnem obdobju bodo aktualni mnogi problemi, na primer okrepitev osnovnih organizacij proizvajalcev, izobraževanje, pokojninsko zavarovanje, razrešitev nekaterih socialnih problemov, specifični problemi gorskih kmetij in podobno.
Gozdarstvo: delež gozdnih površin, ki že sedaj obsegajo 48 %> vseh zemljišč, se bo še vnaprej večal na račun kmetijskih površin, v 20 do 30 letih, predvidoma za okrog 100.000 hektarjev. Melio-rirati bomo morali degradirane gozdove in pogozdovati neobrasla zemljišča, ki jih je že sedaj 166.000 ha, in izboljšati sestoje v korist iglavcev (do leta 2000 se bo delež iglavcev povečal od sedanjih 57 °/o na 62 %).
Dosedanje povečanje lesnih zalog na 166 milijonov m3 omogoča povečano letno izkoriščanje gozdov. Tako bo mogoče ustvariti večza sredstva za odpiranje novih gozdnih področij z izgradnjo no-
vih cest in za pospeševanje gozdne proizvodnje. S povečanimi sredstvi iz gozdarstva, z ustreznim združevanjem kapitala za lesno proizvodnjo zainteresiranega dela gospodarstva in delno intervencijskimi sredstvi republike bomo povečali snovanje intenzivnih gozdnih nasadov. S pospeševanj em gozdne proizvodnje in s povečanim izkoriščanjem gozdov bomo povečali lesne zaloge gozdov 202 milijona leta 2000.
Povečana gozdna proizvodnja bo omogočila novi razmah lesnopredelovalne industrije, pa tudi kemične predelave lesa.
Na osnovi take usmeritve bo treba obnoviti vlogo in usmerjevalno regulativno funkcijo gozdnogospodarskega načrtovanja kot institut optimalnega družbeno ekonomskega usmerjanja gozdnega gospodarstva in ostalih družbeno koristnih funkcij gozdov.
Trgovina: Do leta 1985 se bo trgovina razvijala kot ena izmed prevladujočih gospodarskih panog. Dodatni vpliv tega razvoja se bo zlasti pokazal v naslednjih smereh: trgovina bo nosilec razvoja različnih dejavnosti v vsakem kompleksu terciara (trgovina servisi, gostinjstvo itd.), hkrati pa bo trgovina omogočila bolj racionalno oskrbo industrije in razvijanje izvoza.
Na dinamični razvoj trgovine bodo vplivali zlasti povečana kupna moč, maloobmejni promet, tranzit in turistični promet, geografsko komercialni položaj in in položaj trgovine, ki ga je že dosegla in ga lahko z dobro organizacijo in solidnostjo poslovanja še izboljša.
Do leta 1985 se bo nadaljevala integracija sedaj še vedno razdrobljene trgovske mreže in razširitev trgovine ter zastopništev na širok gospodarski prostor. V vseh potrošniških središčih si bodo tako konkurirala prodajna središča velikih trgovskih organizacij. Razvile se bodo nove podobe trgovin od skrajno univerzalnih do specializiranih. Povečala se bo mreža samopostrežnih trgovin in razširila avtomatizirana prodaja. Trgovina bo tudi imela mnogo več deviznih možnosti za uvoz in kompletiranje asortimenta blaga. Z modernizacijo pa se bodo znižali stroški trgovine in povečala produktivnost dela.
Zaradi zaščite potrošnika, pa tudi proizvajalcev, se bo razširil sistem zaščitnim znamk in garancij, ostrejše bodo higienske zahteve, organizacije servisov bodo dosledneje izpeljane, pri trgovskem
kadru bo mnogo bolj poudarjena svetovalna sposobnost in podobno. Dinamičnemu spreminjanju modnosti blaga in tehničnih lastnosti oziroma uporabnosti proizvodov se bo trgovina gibko prilagajala z močneje diferenciranimi cenami.
Turizem: Do leta 1985 bo ob večjem standardu v Jugoslaviji, v Evropi in drugod izredno povečan turistični promet. S širokopotezno in učinkovito politiko turističnega razvoja bomo lahko izkoristili različne dobre možnosti, ki jih nudijo morje, Alpe, termalna področja in še vrsta drugih turistično zanimivih področij. Tako bomo čimbolj e zajeli zlasti dva največja turistična tokova v Evropi: sredozemski in alpski.
Razviti bo treba velika zimskošportna središča, ki jih bo mogoče s pravilno usmeritvijo in opremo polno izrabiti tudi za letni turizem. Bistveno se bodo povečale kapacitete obmorskega turizma s tem, da bo aktivnost turističnih organizacij zajela vso jugoslovansko obalo. Mogoč je tudi velik razvoj termalnih turističnih središč. Vse to pa bodo dopolnjevale dejavnosti v manjših turističnih področjih in množične pobude za odpiranje novih turističnih krajev in objektov.
Turistična aktivnost in politika bosta usmerjeni zlasti v modernizacijo in prihodnji razvoj recep-tivnih kapacitet, ki morajo ustrezati zahtevam množičnega in mobilnega turizma, v povečanje hotelskih in nehotelskih kapacitet, v kompleksno izgradnjo turističnih področij (prometna mreža, trgovina, gostinstvo, servisi, plavalni bazeni in drugi športni ter rekreacijski objekti), v pospešeno propagando, valorizacijo zgodovinskega, umetniškega in naravnega premoženja, v razvoj kmečkega turizma in zasebnih penzionov, ugodno kreditiranje graditve turističnih objektov, sistematično izobraževanje kadra vseh profilov in podobno.
Dinamični razvoj velikih nosilcev turistične dejavnosti, povezanost med gostinstvom, trgovino, prometom in podobno, razširjanje mreže postojank po vsej državi, dobro povezovanje morskega, zimskega termalnega in še drugih smeri turizma — vse to bo omogočilo polnejše izrabljanje kapacitet in zagotovilo večjo celovitost turističnih storitev.
Kdor je skrbno prebral predlog resolucije, si je lahko ustvaril sliko in našel sebe v razvojnih programih. Resolucija zelo poudarja tudi razvoj lesno predelovalne industrije, ker analize kažejo, da je naše naravno lesno bogastvo še vedno slabo in premalo izkoriščamo. S te strani nam je torej obstanek in razvoj zagotovljen, od nas pa je odvisno, ali bomo znali možnosti izkoristiti ali ne.	T. Kebe
Težki gradbeni stroji so že močno spremenili izgled zemljišča pri UNCU, kjer bo tekla nova avtomobilska cesta. Dela lepo napredujejo. Specializirano gradbeno podjetje Mavrovo iz Skopja gradi odsek 12 km dolg6 trase, katere del vidite na fotografiji. Več o cesti, tem podjetju in drugih zanimivosti iz te velike gradnJ6 pa bomo objavili v prihodnji številki obzornika
Novi poslovni prijemi prodajne službe
Takšna je garnitura Aleksandra stereo
Vec izvirnosti tudi v propagandi
Letošnji Brestov reklamni boom je sprožil vrsto reakcij pri kupcih naših izdelkov, pravih in perspektivnih, pri trgovcih s pohištvom, prebudil pa je tudi ostalo lesno industrijo, ki nas je že dohitela po obsegu in posnemanju reklamiranja.
BREST pohištvo je bilo skoraj dve leti poanta vsake reklame. Prepričan sem, da smo že ustvarili pojem BREST POHIŠTVO, tako kot je JOGI za MEBLO in vse vrste prešitih žimnic. Njim Pomenijo žimnice, nam pa omare. Vsi bi radi delali BREST POHIŠTVO, mi bi hoteli delati in Prodajati JOGI. Reklama o reklami, boste rekli. Res, brez reklame bi bili še danes tako neslani, kot smo bili pred tremi leti, ko smo se oglašali le ob praznikih in sejmih. Danes pozna Hrest že tisti, ki bo kupoval pohištvo čez dvajset let.
Če je reklama, ali bolje rečeno ekonomska propaganda, učinkovita, potem je pretirana skrb o sredstvih za reklamo nepotrebna. Zavzemam se za stalno prisotnost v časopisju- revijah, televi-?Ui, tudi radiu, seveda na sejmih fn razstavah, pa tudi za panoje ‘n svetleče reklame se navdušujem. Povedati pa moram, da je treba to početi smotrno, treba je analizirati, koliko ljudi bo reklamo videlo, bralo in videlo, koga no razstava navdušila in kdo se "o odločil za naše izdelke. Če pa Je ekonomska propaganda kam-Panjska, postane zoprna, zoprna Pa tudi firma, ki oglaša dan za dnem. Zato menim, da je bilo •etos predstavljanje novega programa v januarju tja do marca nekoliko pretirano, predvsem ker ■Je bilo v težišču dnevno časopis-je, za katerega vemo, da ga ljudje hitro zavržejo. Oglašati je treba udi v revijah, vendar tehtno
ra*misliti, v katerih in v katerih he.
. Mislim, da moramo počasi pre-tl na normalni obseg propagande naših izdelkov in pri tem naj-i nove možnosti. Katere naj bone izvirne?
Predvsem mislim, da mora na-
je v na kopališčih, radio igra ves dan;
—	občasno vnaprej preučeno reklamo v dnevnem časopisju, ker sta pri tem važna naklada, dan objave in kvaliteta objave;
—	stalno objavljanje v sodobnih revijah, ki strokovno obravnavajo opremo stanovanj;
—	občasno objavljanje v revijah, ki so najbolj brane in ostanejo v domači knjižnici;
—	sodelovanje na različnih prireditvah s panoji in zvočnimi opozorili; zlasti če prireditve posreduje televizija;
—	panoje, svetlobne napise, druge napise (oboji, kartoni, avtomobili itd.).
Moj predlog se torej ne razlikuje od sedanjega načina propa-
gande. Mislim, da je treba v prihodnje najti še nove izvirne oblike propagande. Letošnji obseg ekonomske propagande je finančni plan precej skresal in znižal. Mislim, da je to znižanje pri povečanem obsegu prodaje isto, kot če ne mažemo ležajev pri najbolj občutljivem stroje. Obenem pa trdim, da je treba propagando usmerjati tako, da bo čimvečji učinek čutiti v prodaji.
Za najbolj uspele propagandne rešitve letos lahko štejemo: svetleči napis nad halo Tivoli, prospekte in njihovo izvedbo, sodelovanje na svetovnem košarkarskem prvenstvu in jazz-festivalu,
TV-oddaje iz TV središč.
D. Trotovšek
Nesporno je dejstvo, da postaja plasma blaga eno najvažnejših in najzahtevnejših nalog v poslovnem procesu. Vprašanje obvladovanja proizvodnega procesa je zelo zapleten in zahteven posel, vendar se ga da s primerno organizacijo in strokovnjostjo osvojiti v relativno kratkem času. Zato imamo dokaz zadnjo rekonstrukcijo. Moderne tehnološke naprave, zadnji dosežek tehnike na področju lesno obdelovalnih strojev in naprav, so bile praktično osvojene čez noč, brez večjih naporov in težav. Povsem drugače pa se kažejo ti refleksi na prodajnem področju.
Zapletov okrog plasmaja je iz dneva v dan več. Potrošniki postajajo zahtevnejši, tako po vprašanju kvalitete proizvodov — blaga, kot glede ostalih zadev, ki so v zvezi s prodajo povezani. To so servis, cene, krediti itd.
Da bi bili tem poostrenim zahtevam kos, je bila zadnja organizacija postavljena prav v tej smeri. Računam, da smo s sedanjo organizacijo postavili fiziognomijo in potrebe delovanja posameznih področij tako, da bodo kos nalogam, ki so pred podjetjem postavljene. Ko bodo podani tudi ostali pogoji, kot so prostor, polna zasedba delovnih mest, mora ta »stroj, ko bo v obratovanju« povsem odtehtati zahtevam. Ce to drži za ostala področja, lahko že sedaj ugotovimo, da za komercialno temu ni tako. Da se ne bi to razumelo kot kritika, ker so predlagatelji sedanje organizacije prav gotovo mislili najbolje. Gre pa za spoznanje, da smo danes v drugačnih razmerah, kot smo bili pred nekaj leti ali še v lanskem letu. Komercialno službo bomo morali krepiti še naprej tako za potrebe domačega trga kot izvoza.
Na domačem trgu smo s formiranjem potniške mreže že napravil korak k intenzivnejši obdelavi trga. Po potrebi bo treba to mrežo še širiti. Na zunanjem področju pa bo treba ta korak šele napraviti. Menim pa, da vsako odlašanje v tej smeri nam prej lahko škodi, kot koristi. Tu ne gre za to, da bi sedanje kanale opuščali ali zanemarjali, gre
predvsem za to, da tudi te intenziviramo, poleg tega pa pridobivamo razne informacije, ki so nam nujno potrebne pri oblikovanju prodajne politike. Ta pa zadeva tudi ostala področja, kot je oblikovanje, tehnologijo, tehniko, organizacijo itd.
Poleg tega, da smo formirali potniško mrežo, smo se lotili tudi posebnih prodajnih akcij, da bi problem plasmaja blaga v mrtvi sezoni kar bo mogoče pospešili. Teh oblik se dosedaj nismo posluževali, čeprav so v svetu normalne, nekatera podjetja pa so jih tudi pri nas že nekaj let pridno izkoriščala. Da se jih pri nas nismo posluževali, je bil vzrok v tem, ker preprosto nismo imeli potreb, saj nam je stalno primanjkovalo blaga za redno odpremo.
Poleg potniške mreže se za domače tržišče odpira potreba po servisni službi. V sedanji fazi servisne službe še nimamo organizirane, obstajajo pa že potrebe, da bi se tudi ta formirala. Ker se obdeluje predlog o izgradnji konsignacijskih skladišč v vseh večjih potrošniških centrih bomo skušali to vprašanje obdelati in rešiti takrat, sicer pa se bomo morali dogovortii s posameznimi strokovnjaki, ki bi tako službo v našem imenu prevzeli.
T. Kebe
ALI VESTE?
... da se je letos prijavilo rekordno število članov kolektiva za letovanje na morju?
Samo v mesecu juniju je bila izvršena rezervacija za 136 oseb. Od teh je samo članov kolektiva 96. Ostali so družinski člani.
Največ jih bo letovalo v Kašte-lu in Crikvenici, manjše število pa v raznih zdraviliščih in v Kranjski gori.
BRESTOV OBZORNIK JE VAŠ INFORMATOR. SODELUJTE!
Mesec prodaje pohištva Brest
ša
Propaganda obsegati nasled-
prospektno gradivo;
, stalne razstave, občasne raz-lave in sodelovanje na sejmih °hia in vseh potencialnih evrop-tržiščih z močnim posluhom a ameriške razstave;
,. ■ televizijsko in radijsko re-'amo; vse več radijskih apara-°v je v avtomobilih, tranzistor-
Mrtvilo, ki vlada v prodaji pohištva v domovini in v tujini, zahteva različne nove prijeme pri obvladovanju trga. Konjunktura v preteklem letu se s svojo negativno stranjo kaže šele sedaj, čeprav je verjetno to šele začetek in je relativno stabilizacijo mogoče pričakovati nekje ob koncu leta.
Večina pozna razprave v republiških in zveznih predstavniških organih, katerih bistvo je v tem, kako zajeziti neprestano naraščanje cen. Ugotavljanje vzrokov in počasno reagiranje ter najrazličnejše uradne in poluradne novice vznemirjajo trg, kar občutimo tudi pri nas. Občutimo v tem, da so se vsa predvidevanja pri planiranju prodaje v posameznih mesecih izkazala za »neplanska«. Da bi to nadomestila, iščejo podjetja različne oblike za poživitev prodaje svojih izdelkov.
Iz dnevnega časopisja in s televizijskih zaslonov smo izvedeli za mesec prodaje sobnega in kuhinjskega pohištva proizvajalcev Mebla in Marlesa. Vsekakor je sedaj vrsta na nas, da organiziramo mesec pohištva za opremo dnevnih prostorov oziroma mesec pohištva Bresta.
Zato smo se na pobudo trgovskega podjetja Slovenijales dogovorili za skupno akcijo v času od 10. junija do 10. julija letos. V tem času so se trgovci obveza-
li, da bodo v Ljubljani, Celju in Mariboru opremili po eno svojo prodajalno izključno z našim pohištvom, vse ostale pa s prostorsko povečano razstavo. Tako bomo potrošnikom zagotovili pregled nad našo celotno proizvodnjo ter jim omogočili lažjo odločitev pri nakupu.
Važen prodajni moment te akcije je osemodstotno znižanje cen
za vse naše izdelke, ki jih potrošnik kupi v prodajalnah Slovenijalesa v Sloveniji.
Uspešnost take akcije je v veliki meri odvisna od informiranja potrošnika. Propagandna služba Slovenija les se je zato lotila pospešene propagandne akcije v dnevnem časopisju, radiu, televiziji in kinematografih. Mesta, v katerih imajo svoje pro-
Naše pohištvo razstavljeno v prodajalni Lesnine v Kranju
dajalne, so opremili z napisi in lepaki. Obljubili so tudi trošenje letakov z letali.
Tako široko zasnovana akcija se mora nujno pokazati tudi v prodaji. Le-to bomo lahko ocenili po zaključku akcije. Vsekakor pa pričakujemo v tem času podvojeno prodajo.
In kako smo se pripravili pri nas?
Vodji odpremne službe TPC sta bila seznanjena in opozorjena na to akcijo. Zato smo povečali število skladiščnih delavcev. Prav tako je bil s tem seznanjen tudi šef transportne službe.
Da bo pošiljanje tekoče, so odgovorni prav ti službi. Vsekakor se ne bo smelo dogoditi, da bo od šoferjeve volje odvisno, ali bo vozil, če je potreba, tudi v soboto. Mislim, da takemu odnosu ni mesta med nami. Prav tako se bo morala odpremna služba čimprej usposobiti, da bo lahko dnevno pošiljala 120 in več ton kamionskega transporta. Pri sedanjem stanju skladišča je to nedosegljivo.
Mislim, da bo za člane kolektiva, ki ne sodelujejo v tej akciji, ta informacija zadovoljiva. Zavedati pa se je treba, da pri tem sodeluje celotni kolektiv, kajti to je mesec prodaje pohištva naše tovarne.
A. Markovčič
v Brestu
Gradnja skladišča Tovarne pohištva Cerknica in menze v zaključni
stopnji
DOPOLNITI JE TREBA ODLOK 0 SAMOPRISPEVKU ZA VODO
S 1. januarjem 1970 je stopil v veljavo odlok o samoprispevku za ureditev cerkniškega vodovoda. Tako se je po dolgotrajnih pripravah in prizadevanjih družbeno političnih organizacij končno le pristopilo k uresničevanju želja občanov, da bodo v treh letih dobili pitno vodo v zadostni količini. Odveč bi bilo govoriti o tem, kakšnega pomena je vodovod za vse občane in tudi za vse delovne organizacije, ki uporabljajo cerkniški vodovod. Omembe vredno pa je dejstvo, da se je plačevanja samoprispevkov izognilo precejšnje število občanov, ki živijo in delajo na območju, katerega napaja cerkniški vodovod, stalno prebivališče pa imajo prijavljeno v drugih krajih in občinah, pri nas pa koristijo vse komunalne usluge, čeprav so zaenkrat še skromne. Vemo tudi to, da so to ljudje z dokaj velikimi osebnimi dohodki in jim življenjski standard ne bi bil v ničemer prikrajšan, če bi plačevali tudi prispevek za vodo. Kot občan smatram, da smo vsi enakopravni in da zato pri plačevanju samoprispevka ne bi smeli delati razlik. Za-konadajalec naj bi torej še enkrat proučil odlok o samoprispevku in našel ustrezna določila, katera bi zavezovala tudi tiste občane k plačilu, ki mislijo, da so Cerkničani samo takrat, kadar je mogoče kaj dobiti, kadar je pa treba dati ali prispevati, so pa vse drugo, samo Cerkničani ne. Kaj bi bilo, če bi se tudi tisti, ki plačujejo samoprispevek začasno prijavili, na primer v Žilcah?	F. Tavželj
Nekaj misli o financiranju naše rekreacije
25.	maja 1970 so vse poslovne enote in sindikalne organizacije Bresta dobile dopis o rezervaciji letovanj s cenikom penzionov v posameznih turističnih krajih. Vsaj pri nas v TLI Stari trg se na ta dopis ni nihče prijavil, da bo letoval. Kje so vzroki, da se ljudje ne zanimajo za letovanje? V glavnem ni več regresa, ekonomske cene pa so še vedno previsoke, da bi se delavci odločili za letovanje brez vsake denarne pomoči podjetja. Naša sindikalna organizacija pa za to nima sredstev, ker je samo od članarine in pa 20 N din dotacije na člana za vse leto nemogoče regresirati delavcem letovanja. Upravni organi pa v ta namen letos niso predvideli ničesar, s čimer v sindikatu ne soglašamo. Mislimo, da je delavcem še kako potrebno letovanje in da si tudi zaslužijo, da bi del letovanja regresiralo podjetje kot prejšnja leta.
Tudi nadomestilo za K-15 se je prelilo v osebne dohodke. Ta sredstva so porazdeljena na 12 mesecev letno in se pri osebnih dohodkih praktično prav nič ne poznajo. Poprej si se vsaj lahko peljal enkrat na leto po znižani ceni kamorkoli po Jugoslaviji, sedaj pa, ko te ugodnosti ni več, člani kolektiva ne morejo letovati v bolj oddaljenih krajih. Vsi delavci pa tudi še nimajo svojih avtomobilov in so še vedno vezani na vlak ali avtobus. Zato mislim, da je treba omogočiti regres za letovanje vseh delavcev
K-15 pa znova uvesti v kakršni koli obliki, tako da bi vsaj enkrat letno omogočili delavcu letovanje in odih kjerkoli v naši domovini.
M. Sepec
Že dolgo v naprej smo se dogovorili, da obiščejo 19. junija Brest upokojeni gozdarski inženirji, člani DIT iz Ljubljane. Nihče ni predvideval, da bodo prav tega dne nizki deževni oblaki prekrili nebo in ta delček Slovenije napravil bolj žalosten, kot je sicer. Javorniki v megli, enako Slivnica, da o očaku Snežniku ne govorimo. Toda kaj zato, saj je obisk v prvi vrsti namenjen Brestu.
Pozno dopoldne so prišli. Vodil jih je ing. Oskar Jug.
V razgovoru, kateremu sta z naše strani prisostvovala ing. Resnik in D. Trotovšek, smo govorili predvsem o razvoju Bresta, o surovinski problematiki, o načinu trgovanja,, o kreiranju programa itd. Ing. L. Žumer je orisal perspektivni plan razvoja lesne industrije po dolgoročnem načrtu. Zelo blizu so njegovi koncepti razvoja z našimi praktičnimi iz-
Plačana
rekreacija
članov
kolektiva
Letos se je kar 93 delavcev odločilo za rekreacijo, ki je plačana na podlagi Pravilnika o subvencionirani rekreaciji delovno in zdravstveno prizadetih delavcev.
Po mnenju kadrovskih komisij in sindikatov PE so ti delavci potrebni rekreacije, saj so se izčrpali pri vsakodnevnem prizadevnem delu.
Iz Tovarne pohištva Cerknica bo letos šlo na rekreacijo kar 60 delavcev, iz Tovarne pohištva Martinjak 20, iz Tovarne iverna-tih plošč 8 in iz Skupnih strokovnih služb trije.
Kadrovske komisije poslovnih enot in sindikalni odbori so jih predlagali še veliko več, vendar so se odpovedali tej pravici iz različnih vzrokov:	na podlagi
zdravnikovega priporočila, lastnih želja glede krajev in časa letovanja najema splošna služba za te delavce rezervacije v repre-acijskih središčih.
J. Klančar
hodišči in cilji. Eno pa je ostalo odprto — bo tržišča za vse dovolj?
Po razgovoru je sledil ogled Iverke in TP Cerknica. Medtem ko druge obiskovalce na Iverki bolj zanimajo natresne postaje in stiskalnica, so se ti tovariši najdlje pomudili pri surovini in ive-račih. Tudi tovarno pohištva so ogledovali z zanimanjem. Velikost in opremljenost jih je osupnila, saj ni nihče pričakoval, da je Brest tako daleč s svojo modernizacijo. Res daleč in še dlje
moramo, če bomo hoteli biti konkurenčni in uspešni v borbi za tržišče, kajti nismo edini, veliko je proizvajalcev pohištva in veliko jih raste na novo. Videli so, da je bilo dolgoletno delo v gozdarstvu in posredno tudi za lesno industrijo kronano z uspehi in da načrti strokovnjakov le ne leže zaprašeni po predalih, ampak živo delujejo od panja v gozdu do zadnje delovne operacije v emba-lirnici pohištva.
Tudi na Slivnici, kamor smo odšli po ogledu tovarne v Cerknici, je bilo dano priznanje napredka in razvojnosti Bresta.
Škoda, da je megla zakrivala razgled, kajti ob soncu bi bil dan še lepši.
D. Trotovšek
Sestanek krajevne organizacije ZK
V začetku junija je bil sestanek krajevne organizacije ZK Cerknica. Na sestanku so govorili o delovnem načrtu Krajevne skupnosti Cerknica, o aktualnih vprašanjih, o katerih je razpravljalo predsedstvo ZKJ, o obnavljanju ZK v občini in o zaključkih druge seje občinske konference.
O delovnem načrtu Krajevne skupnosti je poročal njen predsednik tovariš Andrej Hrblan. Načrt je dovolj obsežen, saj zajema vso problematiko na področju Cerknice. Le sredstva so vprašljiva. Ob virih sredstev je bilo veliko besed o gozdnih površinah, ki so last Krajevne skupnosti, pa jih vendarle upravlja in izkorišča Gozdno gospodarstvo iz Postojne. Lahko bi bila ta skupna last velik vir dohodkov Krajevne skupnosti.
Tovariš France Koščak je govoril o aktualnih vprašanjih, o katerih je razpravljalo predsedstvo ZKJ. Pri tem je zlasti poudaril aktualne naloge pri preobrazbi ZKJ, pri tem pa je opozoril tudi na naslednjo razpravo. Družbeni položaj Zveze komunistov se bo spremenil. Iz klasične politične partije, ki upravlja v imenu delavskega razreda se bo spremenila v idejno politično silo, ki se znotraj sistema samoupravljanja in samega razreda bori za uresničevanje svoje idejne in politične usmeritve.
Zveza komunistov mora postati bolj enotna in bolj učinkovita organizacija na načelih demokratičnega centralizma.
i , i . \	:

Smele linije železobetonskega skeleta novih prodajnih in razstavnih prostorov kažejo, da bo zgradba lepa
in funkcionalna
Organizacijske spremembe bodo omogočile učinkovitejše sodelovanje članstva v oblikovanju in uresničevanju politike ter idejno-politično dejavnost komunistov v okolju, v katerem žive in delajo.
Pri vsem tem je zelo aktualno obnavljanje ZK. Zato so na sestanku Krajevne organizacije izvolili sedemčlansko komisijo, ki bo nenehno spremljala aktivnost ljudi, zlasti, kako se v družbeni aktivnosti uveljavlja mladina. Spremljala bo tudi aktivnosti članov ZK v organizaciji. Predlagala bo sprejem novih članov in izključitev nedelavnih članov.
Na predlog sekretariata organizacije je bilo na tem sestanku izključenih 15 članov ZK, trije pa so bili na novo sprejeti.
Na koncu sestanka je bila še razprava o zaključkih občinske konference ZK. Ti zaključki so bili še konkretneje določeni. Vsak član ZK bo te zaključke dobil napisane in, kot je bilo na sestanku sklenjeno, se mora vsak član po njih ravnati.
J. Klančar
Kako na letovanje?
Vsem tistim, ki so se letos odločili preživeti svoj letni dopust ob morju ali v drugih krajih, sporočamo, da je turistični transportni biro iz Ljubljane odprl svojo poslovalnico v Postojni na Tržaški cesti št. 4. Tam lahko rezervirate vozovnice za vse proge v Jugoslaviji in sicer največ 30 dni pred potovanjem. Za potovanje s povratno vozovnico priznajo naslednje popuste:
—	za povratno potovanje na razdaljo več kot 50 km — 25 odstotkov,
—	za povratno potovanje na letni dopust prav tako 25 odstotkov. Obrazec za tako potovanje dobite v poslovalnici v Postojni.
Vsi tisti, ki želite na dopust z vlakom, dobite vse informacije v omenjeni poslovalnici v Postojni, Tržaška cesta 4. Lahko kličete tudi po telefonu na št. 21-244 P°' stojna. Na progi Ljubljana—Kaste! pri Splitu vozi vsak ponedeljek poseben avtobus, ki ima postaj ališče v Logatcu ob 4.30 uri-Če želite na dopust s tem avtobusom, morate najkasneje v enem tednu rezervirati sedež pri podjetju SAP Ljubljana, Titova 38 ali po telefonu 314-922.
Tiste, iki želijo na dopust z ladjo, obveščamo, da vozi ladja na relaciji Rijeka—Split z vmesnimi postajami vsak dan ob l0-uri. Vožnja stane 47.50 za eno smer. Vožnja od Reke do Splita traja 13 ur. Vstopnice si morate preskrbeti najmanj dve uri pred odhodom ladje. Za Volparijo ih Crikvenico so avtobusne zveze vsak dan iz Logatca ob 6.33, 7.3z in 9.02 uri. V sezoni je potrebno za te proge rezervirati vozovnic0 vsaj deset dni pred potovanj eh1 na avtobusni postaji v Ljubljani-
Veterani gozdarstva
Prva turistična karavana
V	Wiedenbrucku v Westfaliji leži eden najbolj znanih velikih obratov nemške pohištvene industrije, firma Interliibke, ki je postala znana zaradi svojega specialnega programa konstrukcije pohištva. V dveh tovarnah je zaposlenih skupaj 415 oseb, od katerih je okroglo 90 v administrativnem področju. Tovarni v Wieden-brucku ter Marienfeldu obsegata zazidano površino okroglo 29.000 kv. m. Oba obrata skupaj imata letni promet 50 milijonov DM.
V	letih 1962/63 je začela firma Interliibke razvijati program izdelave sten za omare. Pri tem so izhajali iz modernega in racionalnega vidika ter je bil izdelan ustrezen vzorec, ki je omogočil tehnično racionalno izdelavo šte-velnih variacij modelov. Stene °mar, ki jih je možno uporabiti tudi kot predelne stene v prostoru, se lahko uporabijo v vsakem Prostoru, kar pomeni, da morajo imeti zmožnost prileganja kot po širini, tako tudi po višini. To je mogoče zaradi različnih tehnič-
nih načinov izvedbe. Toda stene morajo istočasno izpolnjevati naj-polnjevati najrazličnejše naloge. Njihova naloga je, da ne služijo samo za shranjevanje oblačil ter domačih potrebščin vseh vrst, toda istočasno morajo, če je treba dopolnjevati stanovanjsko pohištvo ali ga nadomestiti. Tako se lahko nekatere stene uporabljajo kot regali za knjige ter, kot najnovejše, je mogoče vanje montirati sklopljive postelje (DBF) v okretljivi izvedbi ter sklopljive mize. Tako nastane tako imenovana stanovanjska stena (Wohn-wand). Poleg teh sten za omare izdeluje firma Interliibke postelje različnih velikosti, nočne omarice, omare za perilo, zrcalne mize (psihe). S temi posameznimi modeli se lahko omarne stene dopolnijo ter tako nastane popolna spalnica. Vse pohištvo je izdelano na popolnoma površinsko gladko omarni konstrukcijski način. Približno 60 °/o vsega pohištva ima bele površine, ostanek je prevlečen z plemenitim furnirjem in to
z macesnovim, orehovim, teako-vim ter palisandrovim furnirjem. Osnovni material ter nosilni material so iverne plošče, ki se dobivajo v fiksnih merah. Firma In-terliibke kooperira z drugimi izdelovalci pohištva ter dobi od ene same tovarne ivernih plošč naj-večji del za kritje svojih potreb. Tako sodelovanje se je pokazalo kot gospodarsko koristno. Dnevni promet ivernih plošč znaša ca. 100 kub. m. Vse površine ivernih plošč, ki so pozneje belo prevlečene, se morajo najprej grundira-ti z beljenimi folijami iz močnega natronovega papirja, prepojenega z umetno smolo. Poznejše poslovanje izvajajo v polyestrsid-mi barvanimi laki, ki jih oblivajo, polivajo ali valjajo. Pohištvo odpremi] o v glavnem tuja špediter-ska podjetja, kar se je zelo dobro obneslo. 75 °/o proizvodnje gre v ZRN, ca. 25 %> pa se izvozi v Belgijo, Francijo, Holandijo, Italijo, Luksemburg, Avstrijo in Švico. V glavnem gre vsaka pošiljka v posamezno trgovino s pohištvom. Poudarek je na modernem načinu, kar pomeni, da se obračun mezd, obratni obračun, planiranje izkoristka strojev ter podobni računski postopki izvajajo v kom-pjuterski napravi.
Firma bo v kratkem postavila svojo lastno napravo te vrste. Tudi uvedba oddelka za trgovanje (marketing) s šolanjem prodajalcev ter posvetovalnico za razstavljanje, kaže napredno stališče v vpraašnju modernega pohištvenega trga.	Inž. J. Resnik
Vezava avtomatskih formatk v Tovarni pohištva Cerknica
Turistično naselje na Gornjem jezeru
Nekdanji pašnik Gornjega je-zera, ki je bil ves poraščen z ničvrednim grmovjem, se razvija v pravo pravcato gradbišče turističnega naselja. Od tu je zelo ieP razgled na Cerkniško jezero.
Brestovi upokojenci in Obzornik
Nemalo smo se začudili člani rudniškega odbora, ko smo zve-. ell> da upokojenci ne sprejema-1° Brestovega obzornika. Hitro Jh° šli v akcijo, kaj je na stva-k saj je bilo že ob rojstvu Ob-n ri?tka rečeno, da bodo časopis tudi vsi upokojenci in g, ePrlčani smo bili, da splošne Uzbe po posolvnih enotah skr-da upokojenci dobijo naše gasilo. Pa glej — tega določila c,vSe držali samo v Tovarni po-sis V&- Martinjak in še tu niso Ul°^rni> če dajejo časopis vsem heu e-ncem tovarne. Verjeli ali dok 3 ta primer dovolj jasen Ur",az>. da se premalo brigamo za čai jtoience In ni čisto nič slu-do so upokojenci o tem m 0zili tudi v svojem pismu. Pis-koo 'v ob.ravnaval tudi Svet za jel r”tnacijo poslovanja in sprega • eP’ P° -katerem lahko pridemo zbor upokojencev ne-lja X Jeseni letos. Glede dostavek	°dzornika pa je sklenjeno,
jen	ožnrirati evidenco upoko-
oh»Cev in jim po pošti dostavljati bz°rnik na dom.
Med drevjem na svežem zraku se človek res prijetno počuti. Če pridete tja v soboto ali nedeljo, ne boste opazili, da so to dnevi počitka. Tukaj si ljudje gradijo svoje počitniške hišice in ko sem jih obiskal, sem se zanimal, kaj jih privlači na tem področju.
»Predvsem sem se odločil za ta kraj zaradi lepe ceste in ravne pravšnje razdalje od Ljubljane in zaradi čistega zraka. Blizu je tudi avtobusna postaja, pa tudi cene zemljišča so ugodne. Seveda je tudi znamenitost jezera vplivala na odločitev.« Tako mi je povedal tovariš Janežič iz Ljubljane. Istega mnenja so bili tudi ostali graditelji. Trenutno je v gradnji okrog 8 do 10 hišic, vseh pa bo na zgornji strani ceste 30.
Med kramljanjem sem se zanimal, kakšne težave jih spremljajo ob začetku gradnje. Cesta, ki bo speljana med samim naseljem, bi morala biti najprej zgrajena, da bi lahko dovažali gradbeni material. Vsaj odcep od glavne ceste, kjer je treba postaviti kanal, naj bi občina čimprej uredila, v ostalem pa si bodo pomagali sami, dokler ne bo cesta med naseljem popolnoma dograjena. Težave so tudi z vodo, ki jo je treba dovažati iz vasi, toda na to so računali.
Parcel merijo okrog 700 m2, so kar dovolj velike, vendar pa so malo preozke in preveč dolge. Vendar se zato nihče ne vznemirja.
Tako so mi povedali graditelji turističnih hišic na Gornjem jezeru, jaz pa sem jim zaželel veliko uspeha pri gradnji in da bi se jim vse želje čimprej uresničile.	M.	Šepec
DISPO centrala usmerja transportnega delavca z radio sprejemno
in oddajno postajo
Kosilo so imeli v gostišču Snežnik. Na njihovo željo smo jim hoteli omogočiti ogled gradu Snežnik, ki pa je bil na žalost zaprt zaradi »popravila«. Ta napis na grajskih vratih je že več kot leto dni.
Težko se nam je bilo opravičiti gostom, ker si gradu niso mogli ogledati. Kljub tej nevšečnosti so gostje odšli z dobrim vtisom, zlasti so bili zadovoljni z gostoljubnostjo članov Zveze borcev Loške doline, ki so jih spremljali.
V eni izmed prejšnjih številk našega lista je pisec članka Avto rally in še kaj D. Trotovšek omenjal organizacijo rallyja za letos. Združenje šoferjev in avtomehanikov v Cerknici (ki je letos dobilo DIPLOMO za svoje delo) se je misli oprijelo in tako je pred nami za dan šoferjev 13. julij — prva turistično propagandna karavana vozil. Zakaj »turistična karavana?« Vzrok temu je novi zakon o cestnem prometu, ki za rally določa posebne pogoje in različna soglasja, medtem ko je karavana, ki je preprosta oblika rallyja, izvedljiva tudi brez posebnih dovoljenj.
Združenje se je odločilo, da bo karavana 11. julija s startom v Cerknici in ciljem v Ložu. Proga je dolga 390 km, teče pa takole: Cerknica — Planina — Logatec — Ljubljana — Kranj — Brnik — Mengeš — Duplica pri Kamniku —• Domžale — Celje — Laško — Zidani most — Radeče — Krško — Novo mesto — Žužemberk — Škofljica — Velike Lašče — Nova vas — Bloška polica — Lož.
Vsekakor je treba poudariti, da bodo morala biti vozila tehnično sposobna za vožnjo, kar bo komisija pred startom pregledala, vozniki pa bodo morali imeti veljavna vozniška dovoljenja.
Prve vidend hišice na Gornjem jezeru
V zahvalo so gostje izročili govorniku Francu Levcu, krajevni organizaciji ZB in osnovni šoli Stari trg po eno knjigo Zgodovina mesta Kranja.	F. Kovač
Proga je razdeljena v štiri etape z vmesnim postankom. Najdaljši postanek bo v Žužemberku, kjer je bila v NOB ustanovljena prva motorizirana slovenska partizanska enota.
Ob zaključku vožnje bo moral vsak voznik voziti še 100 m dolgo spretnostno vožnjo na čas. Ocenjevanje vožnje in spretnostne vožnje bo dalo tudi zmagovalce te prireditve.
Za nameček še to, da je sklad nagrad 1000 N din, ki bodo razdeljene petim najboljšim, seveda v praktični obliki.
Karavana ima dvojni namen:
— ugotoviti znanje, spretnost
in vzdržljivost voznikov osebnih motornih vozil in predvsem
— popestriti reklamo izdelkov BRESTA in KOVINOPLASTIKE.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo 12. julija v Cerknici, za zaključek pa, kot je že tradicija, bo parada vozil in popoldne tovariško srečanje šoferjev v restavraciji BREST Cerknica.
Združenje vabi lastnike osebnih vozil, da se prijavijo v čim večjem številu na naslov: Združenje šoferjev in avtomehanikov Cerknica, tov. Lučka Petrovčič ali Janez Mele SKS BREST Cerknica, kljub temu, da morda kdo ne bo dobil vabila osebno. J. Mele
Obisk članov ZB Kranj
13. junija letos so krajevno organizacijo Zveze borcev Loška dolina obiskali člani aktiva Zveze borcev, zaposleni v občinski skupščini v Kranju. Vsako leto ta aktiv obišče znane partizanske kraje. Na lastno pobudo so se letos odločili za obisk Loške doline.
Člani krajevne organizacije Zveze borcev so jih prisrčno in
tovariško sprejeli. Obiskali so spomenik padlim na Ulaki. Skupaj s šolsko mladino osemletke Stari trg so priredili kratek kulturni program. Prvoborec Franc Levec je na kratko opisal zgodovino delavskega razreda pred vojno in med NOB. Gostje so pozorno spremljali besede tovariša Lavca. Nato so položili venec pred spomenik padlim in si ogledali notranjost spomenika. Spremljali so jih predsednik in tajnik KO ZB Loške doline.
TEHNIČNE ZANIMIVOSTI
IZ NEMŠKE LESNE INDUSTRIJE
Matevž Hace — šestdesetletnik
Veste, tudi pisateljeva pot je težka. K sreči sem trmast in se ne oziram na kritike politikantov ...
Kadar gledam na televiziji modrovanja o gospodarstvu, me zaboli
glava...
Notranjci moramo prenehati s kulturno jalovostjo!
V življenju sem dosegel dovolj. Kaj bi še hotel?
Smo si rekli: »Obiščimo ga, njega, ki pridno suče pero, da bi onranil in povečal slavo dežele Notranjske!«
Pripravili smo vprašanja, na katera naj bi nam odgovoril. Menili smo, naj bodo resna in taka, malo manj resna, da bi ne bil razgovor preveč turoben. Pa se jo izkazalo, da je bil strah odveč Sala in resnost sta se prepletali, življenje je velo iz beseu. lVlaio ciste mozotije, vse samo pristno življenje.
»ivaj se bojite?« se nam je nasmehnil, ko smo poskočili ravno v trenutku, ko je stopil iz hiše. btranovito je počilo, Ker je strela uaarila v strelovod na cerkvi Sv. Martina komaj lučaj .oddaljene od vhodnih vrat 318 let stare hiše v PodcerKvi pri starem trgu kjer preoiva.
»Jaz se bojim le gada. Treskanja in grmenja sem se privadil med vojno; gada se pa res bojim še danes.hicer pa imam donre so-
seue,« se je zopet široko nasmejal in pokazal na pokopališče oKrog cerKve.
Posedli smo. Kar tako po domače, pod kap, na pravkar razrezane coKe buKovih drv. Ko smo povedali, po kaj smo prišli, je bil videti zadovoljen: »Vesel sem, da ste prišli. Presneto da moramo biti Notranjci tako jalovi za pisanje! Kaj zdaj pišem me vprašate? Pri državni založni je že pripravljena Vaška kronika, v kateri opisujem življenje Loške doline v preteklosti. Pišem pa ivroniko Streharjeve družine — prvi del. Tu opisujem življenje svojega pradeda, ki je živel v času Prešerna. Knjiga temelji na resničnih dogodkih, za katere sem dobil podatKe v zapiskih, ki jih je pisal praded. Tudi sam pišem dnevnik že od leta 1937. Vsak dan nekaj stavkov o najvažnejših dogodkih. Kecimo, danes bom zapisal, da so me obiskali »fantalin -cki« od Brestovega obzornika.
Vse moje pisanje temelji na resničnih dogodkih. O, večkrat sem že imel sitnosti zaradi tega. Se sreča, da smo Notranjci trmasti. Da, da, tudi jaz sem trmast. Naša Notranjska trma je največkrat pozitivna.«
Kao vas je spodbudil k pisanju?
Suši se skoraj neverjetno, da sem nagnjenje do pisanja tudi podedoval. Omenil sem, da je že praded delal zapiske, moja mati pa je znala skoraj vse Prešernove pesmi na pamet in vrsto odstavkov iz Tolstojevega romana Ana Karenina. V rani mladosti sem mnogo, pravzaprav ogromno bral. Predvsem slovenske in ruske klasike. Zato tudi sam pišem bolj jedrnato. Originale jemljem iz življenja, abstraktnih, izmišljenih figur pa ne trpim.«
Zanimalo nas je, kaj misli o turizmu.
Mislim, da so pri nas vsi pogoji za razvoj turizma, predvsem kmečkega. Glede Cerkniškega jezera pa menim takole: ljubezen je slepa. Tudi ljubezen do narave nas ne sme zaslepiti. Naravo moramo spreminjati v pametnih mejah, s posluhom za ekonomske učinke.«
Preberimo še, kaj je odgovoril na vprašanje o njegovem prostem času.
»Povejte mi, kaj mislite pod prostim časom? Sem malo lovca, hodim na sprehode po travnikih in gozdovih in razmišljam.«
Povedal nam je naslednjo lovsko zgodbo: Stal sem na »štantu«, niti ganiti se ne bi bil smel. Ker nisem zdržal na mestu sem pričel hoditi sem in tja. Po nekaj minutah je zalajal srnjak — veste kje, tik ob puški, ki sem jo pustil naslonjeno na drevo. Televizijo gledam občasno, najteže prenašam oddaje, kjer se »bistroumne-ži« kosajo v reševanju gospodarstva in zapletajo ekonomske zakonitosti.«
Na vprašanje, ali raje piše ali kmetuje, je odgovoril:
»Delo je rekreacija, pisanje pa je garanje. Zelo ljubim delo na polju in v gozdu. S človekom, ki zapostavlja kmečke ljudi in s tistim, ki beži od zemlje, ker se mu
ne ljubi delati, se enostavno nimam kaj pogovarjati!«
O mladini, o dolgolascih, o hipijih in njihovih idejah pa sodi pisatelj Hace takole:
»Dolgi lasje me ne motijo. Moti me obnašanje teh mladeničev, ki hodijo kot starci. Mlad človek naj živi mlado. Pri pojavih »sodobne« mladine me moti njihova filozofija, ki je filozofija starih upokojencev. Mnogi mladinci se vlečejo kot megle, namesto, da bi bili poskočni kot srnjaki. Morda jim manjka telovadbe, kakih 9 metrov drv, kot sem jih jaz zrezal danes. Tudi upokojenci morajo biti aktivni, vendar ne samo v gostilni. Z gostilno je tako: en »štuc« je premalo, trije pa preveč. Toda, da povem iskreno — raje imam tri kot enega. V glavnem pa mislim, da mora človek iz vsake težave najti rešitev, ne sme biti sirotica. Ljudje izvirajo iz težav, iz dela in borbe. Iz blagostanja in lagodnega življenja pa največkrat zrastejo zanikrneži, revice, za katere ne veš, kaj bi z njimi.
Že med vojno sem opazil, da so bili ljudje, polni življenja in humorja boljši borci in kasneje boljši delavci kot cmiravci.«
Hitro smo ga pobarali za veselim dogodkom med NOB. Hudomušno se je namuzal in dejal, da bi nam lahko povedal marsikaj, če bi le žena ne prisluškovala ob vratih. Kajti, se je zgodilo nekoč, da so po zmagi na Koroškem imeli veliko slavje in je kar malce pozabil, da je poročen. Več nam ni povedal, ker so se na ženinem čelu že tako nabirali nevihtni oblaki.
Naš pisatelj večkrat popotuje v kraje, kjer se je boril med NOB. Jeseni namerava obiskati Francijo. Hace je v Franciji delal in se boril za osnovne pravice delavcev že pred drugo svetovno Nojno. V življenju je marsikaj doživel, v revoluciji je dosegel uspehe, ki jih ni pričakoval. Meni, da tudi zaradi tega, ker je že od 11. leta skrbel sam za sebe in ga je življenje utrdilo. Če bi bil še enkrat mlad, bi študiral za agronoma ali za inženirja gozdarstva. Prav gotovo pa bi tudi pisal.
Beseda mu je zopet stekla o pisanju in o knjigah. V svoji knjižnici ima okrog 2000 knjig, sam jih je napisal 12 in še bo pisal, če bo zdrav. Na kritiko politikantov se požvižga, kajti on piše o tem, kar čuti, kar vidi, kar ga tišči. Vsakdo, ki bere njegove
knjige, mora spoznati, da Hace piše resnico. Zamera gor ali dol, resnica je samo ena. Ponovno nam je omenil, da se na Notranjski premalo piše. Pri tem nas je spodbujal, naj v BRESTOVEM OBZORNIKU pišemo čim več o življenju naših ljudi — morda so nekateri članki preveč strokovni in zato za pretežno večino bralcev nezanimivi.
»Fantički«, nam je dejal ob slovesu, »pokažimo, da Notranjska ni samo dežela zemljarjev, gozdarjev, tihotapcev... pokažimo, da nismo samo praktiki, suhi ra-zumarji. Saj vemo, da so v nas tudi lirične strune. Morda smo res malo preveč zaprti vase — skoraj sramežljivi.«
Živel bo do svojega devetdesetega leta, to je sklenli povsem resno. »Potem pa bom pokopan,« je dejal »če bom na državne stroške, jih ne bo veliko, saj me bodo kar iz postelje prestavili v jamo.« Spet se je nasmejal, ko je pokazal z roko čez cesto k Sv. Martinu-
Matevž Hace je rojen 4. julija, na Dan borca. Čudno naključje, ki pa povsem ustreza delu in življenju našega rojaka. Od rane mladosti naprej je delaven, borben, neuklonljiv in veder.
Vse, kar nam je povedal in vse, kar srno videli, nam je potrdilo, da je res tako. Pred seboj smp imeli moža, ki pove, kar misli, takega, ki se mu pozna, da je bil komisar v eni najslavnejših slovenskih partizanskih divizij. Ne more skriti, da ga je življenje naučilo marsičesa.
Njegove misli so bile zavite v humor, bile so eksplozivne __ i? zdrave, da so nam bile takoj všeč.
Ko nam je pokazal, kako mora hoditi mladina, je pokazal pravo mladeniško moč in spretnost, vzdržljivost smo zaslutili v kuPu drv, ki jih je rezal prav tisto jutro. Ko je kot za stavo treskal0 okrog nas, se je prešerno smejal, in ko je govoril o zemlji, ki 1° obdeluje in o rojstni hiši, smo začutili, da ne bil odnesel cele koze, kdor bi mu skušal to preprečiti-
Ob koncu nas je povabil, naj ga spet obiščemo, ko bo star devetdeset let. Obljubili smo, da bomo videli že prej, kajti razg°' vor s pisateljem Hacetom je doživetje.
Do takrat pa mu želimo velik® pisateljskih uspehov in razvedri pri obdelovanju njegovega P05 stva.
EKONOMSKA ŠOLA
A. Načelo gospodarjenja Da bi podjetje lahko proizvajalo določene proizvode, morajo biti ti proizvodi posameznim kupcem potrebni in jih želijo kupiti. To pomeni, da mora podjetje usklajevati proizvodnjo s potrebami in željami kupcev. Podjetje teži, da bi doseglo čimvečji obseg proizvodnje ob najmanjših stroških. Z drugimi besedami, to so načela produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti.
Produktivnost je načelo gospodarjenja, ki ga merimo s količino dela, potrebnega za pro-
izvodnjo enote (ali mase) določenega proizvoda. S povečevanjem produktivnosti dela se veča tudi standard zaposlenih, ker se ob večji produktivnosti dela večajo tudi obseg proizvodnje, osebni dohodki in akumulacija.
To je zelo celovit pojem, ki je odvisen od različnih dejavnikov, od organizacije dela, sestave sredstev (to se lahko imenuje tudi sestav kapitala in odnosov med osnovnimi in obratnimi sredstvi), tehnološkega postopka, pogojev dela, intenzivnosti dela,
stimulativnega nagrajevanja in podobno.
Produktivnost merimo z razmerjem:
Količina dela
Količ. prod. izdel.
To je splošna formula, medtem ko je še več izvedenk te splošne formule gled na cilj in prednost merjenja.
Ekonomičnost:	Podjetje
je zainteresirano, da proizvede čimvečjo količino izdelkov s čim-manjšo porabo predmetov dela, delovnih sredstev in delovne sile. To načelo imenujemo načelo ekonomičnosti in ga ozko povezujemo z načelom varčevanja v gospodarstvu. Obenem pa je ozko povezano s produktivnostjo (manjša poraba delovne sile). Na ekonomičnost vplivajo poleg vrednosti potrošnik repromate-rialov isti dejavniki kot na produktivnost. Cim večji je obseg proizvodnje, a nižji proizvodni stroški, tem ugodnejša je ekonomičnost.
Merimo jo tako, da primerjamo:
Celotni dohodek
Globalna last. cena, ali skupni proizvodni stroški
Z večjo ekonomičnostjo podjetje niža stroške, s čimer lahko doseže ugodnejšo akumulativnost, ki jo plasira v razširjeno reprodukcijo podjetja. Zato je zelo pomembna serijska proizvodnja, ker omogoča nižje stroške na enoto proizvoda in ugodnejšo ekonomičnost.
Rentabilnost: Podjetje je zainteresirano, da z angažiranimi osnovnimi in obratnimi sredstvi doseže čimvečji dobiček (v kapitalizmu se dobiček imenuje profit, rentabilnost pa profitna stopnja — ti pojmi so skoraj enaki našim izrazom dobiček in rentabilnost).
Ugodnejšo rentabilnost omogočajo:
—	opremljenost delavcev s sredstvi,
—	organizacija dela,
—	strokovna sposobnost,
—	naravni in splošni pogoji dela,
—	boljše izkoriščanje kapacitet,
—	povečanje obsega proizvodnje itd.
Zlasti je za strokovne odločitve neprimeren ta kazalec v pogojih večjih investicijskih vlaganj in začetne faze uvajanja proizvodnje po investiranju, ker je občutiti učinek sredstev šele v naslednji fazi obratovanja. V teh pogojih je najbolj primerno, če izločimo dodatna (merginalna) vlaganja za obdobje, ki smo ga predvideli kot obdobje izgradnje in poskusnega obratovanja in šele po tem obdobju uporabimo normalni pokazatelj rentabilnosti.
Ko smo pri teh kazalcih, je treba omeniti še likvidnost, ki pomeni sposobnost podjetja, da v dogovorjenem roku poravnava vse obveznosti. To sposobnost pogojuje tudi sposobnost kupcev, da v dogovorjenem roku poravnajo podjetju dolgove. Do nelikvidnosti pride, kadar podjetje ne more poravnati vseh obveznosti. Nelikvidnost je posledica nepravilne selekcije kreditnih bank pri dodeljevanju kreditov (dajejo kredite slabšim podjetjem), zadolženosti negospodarstva nasproti gospodarstvu, finansiranje nepokritih investicij, preširoke proračunske potrošnje itd.
Likvidnost je izredno pomembna za zagotovitev normalnega re-produkcijskegia toka v podjetju.
B. Oblike proizvodnje
V enem izmed dosedanjih predavanj smo ugotovili, da je proizvodna faza gospodarskega procesa izredno pomembna za razvoj ljudi in zagotovitev reprodukcije delovne sile.
Proizvodnja kot proces za ustvarjanje dobrin je lahko organizirana v več oblikah, kar je odvisno od velikosti podjetja in izdelkov, ki jih podjetje proizvaja.
— Drobna proizvodnja se poveča v obrtnih in majhnih podjetjih. To je anarhična proizvodnja po naročilu ali proizvodnja izredno velikega števila izdelkov.
— Maloserijska proizvodnja je po organizaciji višji stadij in predstavlja proizvodni proces, v katerem podjetje proizvaja več izdelkov organizirano in v dolo-
Kaj vse raste pri Brestu?
Kar Brest danes ima, ni ne park, ne poskusni nasad, od obojega je nekaj. Ta vrt je že tako prirasel sodelavcem Bresta, da ga ni, ki bi Sa pustil uničiti in ga ni, ki ne bi imel nasade rad. Pa poglejmo, kaj vse raste na tem notranjskem svetu, kaj je pokazalo voljo do življenja, čeprav ni doma le iz Evrope, ampak tudi z drugih celin.
Pri vnodu v menzo se lepo razvija gledičevka — gledičija. Lani Je prvič cvetela, letos cvete prav te dni že v drugo. Njeni plodovi so Podobni rožičem. V Ljubljani ob Gruberjevem kanalu raste gledičevka drevoredno. Na južni strani menze pa zelo lepo uspeva japonski ja-v°r drobnih, jeseni lepo obarvanih listov; blizu stoji zgodaj cvetoč “krasni grm forsitija, na drugi strani pa vijoličasto cvetoca medvejka •‘Utoni VVaterer, ki je nizke rasti. Pri Brestu je bilo posajenih več Ju-oeževih dreves, ki cvetijo na golih vejah v fižolastih cvetih rožne bar-'0- Toliko kot letos, to drevo v Cerknici še ni cvetelo. Toda je občut-*Jivo na cerkniške zime in bo ostale treba presaditi na zavetnejši kraj.
Tudi pri balinišču so lepa drevesa. Na južni strani je Lavvsonova ®acipresa, blizu nje nizek grm zlate tise, senco pa meče na klopico rdecelista Pisardova sliva. Ta zgodaj zacvete, pa redkoma rodi. Ob Začetku stopnišča k balinskemu prostoru stoji božje drevce, bodečje, jH.se v Cerknici dobro počuti in bo po 20 letih že stasito drevo. Nad dJim raste okrasno drevo Katalpa, ki bo pravkar pokazala lepa so-jjjetja, nato pa plodove v ozkih strokih. Teh katalp je že več v Cerk-
Najmočnejša zbirka rastlin je pred Skupnimi službami. Gredica .. zidu ima razen lepe jelke tudi široko razprostrt kitajski brin, pred jjJUn pa je kot grm široka trnasta kitajska aralija. Blizu rasteta še ,Va grmiča divje pomaranče, pri ograji pa se kot bakla dviguje vitka tri!etlika- sPrva sama od sebe imela vitko linijo, letos pa je v eh dneh začela mršiti veje in da ni bila povezana, bi se ji snopasta olika gotovo podrla. Na Švedskem, od koder je v Ljubljano prišel Jen cep, to drevo stalno povezujejo. Morda bodo veje, potem ko bodo e otrdele, ostale snopaste. Pri tej trepetliki pa raste smreka, ki jo jra yes svet v veliki časti. Prestala je namreč težke čase ledene dobe, zadnii ostanki so se zadržali v kotu Srbije, Črne gore in Bosne, ma le spodnjo stran iglic srebrno, njena vitkost je njena poglavitna Pa0-- Srbski botanik Pančič jo je prvi opisal, po njem se imenuje ncičeva smreka, Pančičeva omorika. ž(j “°d temi rastlinami je zbirka drugih. Na južni ploščadi, kjer se Vah Povečuje parkirišče, je tudi kitajski brin, zraven njega pa ži-na • ° zlatozeleno obarvana pacipresa Rheingold. Ker je več rastlin stotem kraju, nastaja vtis groba. Nad njo je redkost hladnih krajev, Trj ka cedra, ki je letos prvič prebila zimo, ne da bi izgubila iglice. ge srebrne smreke, vse zverižene, so začele kar lepo napredovati, cVef"aV teren slab. Japonska kutina daje vsako leto zgodaj rdeče in .te-Javorju podobne liste ima ambro vec, na jesen rdeče zažari, listi grmuk Pa močno diše po kadilu, po ambri. In tam je še en okrasni ahin v zacveti šele v poletju, sirijski oslez. Ta nima le belega cveta, N* rožastega in lilastega, praznega in polnega. ai ob koncu omenim še severno ploščad pred Skupnimi službami, liste Xzpenjavi vrtnici sta tam, zanimivi pa sta dve drevesci, ki imata Sihk *Z	krp. To je razvojno gledano zelo staro drevo, dvokrpi
jene°'	ko ginko dorastel, bo šele zanimiv, imel bo čudno usmer-
lepa VeJ®> kot gorski mecesni, ki jim vrh poškodujejo strele. Posebno ska Pa Je jesenska barva ginkovih listov. Ginko ima samska in žen-drevesa, plodovi so podobni češnjevim, duh pa ni prijeten. zbirjfe po fem seznamu, ki seveda ni popoln, je pri Brestu bogata v sjj.a rastlin, ki bo postajala iz leta v leto imenitnejša. Ob priliki bom Pozn*” in bolj podrobno predstavil nekatera drevesa, da bodo še bolj ana in bolj všečna.	Jože Kregar
čenih (dokaj zadovoljivih) količinah.
— Velikoserijska (masovna) proizvodnja pomeni proizvodnjo veiiiuh serij in manjšega števna izdelkov (selekcijo izaeikov proizvodnje). Ta proizvodna oblina omogoča najcenejso proizvodnjo in je v primerjavi z ostalimi oblinami proizvodnje na trgu prav zaradi cen v prednosti.
IX. PREDAVANJE
A. STROŠKI PROIZVODNJE
Stroški proizvodnje so cenovni vzorci poraoijenin elementov in proizvounin dejavnikov v proizvodnem procesu. Stroške lahko seštevamo, grupiramo, razdeljujemo na posamezne predmete in jih primerjamo s pianom, ali s prodajnimi cenami.
To je zeio vazna kategorija, ker višina stroškov vpliva na dobiček, s tem pa posredno tudi naraščanje osebnih dohodkov.
1.	Glede na odrazanje stroškov v poslovnem procesu razlikujemo:
—	fiksne stroške in
—	variabilne stroške.
a)	Fiksni stroški so tisti, ki ostanejo nespremenjeni pri raz-ličnin obsegin proizvodnje. Enaki so pri obsegu 12 milijard S din ali 5 milijard S din, medtem ko na enoto proizvoda padajo, kar vpliva na večanje dobička.
To načelo povsem velja za absolutno fiksne stroške (amortizacija, zavarovalne premije, vodni prispevek, prispevek za mestno zemljišče itd.), medtem ko se en del fiksnih stroškov, ki jih imenujemo relativno fiksni stroški, do določene višine doseženega obsega ne spreminjajo, potem pa se spremenijo in ostanejo zopet do določene višine nespremenjeni, da bi se v določeni višini zopet spremenili (različne obresti, del režijskih osebnih dohodkov, investicijsko vzdrževanje itd.), mo naslednji diagram za oblikovanje absolutno in relativno fiksnih stroškov.
b)	Variabilni stroški popolnoma označujejo naraščanje proizvodnje, ker se spreminjajo skladno s spremembami obsega proizvodnje. Če se poveča obseg proizvodnje za 100 °/o, se bodo za toliko povečali tudi variabilni stroški. Te stroške predstavljajo predvsem stroški materiala, surovin,
silcev delimo strokovne kolegije (to so skupine s troskov, ki imajo SKupne znacnnostij na: aj neposredne s noske in bj posreune s troske Neposredni s troski so tisti, za katere natančno vemo, na Katerem Stroškovne mmestu nastajajo.
z-osredni stroški pa so tisti, za katere ne vemo, v kaicsnem oo-segd nastajajo na doiocenem stroškovnem mestu, temveč jin razdeljujemo na Stroškovno mesto po Ključih (približna razdelitev), kar ovira natančno ugotovitev lastne cene za proizvod.
3.	Po funkciji izračunavanja ločimo:
aj poprečne stroške; to so celotni s troski na enoto proizvoda (donimo jin, če denmo vsoto s troskov z izgotovljenimi proizvodi), b) mejne strosKe; to so s troski vsakega dodatnega proizvoua m jin uouimo iaKO, ce Ods te varno od vseh s troskov dosežene s troske do zadnje enote.
Na primer:
Enota	Skupni
proizvoda	SUUSKi
10	100
20	150'
30	250
40	450
	Mejni
	s trositi
>	50
>	100
>	200
Za proizvodnjo od 30 do 40 enot smo potrebovan za 200 enot stroškov. imenujemo jih dodatni ali mejni s troski. Ti stroški so izredno pomembni za ugotavljanje optimalne proizvodnje in presojanje, kdaj se nam izpiaca proizvodnja nekega izdelka.
B. Kalkulacija je postopek za ugotavljanje skupne lastne cene nekega izdelka. Lahko je pred-kalkuiacija, kar pomeni, da s planskimi normativi in podatki ugotavljamo planirano lastno ceno in ooracunsKO kaikuiacijo. To pomeni, da z doseženimi podatki ugotavljamo lastno ceno. S primerjavo planirane in obračunske kalkulacije ugotavljamo odklone, ki so zelo pomembni za poslovne odločitve prihodnjega proizvodnega procesa.
Ce v shemi prikažemo kalkulacije po celotnih stroških, bi biio videti takole:
— izdelavni material ± izdelavni osebni dohodki ± amortizacija ± amortizacija ± splošni stroški izdelave + splošni stroški uprave = lastna cena
izdelavni osebni dohodki itd.). direktni stroški 2. Glede na možnost za nepo-indirektni (posredni) stroški sredno ugotovitev strokovnih no-	Branko Mišič
Nove ekshavstorske naprave s cikloni v Tovarni lesnih izdelkov
Stari trg
Mladinski aktiv ob Dnevu mladosti
Mladinski aktiv TP Brest Cerknica je v počastitev Dneva mladosti organiziral srečanje mladinskih aktivov v Grahovem in- športno tekmovazje v Cerknici.
Srečanje mladinskih aktivov Bresta, Kovinoplastike, Nove vasi, Planine in Rakeka so organi-, zirali 23. maja 1970 v Domu kulture v Grahovem. V pozdravnem govoru je predsednik mladinskega aktiva TP Brest Cerknica seznanil prisotne mladince s pomembnostjo in namenom tega srečanja. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali s svojo satirično točko mladinci iz Planine, ki so se vljudno odzvali organizatorjevemu vabilu. Program so z vmesnimi deklamacijami popestrile dijakinje TŠ KMRLP iz Cerknice. V zaključnem delu programa sta o problemih mladine na našem področju spregovorila predsednik občinske konference ZMS tov. Janez Žnidaršič in pa predsednik komisije za gospodarstvo pri občinski konferenci ZMS tov. Franc Steržaj. Kulturnemu programu je sledil 'zabavni del večera, v katerem nas je zabaval vokalno instrumentalni ansambel STALAKTITI.
Rad bi se zahvalil Občinskemu komiteju ZMS za finančno pomoč.' Iz teh sredstev so namreč organizirali za vse zainteresirane brezplačen prevoz z avtobusom v Grahovo in nazaj iz vseh pomembnejših krajev naše občine.
24. maja je naš mladinski aktiv organiziral tekmovanje v teku po ulicah Cerknice. Komentar je ustrezno kratek. Udeležba je bila minimalna —• organizacija pa slaba. Neprekosljivi Stane Ferfila je osvojil pokal.
Istega dne se je pričel na asfaltiranem igrašču osnovne šole turnir v malem nogometu, ki ga je prav tako organiziral mladinski aktiv TP Brest Cerknica. Sodelovale so ekipe Bresta iz Cerknice, NK Cerknica, Košarkarski klub Cerknica in JLA z Rakeka. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi NK Cerknica in JLA Rakek. Rezultat je bil v regularnem času in po dveh podaljških 0:0. Pri izvajanju prostih strelov s 7 metrov pa je bila boljša ekipa JLA Rakek. V drugi tekmi je Brest premagal KK Cerknica z 2:1. Sledil je finalni del, v kate-
V juliju si boste lahko ogledali predstave kina Cerknica tudi ob ponedeljkih, ko bodo na sporedu najboljši filmi distribucije Inex.
2.	7. ob 20. uri
GOSPODU Z LJUBEZNIJO Družbena drama. Eden izmed najboljših ameriških filmov, kandidat za Oskarja. V glavnih vlogah nastopata Julie Christy, Sidney Poitier.
4.	7. ob 20. uri in 5. 7. ob 16. uri
5.	7. ob 20. uri
KORAKI REVOLVERAŠEV Western za oddih.
NJENA ZADNJA PESEM Ljubezenska drama, polna lepih pesmi. V glavni vlogi nastopa Sara Montiel.
rem je najprej NK Cerknica v boju za 3. mesto premagal KK Cerknica s 3:2. V zadnji tekmi je Brest katastrofalno premagal JLA Rakek s 6:0. Vrstni red:
1.	Brest Cerknica,
2.	JLA Rakek,
3.	NK Cerknica,
4.	KK Cerknica.
Za ekipo Bresta so pokal osvojili:	Ludvik Ris, Pavel Bajc,
Franc Modic, Tomo Mozetič, Spa-so Kresovič, Miloš Obreza in Drago Frlan. Med tekmovanjem so se ekipe osvežile z vročim čajem.
6.	7. ob 20. uri italijanski film VIDIM GOLO
Satira na sodobno pornografijo.
9. 7. ob 20. uri švedski film MOLK
Film največjega švedskega režiserja Bermana za zrelo občinstvo. Ni primeren za mladino.
11.	7. ob 20. uri in 12. 7. ob 16. uri ameriški film
ZADNJI VLAK IZ KATANCE Vojno pustolovski film, v katerem boste videli mnogo nenavadnih prizorov. V glavni vlogi Rod Taylor. Ne zamudite tega velikega spektakla!
12.	7. ob 20. uri ameriški film MNOŽICA MORILCEV
Nadaljevanje priljubljenih zgodb o tajnem agentu Mattu Helmu. V glavni vlogi Dean Martin.
13.	7. ob 20. uri italijanski film PETERICA ZA PEKEL
Film o 2. svetovni vojni, ki prikazuje veselo stran tegob. V glavni vlogi Klaus Kinsky.
16. 7. ob 20. uri francoski film TAT IZ PARIZA Jean-Paul Belmondo v kriminalnem filmu.
18.	7. ob 20. uri ameriški film V ŽARU NOČI
Film o policaju, ki je sovražil črnce. V glavni vlogi Sidney Poitier.
19.	7. ob 16. in 20. uri amer. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE
Film za staro in mlado, ena izmed mnogih znanih zgodb o kralju džungle.
Če povzamemo celotno dejavnost mladinskega aktiva TP Brest Cerknica ob Dnevu mladosti, moramo pohvaliti samoiniciativnost aktiva, čeprav je treba povedati, da so se pojavile nekatere napake (predvsem v organizaciji in izpeljavi prireditev), ki pa so izključno posledica neizkušenosti in mladosti. Nujno je, da bo moral mladinski aktiv ob podobnih prireditvah stopiti v stik s starejšimi in v teh stvareh bolj izkušenmi ljudmi.
D. Frlan
20.	7. ob 20. uri ameriški film POINT BLACK
Zgodba moža, ki je iskal ljubezen svoje žene. V glavni vlogi Lee Marvin.
22.	7. ob 18. uri slovenski film NEVIDNI BATALJON
Film prikazuje mladinski boj v okupirani Ljubljani.
23.	7. ob 20. uri ameriški film NOČ IGUANE
Film po gledališkem delu, ki je dobil Oskarja. V glavnih vlogah Richard Burton, Deborah Kerr, Ava Gardner.
25.	7. ob 20. uri in 26. 7. ob 16. uri ameriški film
SKRIVNOST TREH DŽUNK Film napetih situacij med FBI in dobro organizirano tolpo. V glavni vlogi Stevvart Granger.
26.	7. ob 20. uri ameriški film LISJAK
Film o ljubezni dveh sester, čudoviti prizori iz narave. V glavni vlogi Anna Hewood.
27.	7. ob 20. uri italijanski film VOJNA SPIJONOV
Vohunski film z obiljem akcij in nepričakovanih zapletov.
28., 29., 31. ob 16. in 20. uri in 30. 7. ob 16. uri jug. spektakel BITKA NA NERETVI Največji jugoslovanski film, ki smo ga kdaj posneli. Ljubiša Sa-mardžič, Yul Brunner, Silva Ko-scina in drugi. Film traja 3 ure. 30. 7. ob 20. uri angleški film VRNITEV IZ PEPELA Drama ženske, ki se je vrnila iz internacije. V glavnih vlogah Herbert Lom, Maximilian Schel.

Poslednjič v šolo. Šolsko leto je bilo uspešno. Učencem želimo lepe počitnice. Kaže, da bo tudi naše šolstvo uvedlo 5-dnevni delovni tednik
Spored kina Cerknica za julij
Uspeh glasbene šole Frana Gerbiča
Beograjska banka tudi v Cerknici?
Po naslovu bi lahko sodili, da je to neverjetno, vendar je resnično. Vsem nam je manj poznano, da se je Kreditna banka Koper priključila k Beograjski izvozno-kreditni banki in je s tem postala sestavni del te banke. Kreditna banka Koper je v svojem poslovanju povsem samostojna in prosto razpolaga s svojimi kreditnimi sredstvi, tako v izbiri partnerjev, kot tudi v vrsti kreditnih aranžmajev. Ker močno razširja svojo poslovno dejavnost, išče tudi primerne poslovne prostore v Cerknici, da bi odprla svojo ekspozituro, podobno kot jo ima v Postojni.
Za Cerknico, kot politično gospodarsko središče občine, bi bila
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič, Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
to velika pridobitev. Gospodarstvo in občani zelo pogrešajo prisotnost poslovne banke. Posebno z razvojem turizma se odpirajo neslutene možnosti za plasiranje kapitala na našem področju.
Ekspozitura Kreditne banke in hranilnice Ljubljana na Rakeku opravlja samo administrativne posle v zvezi s hranilno vlogo, dajanjem potrošniških kreditov privatnikom in vodenjem žiro računov obrtnikov in privatnikov. Nima pa organiziranih ostalih služb, kot jih ima na primer ekspozitura Kreditne banke Koper v Postojni. Ta ekspozitura je s svojimi službami podaljšek centrale na terenu, tako da je vedno prisotna in živi z gospodarstvom tega območja.
Povsem samostojno sodelujejo pri raznih finančnih aranžmajih, naj si bo v pogledu kratkoročnega ali dolgoročnega kreditiranja gospodarstva in občanov. Poleg tega pa ima organizirane tudi službe za opravljanje pretežnega dela administrativnih poslov, ki se dnevno pojavljajo; kot na primer obdelava dokumentacije za črpanje in najemanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, devizni plačilni promet in podobno.
T. Zigmund
Ob zaključku šolskega leta je glasbena šola Frana Gerbiča priredila uspešne javne nastope v Cerknici in na Rakeku. To je bilo prvič, da je šola te zaključne nastope prenesla iz majhnih šolskih učilnic v dvorane in s tem omogočila, da je število poslušalcev bilo večje kot doslej. Posebej je omeniti udeležbo v Cerknici, kjer je bila dvorana skoraj zasedena.
Program je obsegal preko 50 točk. Zakaj tako obsežno, se postavi vprašanje? Odgovor pa je precej tukaj: vsi učenci morajo nastopati vsaj z eno solistično točko — tak je šolski predpis, pa tudi velika želja učencev, da pokažejo svoje znanje. Poleg solistov so tudi še ansambli in še in še.
Posebnost so bili prav gotovo otroci, ki so s svojo prisrčnostjo izvirnostjo peli, dirigirali, ponazarjali in ne vem, kaj vse počeli, tako — da so se poslušalci lahko do solz nasmejali. Videlo se je, da je prvo leto šolanja dalo nove talente — bodoče učence pravih instrumentov. Le tako naprej in čim več mladih v predšolsko glasbeno vzgojo.
Prijetno je takoj v začetku nastopa deloval, ki je izvajala Heydnovo Otroško simfonijo. Usklajenost, veš da gre šolski nas top, veš da je vsaka nota zaigrana,
sto in stokrat uigrana. Toplo pritrjevanje poslušalcev je dalo priznanje izvajalcem, ki so res dobro odigrali prvi stavek te simfonije.
Sledila je vrsta učencev klavir-od saksofona do pozavne in da ne pozabimo klarinetov. Tudi kvartet godal je bil deležen velikega priznanja. Pošteno povedano, vsak nastopajoči se je potrudil, da da kar največ od sebe in uspeh ni izostal. Videli smo pripravnika, pa učence prvih razredov in naprej, poslušali smo absolvente harmonike.
Zaradi dolžine nastopa se je število obiskovalcev sicer zmanjšalo, vendar je do kraja ostalo kar precej poslušalcev. Ker gre nastop po razredih, smo na kraju slišali učence višjih razredov, kateri so izvajali na raznih instrumentih dela, ki bi lahko šla na samostojen nastop.
Uspehi pedagogov te šole so tako doseženi. Še eno leto je zaključeno. Stalna skrb biti ali ne biti, bodo sredstva za glasbeno šolo ali ne, je odveč. Treba je, da ta šola da še več nastopov in s tem pokaže svoje kulturno poslanstvo tudi z druge strani. Pričakujemo, da bo tako.
In memoriam
V	osemnajstem letu starosti je 29. maja umrla naša delavka Jožica OBLAK.
V	Tovarni pohištva se je zaposlila v letu 1968. Bila je vestna in dobra delavka. Hitro se je priučila vsakega dela.
Z njo je naš kolektiv izgubil dobro in perspektivno delavko. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Kolektiv
Zahvala
Žalujoči se zahvaljujemo sindikatu Bresta iz Cerknice, ki je povabil pevski zbor in godbo na pihala na poslednjo pot pokojne Jožice OBLAK, od katere so se poslovili s pretresljivimi besedami 1. junija.
Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so jo spremili na njen zadnji dom — na pokopališče v Cerknici in ji poklonili cvetje.
Iskrena hvala vsem skupaj!
Žalujoča družina: ata, mama, brat, sestri in vse njeno sorodstvo.
In memoriam
Pretresla nas je vest, da je P° težki in dolgotrajni bolezni umrla 18. 6. 1970 v 35. letu starosti invalidska upokojenka Bobanovič Ivanka, rojena Mlakar, iz Raven na Bloški planoti. Zapustila ie dva nepreskrbljena otroka.
V Tovarni pohištva Martinjak se je zaposlila 1960. leta, 1967 Pa je bila invalidsko upokojena. Bila je vedrega značaja in zelo priljubljena med sodelavci.
Sodelavci in kolektiv jo t>° ohranil v lepem in trajnem spominu.
Kolektiv
Zahvala
Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste dne 22. 6. 1970 spremljali na zadnji poti mojo pokojno ženo Ivanko, zlasti pa se zahvalim sindikalni podružnici Tovarne pobi' štva Martinjak za organizacij0 godbe na pihala in udeležbo t®r podaritev vencev moji nepogreS ljivi ženi in mamici.
Krsto Bambovič