118
Kako bi se slovenski jesik v šole spravil ?
(Konec.) Nar veči težava je, kako in kolikanj naj bi se slovenšina posihmal sploh v šole in pisarniče pripravila; vender se bo moglo to na Dunajskim zboru precej razločiti; torej se je potreba poprej pametno posvetovati, kak6 in kaj bi prav bilo. Kar pisarne ^kancelije) tiče, so se v ti reči znajdeni možje že oglasili in svetovali. Kar pa šole vtiče, bi djal, de saj perve šolske bukve nove naprave bi mogle večidel vse biti v obeh jezicih spisane, — potem bi se nihče ne mogel pritožiti, de se mu kaka krivica godi. Vender bi se mogel učenik zavezati, vse snovine ali materije slovensko zlagati, ktere bodo v to odločene. Tudi bi se moglo za terdno odločiti, do kdaj morajo nove šolske bukve spisane in pripravljene biti, de se po tem novi red začne. Bolj ko bo slovenšina razcvetala in zorila v Ljubljanskim vesoljnišu 3) , veči bo slava domovine. Po
3)  Bog: daj, de bi naše sercne želje, tako razložno razglašene, ne bile glas vpijočiga v pušavi!                     Vredništvo.
119
tem se bo še le lepota slovenskima narečja prav razvila in razodela; — naj   ga nihče   ne imenuje p o d narečja:   deblo je,   in ne veja; je jedro,   in ne pu-žinaalipalupina;jesamolastna in blaga (žlahna) ruda,  ki se nikakor ne sme s čim  drugim stopiti   in   zgubiti.    Naših  južnih   bratov   narečje   ima veliko medli, pa premalo popra; je  sicer pripravno za govorništvo, pa pripravniši za petje; naše ima obojiga v pravni primeri; rezno teče v govorištvu, kakor bistra Sava; prijazno v pesmi na uho doni, kakor zvonov tri-jančanje   po Slovenskim ;   naglas  na predzadnjim zlogu mu daje veličanstvo v slovesnim govoru, njegov premik pa svobodo v petji , in lahkoto v pomenku. Vse soglas-nice so v besedah lepo zverstene,  se   lahko in gladko, pa vender razločno   in krepko izgovarjajo:  ne slišiš ne neprijetniga  pf,   ne   zmlinčeniga   ogerskiga  gy iz slovensko govorečih ust; ob kratkim: Slovenska beseda ni divjaška ali neolikana, pa tudi ne otročja, ali premehka; ona je postavna in možka, kakor je Slovenec. Ona zasluži ,   de   se  ji   med  druzimi   omikanimi jeziki  vredin prostor da, kakoršniga je že davnej zaslužila. — S tem pa nočemo noben i ga jezika prezirati, in nobeni g a naroda zaničevati;   to  se Slovencu ne spodobi.    Svet je velika hiša, in vsi narodi v tem poslopji so si bratje; le tedaj je njegoviga Stvarnika  visoki namen dosežen, kader  bratje  v  edinosti med seboj žive. —  Bolje pre-udariti, kako in kedaj   naj bi  se slovenska beseda v šole  spravila, je  dobro,   tudi  zgled  svojih   slovanskih bratov pred očmi  imeti;   torej   bravcam damo   predlog, ki ga je gosp. V o cel 3. rožnika v Pragi zbranimu na-rodnimu  odboru  bral,  in je vsim  pričijočim   všeč   bil. Vediti je pa treba, de ondi je nekoliko drugači, kot pri nas, ker ima češka dežela (tudi po kmetih) nemških prebivavcov veliko; torej se je ravnalo, kako bi oba jezika enake pravice imela. Poglavitne ločine predloga so tedaj tele:    „Male   šole   (trivialky)   češke   v   čeških, nemške   v   nemških   krajih.    V   normalnih   šolah v čeških krajih češko učenje,  v  četertim   klasu pa učenje  nemški g a  jezika  kakor   snovina   ali  predmet (Gegenstand) — to je  tako,   de  se ga vsak lahko nauči; v nemških krajih nemško učenje, v četertim klasu pa nauk českiga jezika. Ravno tako v gimnazij i h (latinskih šolah) naj se v čeških krajih uče vse suovine (materije)   s  češkim jezikam,  v nemških z nemškim; na unih pa tudi nemška beseda in slovstvo,  in na tih češka beseda in slovstvo  kakor odločene ali dolžnostne  snovine  (obligatni predmet) v vsih ločinah ali klasih. V vesoljni šu ali vseučilišu je svoboda učenja,  torej  tudi svoboda besede,  v  kteri kdo če učiti; vender se morata za snovine , ki so pripisane stanovitnimu spraševanju,   po  dva profesorja postaviti, de bo  eden  učil (prednosal)   češko,   drugi  nemško. Učenje češke besede v četertim klasu po nemških krajih naj se začne  berž  od  podzimka 1848. leta;  tako tudi po nemških gimnazijih; učenje snovin (prednašeni predmetu) v čeških šolah s češkim jezikam pa naj se precej začne le   v  trivijalnih   šolah;  in   v   pervih   treh  klasih normalnih šol;  k letu še le v četertim klasu;   po gim-nazijih  še le čez dve leti.   Vender se mora ti dve leti češka slovnica in češki zlog v vsih gimnazijalnih ločinah kakor vstanovljena ali redna snovina (redni predmet) učiti,   de  se  češka mladina v materni,   dosihmai zanemarjeni  besedi,  uterdi,  in   de   bodo  tačas   šolske bukve spisane", —                                  Podkorencan.