September 2001, št. 8, leto 2 titijs ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA matična knjižnica Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Litija sP LITIJSKI občan /2001 070.485 1000758,8 □D COBISS 6 50 let toVDtsA Kovinsko predelovalno podjetje d.d. Grmaška c. 3,1275 Šmartno pri Litiji __________________Prvo leto Litijskega občana Stoletnica šmarske katedrale Sredi Šmartna stoji cerkev. Mogočna. Vidna od daleč. Z vseh strani. Rdeče opečnata. Novogotska. Štrleča nadpreprostimi hišami. Posvečena okroglih sto let. Dovolj velik razlog, da župljani Smartnapraznujemo. 15.septembra je minilo natanko sto let, odkar je bila posvečena cerkev Sv. Martina v Šmartnem. Za šmarsko župnijo je to velik praznik, na katerega smo se posebej pripravljali. Prejšnji župnikg.Franci Kadunc je skupaj s sodelavci zasnoval bogato pripravo praznovanja, ki je bilo v nedeljo, 16. septembra. Devet večerov zapovrstjo smo se zbirali v naši stoletni cerkvi, vsak s svojimi predstavami in željami, vsak s svojimi radostmi in bolečinami, vsi skupaj pa gotovo zato, da bi se naužili, da bi zajeli vsaj prgišče svečanosti praznika, ki ga lahko nakloni mogočnost cerkve in Tisti, ki v njej prebiva. V Šmartnem je v minulih desetletjih delovalo veliko duhovnikov, prav tako je Šmartno obdarjeno z duhovniki, ki so izšli iz domače župnije. Prvi in slednji so bili drug za drugim povabljeni, da v predprazničnem devetdnevju darujejo večerne sv. maše. Bogoslužju je vsak večer dala ton druga pevska skupina, pevci pa so se predstavili tudi v kratkem kulturnem programu. STRAN 8 Iz uredništva ... Dogodki okoli nas nam krojijo vsakodnevni utrip. Nekateri so spontani, drugi premišljeno načrtovani. Čeprav versko obarvan, je dogodek leta za Šmartno prav gotovo stoletnica posvetitve cerkve Sv. Martina. Na praznovanje so se krajani, župljani, dolgo, temeljito in dobro pripravljali ter zato svečanost doživeli zares globoko. O tem naj vas prepriča prispevek Martine Benedičič ... Prav gotovo takšen dogodek nikogar ne more pustiti hladnega. Čisto res smo vsi, tudi tisti, ki se le vozijo skozi Šmartno, ponosni na to veličastno cerkev. Dostikrat sem že slišala, prav tu v naši občini Litiji, da se mnogi radi kitijo s tujim perjem. Glede posameznih dosežkov to res ni lepo, hvalevredno pa je, da smo »Lilijani«, kot občani, ponosni na vse lepe stvari, ki nas obdajajo in se nam dogajajo, pa ni važno kod stoje oziroma čigav »vrt krase«. Še najlepše pri vsem tem je, da se pri lepih stvareh pozabi na vrtičke, na meje (občinske, krajevne ali tiste v glavi). Naj to uspe čim več ljudem, si želim vsakokrat, ko obiščem prireditev ali si ogledujem znamenitost. Andreja ŠTUHEC ZIG BO 3. OKTOBRA Ob 50. obletnici smrti Petra Jereba | jVindacija Villa Litta klub Litija je s pomočjo J. Mestne skupnosti Litija, ob 50. obletnici smrti litijskega skladatelja Petra Jereba izdala spominsko pisemsko ovojnico. 3. oktobra na dan njegove smrti pa bo na litijski pošti v uporabi priložnostni poštni žig. Organizirana bo tudi priložnostna filatelistična razstava s kulturno tematiko, ki bo 14 dni na litijski pošti. Pisemske ovojnice bo možno dobiti na litijski pošti 3. oktobra, sicer pa tudi pri fondaciji Villa Litta. M. BRILEJ Izdano ob 50. obletnici smrti III. Valvasorjeve viteške igre T epo je imeti v svojih krajih J—j slavno ime, še posebej pa tako lep grad in okolje Bogenšperka, v katerem se je Valvasorjeva konjenica leta gospodovega 2001, dne 2. septembra, v nedeljo ob 8.30 zjutraj podala častiti Valvasorja v svojih III. Valvasorjevih viteških igrah, z željo, da se nekako približamo času, ki je bil precej drugačen, vendar lep. Letos so se začele že na sobotni večer 1.9. 2001 s prihodom Valvazorjevih konjenikov, ki so okolico gradu s sojem bakel popeljali v čas, kot ga je poznal sam Valvasor. Sledil je nagovor gospoda Boltežarja Wagna, ki je v slogu tistega časa pozdravil vse prisotne in naznanil, da se III. viteške igre pričenjajo, blagoslov vitezov in mečevalski dvoboj ob baklah, prikaz čarovniškega procesa in srednjeveški plesi v grajskem atriju. STRAN 9 V Litijskem občanu si še preberite: ^■Vložki v telekomunikacije.......................stran 3 ^Kako po Levstikovi poti?.........................stran 7 F*Vabimo na gledališko premiero...................stran 9 ^■Koledar športnih prireditev...................stran 12 Uspešen začetek litijskih gimnazijcev Le še dober mesec nas loči do uradne otvoritve novega poslopja Gimnazije Litija, kjer se je 3. septembra 2001 zbralo 287dijakov, od tega jih je bilo kar 98 »fazanov«, kot jim pravimo višji letniki. kih standardih, saj je opremljena z dvigalom in video nadzorom. Tudi O olska zgradba je bila zgrajena V_Jv rekordnem času, nima sicer še dokončane telovadnice, a izgradnja teh prostorov ne bo trajala dolgo, so nam pojasnili delavci gimnazije. Sodeč po živahnosti dijakov menim, da se vsi dijaki počutimo udobno, saj imamo sedaj na voljo več prostora, tako na hodnikih kot na zunanjih terasah. Šola je zgrajena po viso- zaposleni na Gimnaziji Litija, ki jih je letos precej več, se trudijo, da bi šola omogočila čim kakovostnejše izobraževanje. Rezultati, o 98 odstotni uspešnosti na letošnji maturi, povedo vse. Kot dijak upam, da se bodo profesorji trudili še za naslednje generaciji, ki jim bo ta šola v dijaških letih pomenila drugi dom. Ko sem se v prijateljskem pomenku pogovarjal z županom Litije Mirkom Kapljo, mi je opisal vso trnovo pot od prvih začetkov do danes. Sedaj je nova gimnazija zrasla tudi v Litiji, zato vas vabim, da se udeležite otvoritve, ki bo 27. oktobra 2001. Domen J. VRTAČNIK Čeprav se september, prvi mesec šolskega leta, že bliža h koncu, policisti opozarjajo voznike na strpnost in previdnost na cesti; prva dva tedna poostrenega policijskega nadzora v okolici šol sta se sicer že iztekla, šolsko leto pa se nadaljuje in otroci so še vedno na cesti - morda celo malo manj previdni in oprezni kot na začetku šolskega leta. Pazimo nanje! V___________________________________________________________/ a si o ■^7fl S« ZARJAVELE TROBENTE A ©it V/ .ndrt' VVVSk Tv O SOBOTA,22.9. 2001, ob 19.tin na CANKARJEVI ULICI /j > (preoLABomh LITIJI Če bo dež, pa p'r “ tP KOVAČ .;,1\ i MIHU« jS>« k RKS Območno združenje Rdečega križa Litija obvešča vse občane, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA v občini Litija v torek, 2. oktobra, ter v sredo, 3. oktobra, od7. do 15. urev prostorih Zdravstvenega doma Litija. Vljudno vabljeni! Prispevke pošljite do 10. oktobra 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net Tretja pot! LDS Kako biti aktiven v svojem okolju? SDS Mesto - podeželje Pred 150 leti je Mara zapisal, da se “pošast podi po Evropi” - pošast socializma in komunizma. Sicer sta se socializem in komunizem izkazala za lažno iluzijo ter sta preteklost, vendar vseh njunih vrednost in idealov pač ni mogoče vreči stran. Mnogi so še vedno bistven in sestavni del kakovostnega življenja, ki je končni smisel družbenega in gospodarskega razvoja. Ekonomska teorija socializma ter zgodovinski kontekst smo dolžni Marsu. Podcenjevanje sposobnosti prenove, prilagajanja in produktivnosti kapitalizma ter globalizacija trga ter tehnoloških sprememb so razkrili vse slabosti socializma in ga pokopali. Socialna demokracija po svetu je s koncem socializma delila usodo komunizma, pa čeprav se je sama opredeljevala kot njegovo nasprotje. Postavljala so se tudi vprašanja, ali ima sploh kakšen smisel biti na levici. Politične razprave o bodočnosti soc. demokracije so potekale zadnjih 10 let. Opozorile so na vrsto vprašanj in problemov, med najtežjimi pa so se izkazale dileme sodobnega sveta: globalizacija ter individualizacija, levo in desno, politično delovanje in ekološka vprašanja. Vsaka izmed teh dilem bi lahko bila predmet razmišljanja sama zase, vendar se je predvsem pod vplivom prof. A. Giddensa, političnega mentorja brit. premiera T. Blaira izoblikovala splošna politika tretje poti vseh socialnih demokracij. Le-ta naj bi pomagala državljanom najti pot skozi velike spremembe našega čas. Do globalizacije naj bi imela ta politika pozitiven odnos, toda le če ta pojav razumemo širše kot le globalizacijo trga. Gospodarski in kulturni protekcionizem ter lokalna samozadostnost pač niso več vrednote sodobnega sveta. Socialna pravičnost, svoboda ter enakost naj bi pomenili avtonomnost delovanja, vendar z odgovornostjo. Osnovni moto tretje poti naj bi bil: ni pravic brez odgovornosti. Razvoj, ki je občudjiv do okolja, ne pomeni le vedno več novosti, temveč se zaveda tudi problemov omejitev razvojnega procesa. V sodobni družbi tradicionalni simboli kot so narod, oblast, družina ...kot avtoritete razpadajo. V spremenjenih pogojih je zato demokracija ednini način vzpostavljanja avtoritete, ki naj se vzpostavlja z aktivno udeležbo. Politika tretje poti naj bi temeljila na vrednotah enakosti, zaščiti nemočnih, avtonomiji, pravicah in odgovornosti, avtoriteti demokracije, kozmopolitskem pluralizmu, ... ta sodoben program demokratizacije je vreden temeljitega premisleka. V nekaterih državah s socialno demokracijo na oblasti se je že izkazal za uspešnega. Zakaj se ne bi tudi pri nas? ES. Sicer pa, v kakšni družbi bi raje živeli: v ameriški, skandinavski ali kakšni tretji? Tomaž BARBEK Vesti iz parlamenta Sprememba Ustave RS Eno pomembnih vprašanj, s katerimi se bo letošnjo jesen in verjetno še nekaj časa ukvarjal Državni zbor je Predlog za spremembo Ustave RS. Gre za 19 predlaganih sprememb med katerimi so najbolj izraziti predlogi o oblikovanju pokrajin , o načinu imenovanja sodnikov in postopkih za pridobitev trajanja sodniškega mandata. Potem je to način imenovanja vlade, postopki za zahtevo po razpisu naknadnega referenduma, pridobitev lastniške pravice tujcev, usklajenost naše zakonodaje z veljavnimi načeli in mednarodnega prava in pogoji za izročitev državljanov Slovenije mednarodnim sodiščem. Takoj na začetku se zastavlja vprašanje ali je tako obsežna sprememba ustave RS res potrebna? Verjetno ne pogosto spreminjanje tega krovnega ustavnega dokumenta lahko privede k prikrojevanju ustavnih načel trenutnim političnim potrebam, to pa ne bi bilo dobro, še posebno za Slovenijo kot deželo mlade demokracije. Zato bi bilo verjetno smiselno razmisliti ali ne bi bilo bolje izmed predlaganih 19 predlogov izluščiti le najpomembnejše.Na mestu je tudi vprašanje dr. Bučarja ali je sploh potrebno spreminjati USTAVO. Osebno menim, da naša država mora tako kot v USTAVI tudi v svoji zakonodaji spoštovati načela mednarodnega prava ter, da je potrebno uvesti postopnost pri dodelitvi trajnega sodniškega mandata. Za demokracijo, ki ima šele deset let, pa je lahko vprašljiv predlog o večji vlogi vlade oz zmanjševanju pristojnosti Državnega zbora ali pa ukinitev predhodnega zakonodajnega referenduma in zaostritev pogojev za naknadni zakonodajni referendum, saj smo že bili priča poskusom določenih političnih strank, da preko večine v parlamentu izpeljejo projekte, ki jih je večina državljanov na referendumu zavrnila. Veliko razprav je že bilo na temo oblikovanja pokrajin, verjetno bi administrativna določitev pokrajin mimo izražene volje ljudi bila slaba popotnica za uveljavitev 2. stopnje lokalne samouprave. In tu je še 68. člen, ki govori o pridobitvi lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Zastavlja se resno vprašanje ali je odprava ugotavljanja vzajemnosti potrebna, še posebno ob dejstvu, da Evropska unija pri kandidatkah, članicah odstopa od enega svojih kriterijev prostega pretoka delovne sile. Neštete dileme narekujejo še posebno občutljivost Državnega zbora pa tudi civilne družbe še pred ključnimi odločitvami o predlaganih spremembah Ustave. Poslanec: Franci ROKAVEC Vsi si vedno bolj želimo, da bi naše okolje, v katerem živimo, postalo uspešnejše, naj bo to na gospodarskem, družbenem, kulturnem ali športnem področju ali pa naj bi se izboljšali vsaj življenjski pogoji. Problematika potreb in obstoječega stanja je iz kraja v kraj drugačna. Ponekod bi ogromno pomenilo že izboljšanje oskrbe z vodo, dmgod izboljšanje šolskih in vzgojno varstvenih razmer ali boljše cestne povezave. Ne moremo si zamisliti razvoja brez gospodarskega spodbujanja, kar prinaša okolju tudi moč za uresničevanje razvoja. V litijski občini, kot eni največjih v osrednji Sloveniji, je prav zaradi njene velikosti težko zagotavljati vse, kar bi bilo na prvi pogled nujno urediti. Priznati bo treba, da želje in obljube niso povsem združljive s finančnim stanjem. Denarja je pač toliko, kot ga je, in vedeti moramo, da je vse bolj in bolj potrebno ustvariti tisti razvojni program v občine, ki bo pokrival predvsem potrebe in hkrati imel tudi primerno finančno konstrukcijo za realizacijo. Planirati vnaprejšnji razvoj, ki bo prinesel izboljšanje stanja, je težka naloga.Vsi imamo občutek da je tisto, kar bi mi radi, vedno na zadnjem mestu pri uresničevanju. Veliko želja, a le malo denarja, bi rekli, a kljub temu je potrebno preživeti do naslednjega meseca. Če hočemo izboljšati življenje v naši občini, so potrebne vzpodbude, učinkovite in načrtne. Veliko je narejenega, a pogosto se odvija prepočasi. V času, ki prihaja, ne bo priložnosti za taktiziranje, ampak bo potrebno začeti z delom. Odpreti se bo treba navzven, ponuditi možnosti vsem, ki imajo voljo in kapital, da prispevajo k razvoju občine. Vse preveč je potrebno odpreti vrat, ko želiš kupiti zemljišče, postaviti objekt, zaposliti delavce ... - pa ko bi bilo to vse. Ob tem moraš še preživeti in to je tisto, kar je najtežje v prvih letih. Vse več in več bi bilo potrebno spodbujati in pomagati tistim, ki imajo voljo in učinkovite programe. Včasih ne veš, komu bi vse to predstavil: nekateri te poslušajo, drugi zmigujejo z glavo, čas pa teče. Tudi sredstva za pripravo obrtno industrijskih con so zmeraj bolj omejena. Največji finančni kompromis o delitvah občinskega kolača je proračun in to je tisti denar, ki se ga včasih raztrga na vse strani. Brez dogovorov, analiz in utemeljenega vlaganja ne bo nihče zadovoljil vseh potreb naenkrat. Sledi še rebalans proračuna, za kar se je potrebno spet boriti. Denar, ki je ostal neporabljen iz občinskega proračuna, je potrebno dati tja, kjer je potreben... Ampak, saj je resnično potreben skoraj povsod. Besedi resnično potreben je težko opredeliti. VSI IMAMO OGROMNO ŽELJA Usklajevanja, pogajanja in sodelovanje z vsemi nosilci razvoja - to je tisti ključ, ki prinaša rezultate. Razprtije in osebni interesi niso tisto, kar vi želite. Vsak občan se mora zavedati, da ne sme vse to samo opazovati, saj se slej ko prej sreča s kakšnim problemom. Vdikokrat premalo informacij in skoraj pat pozicija ne daje življenjske volje. VAŠE VKLJUČEVANJE v aktivno življenje v lastnem kraju bo spodbuda za vse in ob tem bodo tudi drugi začutili voljo po ustvarjanju in le-ta je včasih lahko tudi več kot samo denar. Začetek vsega je volja posameznika, ki vidi bodočnost in uspeh svoje občine. Veliko znanja in volje je zbrano v naši občini, le da tega potenciala kadrov ne znamo dovolj izkoristiti. Rečemo si: »... saj ne moreš nič spremeniti, ker te nobeden ne posluša ...« Pa ni tako! V OO LDS-a si želimo, da bi imeli čim več stikov z vsemi, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje, izkušnje in podati predloge kako naprej. Zavedamo se, da največ vedo tisti, ki sami naletijo na probleme in to ste vi. Vsa področja, tako gospodarstvo, kmetijstvo, šolstvo in socialno varstvo, kultura, šport, mladi in starejši občani so tiste veje razvoja, ki potrebujejo predloge in sodelovanje za vnaprej. Šele ko se združita volja in znanje, pride do rezultatov in za to so potrebni sposobni kadri, ki se ne ustrašijo problemov in vedo, da brez dela ni jela, tako kot so rekli že včasih. Pošljite nam svoje predloge in pripombe na naslov: Občinski odbor LDS Litija, Ulica Mire Pregljeve 1, p.p.32, 1270 Litija ali na e-naslov: ooldslitija@lds.si. Sandi GOMBAČ iiMiioiNšmncuc Izvajanje elektroinštalacuskih del Prodija in montaža sekcljskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat Oni dan sem srečal prijatelja- bivšega bolje rečeno rojenega Litijana, živečega na podeželju, kamor se je z družino preselil pred nekaj leti. Potožil mi je, kako slabo cesto imajo, makadamsko, da ni redno vzdrževana, da se v KS stalno izgovarjajo, kako ni dovolj sredstev za vzdrževanje, da pa je z zimsko službo sploh velik križ, ker da nikoli ne ve kako bo pozimi prišel v dolino in v službo. Sam sem ga uvidevno poslušal in mu potarnal, da pa v Litiji nimamo bazena, pa kinodvorane pa ?.. in da se vozimo do Ribč po pol ure in?? Vendar sem imel občutek, da me ne posluša najbolj zbrano, kot da ne ve o čem govorim, je nadaljeval o javni razsvetljavi, ki da bi bila nujno potrebna, pa o mrliški vežici saj pokojnikov ne morejo dostojno pokopati. Tu pa sva se kar sporazumela, saj mi je prikimal, ko sem mu povedal da v Litiji ni dosti bolje. Ko pa sem pričel razpredati o možnostih urejene stanovanjske gradnje v občini, reševanju stanovanjskih problemov, odpiranju obrtnih con in s tem delovnih mest, pa je njegov pogled spet ušel v prazno. Za trenutek sem utihnil, da bi zajel sapo in že je prevzel besedo. Seveda je nadaljeval o problemih, ki jih pestijo v njegovi vasi, o plazovih, o šoli, ki jo hočejo zapreti, o kulturnem domu, ki ga morajo popraviti. Sam pa sem razmišljal, ali morda ne živiva na različnih planetih ali vsaj v različnih državah, morda občinah? Ne, nič od tega. Oba potrebujeva le dober občinski RAZVOJNI PROGRAM, kakršnega ima domala vsaka občina v Sloveniji, ki bo vse nujne projekte postavil na svoje mesto v časovnem in prostorskem smislu. Torej v prostor in čas (pa smo spet pri vesolju) ter jih tudi finančno ovrednotil. Tako bova vsaj približno vedela, kdaj lahko pričakujeva lepše življenje in nanj upava. Dokler je upanje, ni nič izgubljeno! Sam ga imam, kljub vsemu, še dovolj ! Anton KOVIČ Cenjene občane obveščamo, da smo v prostorih OO SDS Litija na Jerebovi 3A v Litiji, dostopni v času uradnih ur in sicer ob SREDAH od 16.00 -18.00. OO SDS LITIJA SLS * SKD Slovenska ljudska stranka Kakšno je izvajanje proračuna? 28. junija je občinski svet sprejel letošnji odlok o proračunu občine Litija. Enotni smo si v oceni, da jo prepoznamo. Verjetno pa davkoplačevalce, zanima kako kvalitetno sc bodo porabila finančna sredstva, ki so planirana s sprejetjem tega dokumenta. Zato v svetniški skupini SLS SKD Slovenski ljudski stranki Litija pričakujemo, da bo v sldadu z določbami zakona o javnih financah župan čimprej dostavil občinskemu svetu šestmesečno realizacijo poslovanja občinskega proračuna. Zastavlja se tudi vprašanje samostojnosti poslovanja javnih zavodov in javnega podjetja, če še vedno nimajo potrjenih letnih programov dela. Po veljavnem odloku, bi morali biti le ti predloženi v obravnavo in sprejem občinskemu svetu v tridesetih dneh od sprejetja proračuna. Minilo je tričetrt leta, kjer se vse te naloge izvajajo na podlagi tekočih začasnih dogovorov z občino. Zanimivo je vprašanje ali se izvaja proračun enakomerno po celem območju občine in po vseh področjih. Že bežen pogled pokaže, da temu ni tako, ter da se na določenih segmentih uporabljajo drugačna merila. Tako se ne izvajajo projekti za katere je v proračunu zagotovljen denar, a ker niso bila uspešna na razpisu za demografsko ogroženo območje se čaka na odločanje v septembru. In to kljub temu, da je statutarno pravna komisija jasno v tolmačenju ranga odločitev občinskega sveta napovedala, da ima odlok višjo težo kot nek prehodni sklep občinskega sveta. Zelo podobno zgodbo lahko slišimo o zagotovitvi novih prostorov vrtca v Šmartnem ter področje subvencij itd.. Posebna je zgodba o prizidku Šmarske šole in na mestu je vprašanje , zakaj so se nekateri celo dvoletni projekti lahko izvajali že v juliju ter zakaj pri investicijah, ki jih določeno območje nujno pričakuje že vrsto let, traja potrebna procedura od sprejetja proračuna 3. mesece in več. Vse to so razlogi, ki jih vidimo v svetniški skupini SLS SKD Slovenski ljudski stranki Litija, da se občinski svet seznani z izvajanjem letošnjega proračuna skupaj s predlogi ukrepov za uravnoteženo izvajanje proračuna in spoštovanju zakona o javnih financah. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da župan še vedno ni omogočil, da bi prišlo do končnega odločanja odloka o zaključnem računu za leto 1999, s tem, da bi bilo posredovano poročilo o odpravi ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti. Za leto 2000 niti zaključni račun še ni prišel v proceduro, to pa je zelo slaba popotnica, kajti s tem je kratena občinskemu svetu osnovna pravica o kontroli porabe denarja davkoplačevalcev. SVETNIŠKA SKUPINA SLS SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA LITIJA PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE : LOKACI JSKE DOKUMENTACI JE, NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJENJA /PGD IN PZI/, IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, E dl JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/. I ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 ■ E-mail: marko.boltin@siol.net Novice iz občinske uprave oddelek za gospodarsko infrastrukturo Kljub temu, da je bil občinski proračun za letošnje leto sprejet tikpredpoletnimi dopusti, je občinska uprava intenzivno pristopila k izvedbi javnih naročil za pridobivanje izvajalcev gradbenih del in izdelavo projektno tehnične dokumentacije. Prav tako so se izvedli vsi potrebni postopki za nadaljevanje že začetih investicij iz preteklih let. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema Graška cesta, skupaj z rekonstrukcijo cestišča in ostalih podzemnih komunalnih vodov, poteka že od leta 1996. S to investicijo nam je do sedaj tudi uspelo zadržati sredstva takse za obremenjevanje vode, katera bi sicer morali odvesti državi. Izveden je del meteornega odvodnika v naselju Jeze, odvodnik Smrekarica pa je tik pred izvedbo. Prav tako je pred izvedbo rekonstrukcija Marokove poti, kjer se bo poleg cestišča izvedel tudi nov ločen kanalizacijski sistem, ki se bo navezal na Graško cesto. Ta investicija bo predvidoma potekala več let. Pri gradnji čistilne naprave za 1000 enot v Litiji, ki bo pokrivala zahodni del levega brega, so se dela v letošnjem letu ustavila, kajti izvajalec del Gradis je trenutno v prisilni poravnavi, vendar se bo z deli nadaljevalo v najkrajšem možnem času. Če ne bo zmožen nadaljevati z deli, bomo morali z njim prekiniti pogodbo in ponoviti javni razpis. Trenutno je v teku pridobivanje enotnega dovoljenja za gradnjo kanalizacije in parterne ureditve Valvasorjevega trga in Trga svobode v Litiji. V izdelavi je tudi projekt nove javne razsvedjave za to območje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bomo še letos izpeljali javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo omenjenega objekta in pričeli z delom. VODOOSKRBA Na področju vodooskrbe smo z izvedbo in opremo nove 150 metrov globoke vrtine uspešno rešili problem vsakoletnega pomanjkanja vode v sušnih obdobjih na vodovodnem sitemu Golišče — Veliki vrh in predali vodovod v upravljanje JP KSP Litija. Trenutno potekajo dela pri izgradnji vodovoda Ribče in sicer na odseku ob glavni cesti GII108, Vernek-Ribče, kjer že poteka rekonstrukcija glavne ceste. Omenjeni vodovod se bo napajal pod kamnolomom v Zapodju in bo poleg Ribč z vodo oskrboval še Zapodje in Jesenje, z možnostjo povezave na obstoječi vodovod Kresnice. Projektiranje tega dela je predvideno proti koncu leta. Z investicijama vodovod Čateška Gora - Gabrska Gora in vodovod Liberga — Jelša — Kostrevnica, ki sta se pričeli v preteklem letu, smo tudi v letošnjem letu kandidirali na razpis Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij. Za vodovod Liberga smo pridobili sredstva višini 7 MIO SIT, da bo letošnja skupna vrednost investicije znašala skupaj s sofinanciranjem KS Kostrevnica okoli 30 MIO SIT. Vloga za sofinanciranje za vodovod Čateška Gora — Gabrska Gora je bila s strani Ministrstva za gospodarstvo zaradi nizke ocene projekta zavržena, kar je zanimivo, glede na to, da je bil ta projekt na istem razpisu v preteklem letu uspešen. Na ta sklep smo se pritožili, odgovor pa še čakamo. Za vodovod Vače smo v sodelovanju s KS Vače v fazi pridobivanja služnostnih pogodb za položitev primarnega cevovoda z lastniki zemljišč, kar je pogoj za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja. V preteklem letu je že bila uspešno izvedena vrtina, prav tako je že izdelana tehnična dokumentacija. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja v kratkem roku, bo možno še letos izvesti javni razpis za izbor najugodnejšega izvajalca. Za vodovod Primskovo, kjer obstoječi sistem ne zadošča za zadostne količine neoporečne pitne vode, smo pridobili projektno dokumentacijo, prav tako je že izvedena 207 metrov globoka vrtina, v kateri je zadostna količina čiste vode. Za vodovodni sistem Dole je v teku projektiranje novega cevovoda, v letošnjem letu pa se predvideva oprema nove vrtine s črpalko v dolini Sopote ter njena začasna navezava na stari vodovodni sistem. S črpalko pa je že opremljena nova vrtina na Mali Gobi, od koder se z vodo oskrbujeta še Preženske njive in Velika Goba. Večje težave so trenutno z izvedbo vodovoda Konjšica, kijev izvedbi že od leta 1999, vendar je izvajalec del VGP Novo Mesto prekinil z nadaljevanjem del zaradi prenizkih cen, tako da je v teku prekinitev pogodbe, pripravlja pa se razpis za novega izvajalca. Vfendar je navkljub temu že izdelan 100 m3 rezervoar in opremljeno črpališče, tako da del sistema že obratuje. Nadaljevanje poročila v naslednji številki- A CAR LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA cornrnerceoilmsm •HT ŠE VEDNO AKCIJSKE CENE SEAT CORDOBA IN CORDOBA VARIO Z SOUL IN VAILA OPREMO ! MPCŽE OD 1.921.000,00 SIT (SERVO, AIR BAG 2X. EL. POMIK OKEN, DALJ. ZAKLEP.) -totohmS=iiG0D£N NAKUP UGODNE CENE SEAT LEON, TOLEDO, ALHAMBRA, INČA IN AROSA OBIŠČITE SALON SEAT CARCOMMERCE IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI Z BOGATIMI NAGRADAMI IN NE POZABITE TUDI: SV1 n ■* JOŽEF KOLMAN, s.p. ' Ulica 25. maja 25, LITIJA Tel.: 01/898-11-91 • GSM: 040/50-63-11 POPRH VILO JV pH WO£o AKUSTIKA [LJ Kdaj bo država Slovenija vrnila preveč plačane vložke v telekomunikacije? Prvega marca2001na Trojanah se je povabilu na ustanovni občni zbor vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje udeležilo šestdeset udeležencev, med njimi so bili tudi župani. Vabilu se veliko občin ni odzvalo. Med prisotnimi so bili tudi minister dr. Pavel Gantar, državni sekretar dr. Kalin Tomaž in predstavniki Telekoma. Poleg protokola ustanavljanja je zatem sledila razprava, v kateri so oblikovali mnenja in predloge tega združenja. Razprava je potekala predvsem o prizadetih vlagateljih in vračanju preveč vplačanih sredstev ter o novem zakonu o telekomunikacijah, ki je bil že pripravljen in je vlagateljem zagotavljal s 64. členom zakona tudi način vračanja. Nova vlada Janeza Drnovška in njen minister Pavel Gantar pa sta ta člen izločila iz novega zakona in tako pravno preprečila vračanje lastnine upravičencem preveč vplačanih sredstev. Ustanovno društvo je sprejelo devet sklepov za nadaljnje smernice združenja. Vložili so predlog amandmaja k predlogu zakona o telekomunikacijah (EPA 1203-11). Več predstavnikov združenja se je odzvalo vabilu odbora za gospodarstvo v Državnem zboru RS na temo zakon o telekomunikacijah. Predsednik odbora je pozval ministrstvo, ki sta ga zastopala minister Gantar in sekretar Kalin, in le-ta sta predstavila zakon. Nato je poročal še slovenski predstavnik pogajalcev telekomunikacij v EU in med drugim povedal, da so ta dotični zakon med pogajanji Evropski zvezi obljubili. Vbndarje na vprašanje enega od navzočih, za kakšno ceno impulza so se dogovorili, saj ta v EU znaša petkrat več kot je pri nas, je predstavnik onemel! Sledila je razprava, v kateri je sodeloval tudi predsednik našega združenja g. Darko Fras in med drugim poudaril, da je zakon res nujen, vendar ne brez zaščite za vlagatelje. Minister Gantar je odgovoril, da bo vlada sprejela poseben zakon o vračanju v telekomunikacijsko omrežje. Upniki seveda ne moremo verjeti tem obljubam. Teden po razpravi smo bili priča podražitvi telefonskega impulza in napovedi še večjega povišanja cen med letom. Na Trojanah smo se ponovno zbrali 14. marca na razširjeni seji Upravnega odbora združenja, na katerem smo sprejeli štiri sklepe: Upravičenci do vračanja vlaganj so vsi, ki so po zakonu o telekomunikacijah sprejetega konec leta 1973, ki govori o sofinanciranju občanov in lokalnih skupnosti od 1974 leta dalje. Primer občine Lukovica - po zadnjih vlaganjih v telefonijo bi moral odškodnino (protivrednost vlaganja) vrniti Telekom, saj je ta podpisnik pogodbe z občino Lukovica o sofinanciranju in je tako tudi dobil denar, nasprotno pa je v intervjuju na TVS predsednik uprave Telekoma Marjan Podobnik izjavil, da bi morala takšne vložke vrniti država Slovenija ne pa Telekom Slovenije. Če ste tudi vi oškodovanec ali vas ta problem zanima, vam priporočam, da stopite v stik z združenjem. Pravni zastopnik in predsednik Upravnega odbora je g. Darko Fras. Članarina - prispevek je 200 sit za vlagatelja in je prostovoljna. Pomembno je poudariti, da članarino za vlagatelje lahko poravnajo lokalne skupnosti. Potrebno je namreč informirati upravičence po medijih v vsaki občini. Osnovne informacije pa si lahko preberete tudi na (internetni) spletni strani http:// zdruzenie-upravicencev.kelt.si/ . V Državnem zboru so 28. 3. sprejemali zakon o telekomunikacijah navkljub vložitvi pobude za referendum v Državni zbor RS o vprašanju vračanja sredstev vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje, katerega je vložilo naše združenje. Vladni valjar pa melje in se ne ozira na prizadete upravičence. Novica predsednika državnega zbora RS z dne 28. 3. 2001 ob 15.30 je dovoljevala pričetek60-dnevnega zbiranja podpisov za izvedbo referenduma o vračanju sredstev v telekomunikacije RS. Vsem županom in občinskim svetom v Republiki Sloveniji smo poslali zbirnik podatkov o vlaganjih posameznikov in lokalnih skupnosti v telekomunikacijsko omrežje, seznam delovnih teles vseslovenskega zdmženja, pristopno izjavo in prošnjo po sodelovanju ter imenovanju zastopnikov ali komisije, ki bo ta vprašanja in gradivo poslala na naš naslov. V prošnji smo prosili občine, da nam sporočijo svoje zastopnike v tej zadevi do 11.07.2001, ker pa so se pričeli dopusti občine ponovno pozivamo, da se nam oglasijo do konca avgusta ali začetka septembra. Naše združenje bo delovalo dokler ne dosežemo končnega cilja, čeprav ima morda vlada drugačne namene. Naj citiram enega naših članov »/.../ kar smo naročili, izvajali z delom in plačali ne more biti last države temveč je last naših vlagateljev«. Ali nas je sram zahtevati svoje nazaj, saj nismo ponovno v času nacionalizacije!« za vseslovensko združenje upravičencev do vračila sredstev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Danilo KASTELIC mmvo-mmms* ■k vsa tesarska in krovska dela montažo strešnih oken Velux izdelavo podstrešnih stanovanj montažo KNAUF mavčnih plošč •►barvanje napuščev Veta vpstojam (mliMm ut jut mah! Predpriprava na edinstven projekt “Oglarjenje na Dolah ” Podpisan sporazum o sodelovanju na projektu Po poteh dediščine ( Dan KS DOLE / Tekoč samotna, v zadnjih letih pa izredno živahna 1 M KS Dole pri Litiji, je v zgodnje jesensko obarvani soboti, 8.9.2001, na igrišču za osnovno šolo proslavljala dan KS. Osemindvajset vasi z okoli 800 prebivalci šteje krajevna skupnost, ki se danes razprostira na 55 km2 hribovskega terena ob dolenjskih gričih in na robu posavskega hribovja. Trdoživi in kleni krajani, ki bivajo tukaj, si znajo popestriti monotoni vsakdanj ik. Tako so letos že tretjič organizirali prireditev, kjer so podelili nagrado za najlepše urejeno vas. Po mnenju komisije Centra za razvoj Litija si je nagrado zaslužila vas Ceplje, ki je s svojim cvetoče urejenim videzom lahko zgled ostalim. Kozolček kot nagrada bo že drugi v vrsti in bo krasil tako zgleden izgled hiš z okolico. Za najbolj urejeno kmetijo je nagrado prejela družina Brinovec iz Slavine. Nagrada naj bi vzpodbudila ostale krajane k urejanju zunanjosti kot enemu izmed najbolj sproščujočih in koristnih opravil v prostem času. Gojenje okrasnih rastlin in urejanje domačij nas spaja z naravo, dviguje samozavest in nauči skrbeti za lepoto svojega okolja. Družina Brinovec je prejela sliko, ki jo je naslikala učenka 9. razreda OS Anita Jakoš, ki je razstavljala na stojnici, “mlada umetnica”, ki veliko obeta. Zanimivo se je bilo sprehoditi in kaj zapraviti med stojnicami, na katerih so različni mojstri postavili na ogled svoje izdelke. Moč je bilo kupiti domači sir domačije Paternoster iz Tenetiš, pitni kruh ekološke kmetije Zahrastnik iz Jagnjenice, Id so prejeli številne nagrade na živilskih sejmih, domače sladke dobrote aktiva podeželskih žena in deklet z Dol, izdelke umetnika in rokodelca Celestina, med in žganje, kruh iz krušne peči, Ocvirkovo potice in še in še. Se posebej smo vsi z radovednostjo spremljali prihod in tekmovalne igre Valvasorjeve konjenice na travniku ob igrišču. Dvaindvajset konjenikov se je pomerilo v alki za dolsko klobaso. Pospremili so nas v čas viteških iger in namesto naklonjenosti grajskih gospodičen in gospodičev smo jih nagradili z bučnim aplavzom ob zaključku tekmovanja. Milan Gracarje prejel laskavi naslov “naj godec leta2001”. Izbran je bil med številnimi nastopajočimi. V zabavnih igrah so se pomerile vaške ekipe in častno mesto sta si priborili ekipi Sopota I in II. Ob mraku so si lahko obiskovalci na velikem platnu ogledali multimedijsko predstavitev projekta Oglarjenje na Dolah. Jože Prah je opozoril na čudoviti svet neokrnjene narave, na čistost voda, kjer je moč opaziti potočnega raka, kranjsko lilijo kot zaščiteno rožo, na številno floro in favno tega področja. Ob izčrpni razlagi nas je popelj al v zimski čas in vlečnico, na kmečke turizme, v dve cerkvi, ob slapove reke Bene, v še delujoči mlin pri Košinatovih, na Valvasorjev lovski dvorec itd. Vrhunec večera je bil obogaten s turistično zloženko KS, ki ima obliko kope. Krajani vsi skupaj z vodstvom KS si prizadevajo privabiti turiste v ta prostor neokrnjene narave. Višekbo brez dvoma prireditev v maju 2002, ko bodo pripravili mesec oglarjenja. Številni krajani, gostje, župan Mirko Kaplja, so si bili enotni, da je KS Dole s svojimi prizadevanji za oživitev kulturne dediščine na pravi poti.. Jožica VRTAČNIK Navkljub sončni pripeki se je zadnjo avgustovsko nedeljo na Vačah odvijal že deveti Vaški dan v organizaciji Društva žena in deklet VAČE, Kmetijske svetovalne službe — enote Litija, KS Vače in domačih gasilcev. Vaški dan v znamenju mlatičev, koscev in grabljic ter neznosne vročine Že v zgodnjih dopoldanskih urah so članice društva v telovadnici osnovne šole postavile na ogled svoje kulinarične moj strovine. Na bogato obloženih mizah so razstavljale različne vrste kruha, potice in razno drobno pecivo. Razstavljale so tudi »bodoče gospodinje,« to so bile predvsem pridne hčere članic društva, ki so od svojih mam že dobile prve napotke za peko peciva. Posebna miza je bila namenjena malici za mlatiče, katerim so namenile vse tiste jedi, ki so se pripravljale na kmetijah ob mlačvi nekoč, v časih naših očetov in dedov. V lončeni skledi so bili orehovi štruklji politi z vinom, na lesenem krožniku nekaj rezin domačega suhega mesa, ki ga je gospodinja prihranila nekje na skrivnem, pa malo boljši kruh in tolkovec ter krhlovka za preganjanje žeje. Vse te dobrote so potem namenili tudi mlatičem, ki so na šolskem igrišču prikazali mlačev po starem. Vsi sodelujoči so bili domačini, poiskal in skupaj zbral pa jih je vsem dobro poznan Čevelj iz Slivne. V naj večji vročini so naložili voz pšeničnih snopov, jih s konjsko vprego pripeljali pred občinstvo in pričeli mlatiti s cepci, ki so bili nekateri stari tudi osemdeset let in več. Preden so jih pripravili za svoj namen, so jih morali korenito obnoviti, pa se je še zgodilo, da je kateri od njih zatajil kar med mlačvijo. Ja, seveda, mlatili so pa štirje, da je bilo lepše slišati udarce cepcev po snopih. Ko sta bila zrnje in slama zbrana, so zrnje še presejali, zvejali in napolnili vrečo, ki jo je Osolnikov Lojze odnesel v mlin. Vsi ostali pa so vso slamo lepo pospravili, naložili na voz, potem pa zasluženo sedli k malici. Ne vem komu je bilo bolj vroče, ali gledalcem na razgretem asfaltu, ali pa koscem in grabljicam na suhi in vode prepotrebni travni tuši. Prijavljenih je bilo mnogo več tekmovalcev, ki pa so se zaradi močne sončne pripeke premislili in na koncu kose in grablje prepustili najpogumnejšim. Kosili so Borišek Jožica (edina ženska Romana, Alenka Ulčar in Ceglar Nada. Najlepše in tudi najhitreje je svojo parcelo pograbila Biaggio Jana. V tretji igri sta se morala izkazati oba tekmovalca v paru in v kopici sena poiskati kuhan krompir med številnimi surovimi. Tu je presenetila gospa Nada Ceglar in v prvem prijemu povlekla kuhan krompir. Po uspešno opravljenem delu so si tekmovalci pogasili žejo s kozarčkom žganega in s tolkovcem, najboljša tekmovalca pa sta dobila praktični nagradi. Celotno prireditev sta si ogledala še minister za kmetijstvo, gozdarstvo predstavnica), Merela Franc, ki je bil tudi kasnejši zmagovalec, Lukančič Lojze, Janez Ulčar in Stane Kovač. Zmagovalec je povedal, da je imel dobro nabrušeno in sklepano koso, pa tudi doma je prej pridno vadil, vendar pa zaradi suhe trave, kosa ni odrezala kot bi mogla. Ko so kosci opravili svoje delo so se pripravile še grabljice: Biaggio Jana, Lukač Marija, Borišek in prehrano mag. But in predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki nista skoparila s pohvalami organizatorjem te prireditve. Če ste letos zaradi vročine ostali doma in vam je sedaj žal, pa vas vabimo, da pridete na jubilejni, deseti vaški dan, čez leto dni. Prav gotovo vam bomo pripravili še kaj novega in zanimivega. Lijana LOVŠE Sodelovanje trinajstih občin Na gradu Bogenšperk je bilo v torek 28.8.2001 zelo slovesno, saj so se zbrali župani, oziroma njihovi predstavniki, kar 13 občin Savske ravni in Posavskega hribovja. Napobudo občine Moravče so namrečpodpisali sporazum o sodelovanju priprojektu Po poteh dediščine, v okviru katerega je bila v maju že zaključena preveritvena faza, kijo je izvajal Center za razvoj Litija. Projekt Po poteh dediščine označujeta dve bistveni značilnosti in sicer naravna in kulturna dediščina ter natanko določena turistična ponudba. Poti dediščine povezujejo različne vrste naravnih in kulturnih znamenitosti, turističnih storitev in dejavnosti in tako turistu ponujajo široko izbiro v okviru narave in kulture. Namen projekta je, da pestrost ponudbe privabi obiskovalce, ki si nato na širšem območju s pomočjo seznama ponujenih možnosti oblikujejo svoje lastne poti. Cilj projekta, ki se uspešno razvija tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem, je izboljšati življenjski standard podeželskega prebivalstva brez korenitih sprememb lokalne kulture ali obstoječega načina življenja. S podpisanim sporazumom so občine Kamnik Trzin, Komenda, Lukovica, Domžale, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Laško dokazale, da se tudi pokrajinsko zelo različne občine lahko uspemo povezujejo v celoto in s tem turistu predstavijo zanimivo ponudbo svojega območja. Sporazum o sodelovanju občin je podlaga za prijavo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer podpirajo projekt Po poteh dediščine, tako da bodo projektne aktivnosti verjetno stekle že letošnjo jesen. Karmen SADAR Grafični simbol Gimnazije Litija Z izgradnjo nove gimnazije v Litiji, kot sodobne arhitekture, se šola obenem predstavlja tudi z originalno grafično podobo. Abstraktno oblikovan prepoznavni znakje razumljiv predvsem kot simbolno sporočilo, ki ima jasno vidno podobo čistih oblik in značilen napis. Celota predstavlja zloženost likov v stabilno, navzgor usmerjeno konstrukcijo (vrh pravokotnega trikotnika). Središčna točka in njena leva odsevna zenica ostro in kritično pogledujeta preko ciljno naravnanemu delu (v Litijski gimnaziji). Spirala razvoja, ki se odvija okoli središča, predstavlja rast v dijakovemu izobraževanju, znanju; hkrati je prepoznavna začetna črka G-gimnazija. Zaprtost trikotnika, posebno spodnji rob, sta pravokotni črti črke L-Litija. Samostojen zaščitni znak lahko ponavlja tloris nove imncKzucK stavbe, kjer se tehnična oglatost usklajeno prepleta z mehkobo polžaste oble oblike. Tudi barvi sta primarni, osnovna rdeča in modra, ki vizualno pritegneta in sta obenem klasična kombinacija. Celostna grafična podoba se lahko raznoliko prilagaja uporabi (oglaševanja); njene pestre variacije (svetlostni ton, pobarvanost, zamik in velikost napisa) pa ne izničijo prvotne temeljne zamisli in njene oblike. Morda bo prepoznavni znak Gimnazije Litija z logotipom postal nespregledana celostna podoba ali celo slog hiše. Maria PRIMOŽIČ Ul. Mire Pregljeve 4,1270 LITIJA = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu adzor, strokovno vodenje pri graditvi bjektov NEPREMIČNINE Okolica Litije - zazidljive gradbene parcele na različnih lokacijah, prodamo. 2-sobni stan. na Brodarski ul., 63, 62 m in 62,55 m , oba v V.ND., prodamo. Litija, Gabrovka - novejše stanovanjske hiše, prodamo. 3-sobno stan. na Ul. solidarnosti, 72,16 m I.ND. z balkonom, ugodno prodamo. PONED.-ČETRTKA od 8.00 - 16.00 PETEK od 8.00 - 13.00 ure Informacije in ogledi: Telefon: 01/8983-888,8980-150, Fax: 01/8983-909, E-mail: pino.doo@siol.net Koncert v spomin na Petra Jereba V petek, 5. oktobra, bodo ljubitelji pesmi in zborovskega petja počastili spomin na skladatelja Petra Jereba, saj mineva 50. let od njegove smrti. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Litija, KUD Polšnik in zbor Sv. Nikolaja iz Litije so prireditelji koncerta z izborom skladateljevih pesmi. O kraju (litijska cerkev ali dvorana) in času dogodka bodo obveščali s plakati. Vabljeni! Podpisali listino o sodelovanju Društvo upokojencev Litija je zadnjo soboto v avgustu organiziralo srečanje upokojencev iz Lesc pri Bledu in Starega trga pri Ložu z domačini. Ob prihodu gostov v Sp. Slivno so jim litijski pevci in pevke zapeli v pozdrav, pogostili pa so jih tudi z domačim kruhom, žganjem in soljo, kot se spodobi po starih običajih. »Potovanje z vlakom je neutrudljivo, udobno in hitro. Srečanje se je začelo ob 13. uri pred obeležjem na Geossu, ki ga je uspešno povezoval Leščan Tone Pfajfar. Po slovenski himni, ki so jo zapeli domači in leski pevci, je vse prisotne pozdravil predsednik DU Litija Janez Kres. Spregovoril je o delu društva, ki bo čez mesec dni, 29. septembra slovesno praznovalo 50-letnico delovanja, v pozdrav sta spregovorila še litijski župan Mirko Kaplja in predsednik KS Vače Marko Juvančič. Osrednja točka slovesnoti je bila podpis listine o sodelovanju med vsemi tremi društvi, ki so jo podpisali predsedniki društev. Nato so z županom nazdravili in si izmenjali darila, ki simbolično predstavljajo posamezne kraje. Po slovesnosti so se vrnili h gostilni Kimovec, kjer se je začelo družabno srečanje, ki je trajalo do večernih ur. V razvedrilnem programu so organizirali kviz v poznavanju krajev in tekmovanje v metanju polen. Za popestritev sta poskrbela še dva domačina. Mila Grošelj je v verzih predstavila Litijo, Ivan Boh pa je navdušil s svojim haškim sodiščem. Za ples in prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel Ržiški fantje, slišalo pa se je tudi petje pevskih zborov in posameznikov ob spremljavi harmonike. Preden so si udeleženci vseh treh društev segli v roke in se poslovili, so z žrebom določili še kraj naslednjega srečanja. Leto bo čez leto dni v Lescah. Janez KRES V začetku septembra je bilo v Delu objavljeno moje pismo o železniških prevozih. Po objavi so me mnogi spraševali, kje se lahko podpišejo pod besedilo. Nikjer, podobno vsebino pa posredujem tudi v nadaljevanju z zaprosilom, da se vsi tisti, ki se vozimo z vlakom, protestno upremo na nek način, če se razmere ne bodo izboljšale. »Potovanje z vlakom je neutrudljivo, udobno in hitro, saj vlaki vozijo po točno določenem voznem redu in na tirih ne prihaja do zastojev kot na cestah.« Tako so zapisali na internetnih straneh Slovenskih železnic. Mar res P Ponedeljek, zjutraj ob pol šestih na železniški postaji v Litiji. Pripelje avtobus s prikolico (ne morem reči drugače tem Siemensom), vrata se odprejo in potniki že stojijo. Kako naj vstopimo v Litiji, če podatki kažejo, da je prav ta postaja na četrtem mestu po potniškem prometu v Sloveniji. Prerivanje, skakanje po nogah,... Sprevodnika nisem videl: ali se skriva ali pa ne more skozi gnečo. Torek, zjutraj ob pol šestih na isti postaji. Spet avtobus s prikolico. Zgodba se ponovi s še večjo gnečo. Sprevodnica dobesedno rine ljudi na vlak! P Pa se jezi nosečnica, da bo imela splav, pa se jezi drug potnik, da bi vendarle rad izstopil,... Na »avtobusih« gneča, stoječi se nimamo za kaj držati, na ovinkih pa vlak tudi ni tako miren,... Tudi tokrat nihče ne pride pogledat vozovnice. Ali je takšno vožnjo sploh treba plačati? Pa pride sreda, četrtek,... In to se ponavlja že nekaj mesecev. Ali nismo upravičeni za vplačan znesek do človeka dostojne vožnje? S takšnim odnosom Slovenskih železnic bodo potnike samo izgubljali, saj nas vozijo kot živino. In zgodba se ponavlja. Da ne omenjam konic in petkov popoldne. Predstavljajte si letošnje vroče poletne dni. »Udobno«, »neutrudljivo«... Ali je uvodoma zapisana trditev Slovenskih železnic resnična presodite sami. In od enega izmed sprevodnikov sem neuradno izvedel, da bo gneča še večja, ker pač nimajo vlakov. Ker so starim »gomuljkam« potekli roki trajanja, vrli strokovnjaki Slovenskih železnic pa očitno niso znali izračunati ali oceniti, koliko potnikov morajo prepeljati, da bi se vendarle drugače lotili posodabljanja voznega parka. Kaj storiti za potnike v Litiji? Se bodo na Slovenskih železnicah zmigali in ukrepali, ali bodo res preizkušali toleranco litijskih potnikov? Se bo treba upreti tako kot so se že uprli primorski študenti, ko so na ljubljanski železniški postaji sedli na progo pred vlak in dosegli, da so še isto uro našli rešitev? Samo tedaj, v Litiji potrebujemo in zahtevamo trajno rešitev! Rudi BREGAR, Litija LINGUA LINGUA LITIJA - NEMŠČINA I. stopnja 95 ur - NEMŠČINA II. stopnja 95 ur - NEMŠČINA III. stopnja 80 ur - NEMŠČINA IV. stopnja 80 ur - tečaj poslovne nemščine - konverzacijski tečaj - tečaji za osnovnošolce, srednješolce in študente 24.09.2001 Pričetek tečajev: PLAČILO V OBROKIH. Prijave in informacije: 01/8983-056, 041 202-704 Naložba v znanje je najboljša naložba! Rubrika MNENJA je namenjena opažanjem, bodicam oziroma žuljem naših občanov in bralcev. Objavljamo le z imenom in priimkom podpisane prispevke, ne daljše od 1A4 tipkane strani. Občina proti otrokom O odnosu Občine Litija do predšolske vzgoje ne najdem najslabših besed. Zgražanja vredne odločitve, ki so jih sprejemali v minulih letih, dosegajo v teh septembrskih dneh vrhunec. Občina Litija je vsem staršem, ki imajo otroke v vrtcih poslala odločbe, da morajo plačevati 15 odstotkov več. Občinski svet je namreč že julija ukinil 15 odstotno dodatno olajšavo za plačilo vrtca. In to velja že od 1. septembra dalje, odločba (vsaj meni) pa je bila izročena 14. septembra. Poštenost pa taka! Starši, predlagam, da se temu uprete. Sem solidaren z vami, saj sem imel vse do julija tudi jaz svojega otroka v vrtcu. Takšen odnos vodstva občine do otrok in predšolske vzgoje v zadnjih nekaj letih, ko je občina tudi kradla denar, ki ga je država namensko zagotavljala za to dejavnost, je zgražanja in pomilovanja vreden. Kakšna je prihodnost otrok, dragi občinski svetniki? Kje potem zapravite ves občinski denar? Rudi BREGAR, Litija JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji ŽIV ZAV V litijskih vrtcih V septembru z novim šolskim letom 2001/02 so se odprla vrata vrtcev našim naj mlajšim. Z veliko dobre volje in optimizmom smo sprejeli zlasti novince, ko so prvič morali zapustiti topla družinska gnezda in prav njim bomo v septembru, mesecu uvajanja, posvetili največ pozornosti. Zelo smo veseli, da v VVZ Litija odpiramo tri nove oddelke in s tem omogočimo staršem, da so tudi njihovi otroci, ki so bili ob vpisu odklonjeni, sprejeti v vrtec. V KS Hotič, v privatni hiši Vrdelja odpiramo v septembru vrtec z dvema oddelkoma. V vrtec so vpisani otroci iz KS Hotič, Vače in KS Litija. V OŠ Litija odpiramo oddelek vrtca »Najdihojca«, v katerem bodo otroci, ki bodo v šolskem letu 2002/03 obiskovali devedetko, v vrtcu »Najdihojca« pa oddelek, kamor so se lahko vpisali otroci iz KS Šmartno. Kljub težavam se prostorska stiska na predšolskem področju le rešuje. V letu 2002 bomo po dvajsedetnih prizadevanjih le začeli graditi prizidekkvrtcu »Medvedek« v Litiji in upam, leto kasneje tudi k vrtcu »Ciciban« Šmartno. Za dosedanje reševanje predšolske problematike in željo po nadaljnem sodelovanju bi se zahvalil županu občine Litija g. Mirku Kaplji, svetu občine, komisije za družbene dejavnosti, ki jo vodi g. Marko Juvančič in še posebej svetovalcu župana za družbene dejavnosti g. Igoriju Parklu. Franci KONČAR, prof Tel.: 01/8987-472 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki AKCIJSKE CENE za GOTOVINSKI NAKUP APNO KresinIce CEMENT ARMATURNE MREŽE kANAllZACijskE CEVI STICjMA dRENAŽNE CEVI MivkA Kema Puconci MivkA ZA OTROŠkA iqRlŠČA IitožeIezne peči ViAdRus vhod NA VRATA MIZARSTVO FurLaN PRANE ploŠČE ENOROČNE bATERijE ArMaI Tip VeQA ju pol ju boli n LEpilA ZA SipOREX iN kERAMiko PRODAJA PLINA z organiziranim prevozom - kurirska služba Trimček (031 765 721) - plin 10 kg 2.261,00 SIT, prevoz do 5 km 300,00 SIT. Nov radioamaterski tečaj Radioklub S59DLR organizira tečaj za radioamaterje operaterje 3. razreda. Program obsega osnove predpisov, elektrike in elektrotehnike ter praktično delo z radijskimi postajami. Vse zainteresirane, ki ste starejši kot 14 let, vabijo, da se prijavite takoj na naslov Radioklub S59DL 34, 1270 Litija ali preko eleki i inske pošte s59dlr@narava-b.s Rok za prijave je 30. september, tečaj pa se bo pričel takoj v začetku novembra. Sicer pa nadaljujejo tudi z ostalimi aktivnostmi, čeprav je delo kluba kot dejavnosti posebnega družbenega pomena tudi že ogroženo (mnenje Ministrstva za obrambo, odlok občine Litija), saj letos še niso prejeli dotacije. »Preživljajo« samo s sredstvi, ki so jih prejeli iz naslova športne dejavnosti in so namenjena orga-nizaciji tekmovanja in udeležbi članov na različnih tekmovanjih. IZPOSOJA UDARNIH KLADIV IN ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA PREDSTAVNIŠTVO € l VELUX ODPRTO: OD 700 DO 1800 SOBOTA OD 700 DO 1200 Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas Dobrota opogumlja Vaša dobroto vrača upanje ljudem v stiski. Karitas $ Tei.: NOX 49.000,00 VEHA VRELNA (j) 80 087,90 VEHA VRELNA (j) 120 798,60 TVvi večer je prišel med nas gospod Adam Dragan, ki X je v Šmartnem služboval devet let. Z veliko hvaležnostjo se je spominjal tega obdobja, v pridigo je vtkal mnogo lepih spominov. Predvsem nas je želel prebuditi za poslušanje Duha, ki govori tudi skozi stoletne zidove, ki se udeleži v skupnosti, in ki tako skrivnostno zaznamuje enost sv. Trojice. Pevsko so mašo in večer po njej oblikovali Fantje od fare. S svojo naravno preprostostjo in s posebnim, po moško nežnim odnosom do pesmi, so navdušili poslušalstvo, ga povlekli med besedila pesmi in ga mehčali in mehčali... T^Vrugi večer nas je zbral ob oltarju gospod Vinko Šega, spoštovani gospod dekan, ki je z nami delil 14 let svojega življenja. Gospod Šega je v »gorečnosti za Tvojo hišo«, kljub njegovim 84. letom, pravi mladenič, poln svete pobožnosti in energije, s katero vedno znova navdušuje. Ob njem smo preživeli nepozaben večer. Svoje glasove smo s hrepenenjem položili v hvalnico Stvarniku pevci komornega zbora Gum Anima. Pravijo, da lepo. Gum Anima, z dušo. V nedeljo je bil z nami gospod Anton Hostnik, domačin, ki sedaj vodi župnijo sv. Jurij pri Grosuplju. Njegov obširen nagovor je kot plast za plastjo odstiral premnoge spomine, lepe in boleče. Oboje kot dragocen dar človeku, ki na življenje gleda s pogledom vere in zaupanja v Božjo previdnost. In tako pridobiva v »modrosti in starosti«. Dekleta gimnazije Želimlje, združena v vokalni skupini Splendore (Sijaj), so zasijala v mladostni prešernosti in v moči njihovih glasov. Bog daj, da bi njihov žar in velika navdušenost v mlinu življena ne zbledela! V ponedelj kovi večerni sv. maši je sodeloval gospod Anton Golob, upokojeni župnik v Dobrovi pri Ljubljani. Gospod Golob se je ustavljal ob mejnikih svoje bogate življenjske zgodbe in skozi njo prepoznaval očitno Božje varstvo in delovanje. Kot odblisk letom in zrelosti so s kora med mašo prihajali prijazni glasovi Žvrgolevčkov, cerkvenega otroškega pevskega zbora. Otroci se znajo dotakniti srca. S svojo neposrednostjo, odprtostjo. Koliko nežnosti so govorili njihovi drobni glasovi, njihova naravna prisrčnost! Gospodu Lojzetu Hostniku, najmlajšemu med domačimi duhovniki, v torek ni bilo dano priti v Šmartno. Maševal )e domači župnik, gospod Marjan Lampret, ki je 15.8. letos slovesno nastopu -1.. .'i šmarsketra župnika. V svojem nagovoru se je presunljivo dotaknil bolečih dogodkov tistega dne, s svojo svežo in odločno besedo rahlo potrkal na našo vest, a nam hkrati blago nakazal pot k Ljubezni, ki je naša rešitev in nas vse zaobjema. Ta večer se je s kora oglašal župnijski pevski zbor. Zbor, ki najtesneje utripa z življenjem šmarske cerkve, saj vsa leta prepeva pri nedeljskih jutranjih mašah. Tudi ta večer je zbor med spomine polagal lepe pesmi in večer zaključil z vsem ljubo »Prav lepa je ta šmarska fara...« V sredinem večeru smo se srečali z gospodom Lojzetom Golobom. Njegova pridiga je bila vsa mehka, blaga, utemeljena na besedah, ki »ne bodo prešle« in podprta z dragocenimi življenjskimi izkušnjami. Nekaj lepega. Ubranost večera je dopolnila vokalna skupina Pavza. Čisti glasovi, odprti v vse registre mladostnega poguma in sproščenosti ali pritajeni v najnežnejše zaznavanje melodije - vse to je dajalo večeru posebno lepoto. Četrtkovo sv. mašo je opravil p. Benedikt Lavrih, tudi domačin. V svojem nagovoru nas je povabil k lepemu praznovanju, k spravi, ki pa ni mogoča, če je ni najprej v nas samih, v družinskem krogu... Navsezadnje ni mogoča nikjer, če ni uprta na Kristusa in na njegovo Božjo moč. Povabilo, ki tudi zaniha v globini. Večer je pevsko zaokrožil mešani pevski zbor Zvon. Iz svoje bogate zakladnice je za ta večer izbral pesmi, ki so se zlivale s sporočilom bližajočega se praznika. V trenutku, ko to pišem, je za nami sedem večerov predprazničenga devetdnevja. Pred nami sta še dva večera. Petkovo večerno daritev opravi domači župnik, po maši pa zapoje Slovenski oktet. V soboto zvečer pride v goste gospod Jože Hauptman, domačin, ki službuje v Beogradu. Med mašo in po njej poje litijski župnijski pevski zbor sv. Nikolaj. Najpomembnejši del praznovanja pa se zlije v daritev sv. maše gospoda nadškofa dr. Franca Rodeta, v nedeljo 16.9.2001 in v razpoloženjsko dogajanje po njej. Prazniki niso sami sebi namen. Odgrniti želijo nekaj, kar je pomembno, kar je zgovorno, morda celo bistveno. Zunanja slavja le pripomorejo k temu neenakomernemu odgrinjanju, vsakemu človeku drugače danemu zaznavanju in razbiranju. Prazniki ustvarjajo posebno vzdušje med ljudmi. Iščejo, kar je veselo', še ne bojijo bližine, dopuščajo več drugačnosti, morda nekoliko odpro vrata toleranci, želijo spoštovati, celo ljubiti. Ko za konec iščem besedo, simbol, k} bi povsem nežno, rahlo, skoraj nevidno odprl pot v svojo prostrano, do neslutenih širin razvejano prostorje, ko Wem oeseao, r fc„,,rn hi označila veličino in smisel tega praznika, mi vedno znova zapljuska skozi srce Prabeseda. Martina BENEDIČIČ ZIK- KULTURNI CENTER LITIJA Začetek gledališke sezone 2001/2002 KRONIKA - POGLED NAZAJ Prva predstava že 27. septembra Otroške matineje v dvorani na Stavbah se začno v soboto 22. septembra. VABILO Vabimo otroke od 3. -10. leta starosti na sobotno matinejo, ki bo 22. septembra 2001 ob 10. uri v gledališki dvorani Kulturnega centra Litija, Trg na Stavbah 8a. Zabavala vas bo znana Klovnesa Eva Škofič Maurer -voditeljica televizijske pravljice o črkah. Pridite, ne bo vam žal! Vstopnina za otroke je 300 SIT, za starše 500 SIT Vabljeni! Zavod za izobraževanje in kulturo Litija —Kulturni center prireja v okviru gledališkega abonmaja 2001/2002 prvo predstavo, ki bo v četrtek, 27. septembra 2001, ob 19.30, v gledališki dvorani na Stavbah. Gledališko sezono bo odprlo domače gledališče »TALI-ti-JA«, ki bo uprizorilo komedijo Milana Grgiča Ljubim Cifro. Delo je režiral Jurij Souček, igrata pa Anica Kumer in Jurij Sour ček. Trdno sitlo prepričani, da bo predstava pravi hit, saj je na hrvaškem doživela več kot 500 ponovitev. Komedijo bodo pred-premierno odigrali tudi za litijsko gimnazijo in druge povabljene, na programu pa bo tudi 6. oktobra 2001 ob 19.30 v šmarskem Kulturnem domu. Na svoj račun bodo prišli gledališki sladokusci iz Šmartna in okolice pa tudi vsi tisti, ki bodo zamudili predstavo v Litiji. Vstopnice bodo v predprodaji v trgovini KING in še na nekaterih mestih, ki bodo pravočasno objavljena. Obeta se nam torej zanimiv gledališki dogodek, zato vsi skupaj prisrčno vabljeni! Jože SEVLJAK Prizor iz gledališke vaje za. komedijo Ljubim Cifro. Nastopata Anica Kumer in Jurij Souček- I ired letom dni sem zapisala, da želimo ob koncu leta 2000 izdati knjigo POGLED NAZAJ, Poskus kronike KS Jevnica. Izvoljen je bil manjši odbor, ki bi pomagal zbrati denar, da bi KUD Jevnica lahko izdalo KRONIKO o življenju in delu naših ljudi. Naloga .ni bila lahka ne za avtorico, ne za odbor in tudi čas je moral biti daljši. Postoriti sem morala še marsikaj, sodelovati z oblikovalcem in pozneje s tiskarjem. Del članov odbora je iskal donatorje, ki bi nam zaupali in bili pripravljeni darovati finančna sredstva. Le tako je KUD Jevnica lahko prevzelo založniško vlogo. . V pomoč so nam bile knjižničarke Matične knjižnice Slavka Gruma Litija, posebno gospa Joža Ocepek. Domačin - novinar Janko Kukoviča je bil pripravljen oblikovati besedno in slikovno gradivo. Člani odbora Jože Gorenc, Štefan Trebeč in Jože Godec so si zares prizadevali, da smo uspeli. Knjiga je dokončana— NATISNJENA. Delo je opravila Tiskarna ACO, Litija. Sedaj bi jo radi predstavili krajanom in vsem, ki jih zanima vsebina knjige.To bomo storili v petek, 28. septembra 2001 ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma Jevnica. Tedaj bo knjigo možno kupiti. Želimo jih prodati čim več, ker le tako bomo lahko poravnali vse stroške. Tiho upam, da jo bodo krajani prebrali in v njej našli vsaj delček tistega, kar so pričakovali, oziroma sem želela s knjigo povedati in kar je dve leti postopoma računalniško zapisovala na disketo Mojca Čuden iz Kres. Poljan. Vse vljudno vabim. Eva KOVIČ 21. srečanje malih pevskih skupin Slovenije bo v soboto, 13. oktobra, v Kulturnem domu Šmartno. Prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ol Litija bo ob 19. uri. NOVA Telefon: B99 52 1 3 Telefaks: B99 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si 1 5% PREDSEZONSKI POPUST NA ZIMSKE PNEVMATIKE MICHELIN TOVO PIRELLI SAVA KORMORAN V VALNICA 2 STEZI ZA PREM DNTAŽD PNEVMATIK v 7 7 SERVISNE LA ▲ Počitniški program letos organiziran že tretje leto; zasnovan je v obliki življenja na vasi in izpolnjen z različnimi delavnicami, raziskovalnim in opazovalnim delom. OŠ GRADEC Šolska vrata spet odprta... Enajsta šola pod šotori — Debeče 2001 Volkova domačija na Debečah in okolica nudijo enkratne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Počitniške dejavnosti so organizirane tako, da otroci začutijo vaški utrip življenja, z vonjem po senu. Želimo, da za nekaj dni pozabijo na mestni vrvež, na televizijo in računalnike in prisluhnejo pticam, šumenju vetra in opazujejo živali, ki se pridejo past v neposredno bližino domačije. Debeče so zaselek oz. vas na Dolenjskem. Dostop je mogoč iz različnih smeri: Litija, Bogenšperk, Javorje, Debeče; druga pot vodi iz Litije, Črnega Potoka, Vintarjevca na Debeče in tretja iz Stične, Metnaja na Debeče. Mimo domačije peljeta dve planinski poti: Badjurova krožna pot, Lavričeva pot in evropska pešpot. Iz Debeč so možni krajši izleti na Obolno, Mali Vrh nad Trebeljevim, na Pristavo nad Stično, na Felič vrh in Javorje. Letos je bilo udeležencev 70, ki so se razvrstili v šestih petdnevnih terminih v juliju in avgustu. Veliko otrok je bilo iz naše občine, nato iz Ljubljane in bližnje okolice, Kranja in celo iz Postojne. Da smo bili uspešni, nam je potrditev v tem, da so se otroci iz prejšnjih let v 80% odločili zopet preživeti počitnice v naši družbi.. Skupine so majhne, od 10 do največ 14 udeležencev naenkrat. Program se vedno začne v nedeljo popoldan, ko starši pripeljejo svoje otroke in jim pomagajo postaviti šotore in konča v petek proti večeru. Delo vseh pet dni poteka po časovni in vsebinski opredelitvi, ki jo starši dobijo v roke kot obvestilo in ponudbo za počitnice. Ponedeljek in četrtek sta namenjena kopanju na Izlakah, kamor jih popelje minibus. Drugi dnevi so izpolnjeni z delavnicami: likovna, kiparska, lončarska, obdelava lesa, izdelki iz papirja, mavca, modeliranje testa, gline... Vesela angleščina je na sporedu trikrat, nočni pogled v nebo enkrat-to smo imenovali mala astronomija, otroci spoznajo tudi zdravilne rasdine. Nepozabni so bili večeri, ko so iskali skriti zaklad, zakurili taborni ogenj ali si sami pripravili večerjo na žaru. Nekaj skupin je odšlo tudi k potoku, kjer so spoznali pastirske igre. Vsak dan je izpolnjen tudi s hojo, ki ni prenaporna, saj otroci v petih dneh prehodijo od 17 do 22 km -dolžina prehojenih poti je seveda odvisna od starosti udeležencev. Letos smo imeli najmlajše udeležence v dveh skupinah stare manj kot šest let, zato smo morali hojo prilagoditi njim. Osvojili smo Pristavo, Mali Vrh nad Trebeljevim, si ogledali turistično kmetijo Grofija in jelenjad ob njej, večkrat pa smo bili peš na Javorju, kjer smo obiskali tudi umetnika Bojana Stineta, ki jim je pripravil triurne delavnice. Program in organizacijo smo predstavili tudi Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Fundaciji za financiranje športnih organizacij v RS in Ministrstvu za šolstvo in šport. Javili smo se na razpis in bili veseli sredstev, ki so bila namenjena za izpeljavo programa. V načrtu imamo še nekatere novosti: kiparske, lončarske, likovne kolonije in še kaj se bo našlo. Obiščete nas lahko na naši spletni strani: http:// vvelcome.to/debece Milena DIMEČ tane » Elektromštaladje >* Popravila gospodinjskih aparatov >+ Alarmne naprave Stane Dolar s.p. Polšnik 20b 1272 Polšnik Tel.: 01/897-32-05, GSM: 041-507-897 Letovanje v času jesenskih počitnic RKS OO Litija organizira letovanje otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič v času jesenskih šolskih počitnic od 27. oktobra do 3. novembra 2001. Za 8-dnevno letovanje otrok bo enoten prispevek 16.000,00 SIT. Prijave za letovanje otrok lahko oddate do 28. septembra 2001 na OO RK Litija, Trg na Stavbah 1. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu območnega združenja, osebno ali po telefonu 89 81 619. RKS Območno združenje Litija Vsako jutro nam sije sonce Da vrtec »KEKEC« na Savi domuje v isti hiši kot šola, zagotovo že vsi veste da nas pa vse skupaj, ki prihajamo v to prijazno hišo, vsako jutro pozdravi SONČEK, to pa verjetno neveste, kajne? V okolici vrtca in na igrišču vrtca imamo kar 16 vodovodnih in kanalizacijskih pokrovov, ki so med počitnicami dobili novo podobo. Ideja je bila že dolgo v meni, vendar je bilo šolsko leto prekratko, da bi jo lahko uresničila. V kolektivu vrtca smo se odločile, da jih ob manjšem številu otrok med počitnicami vendarle prebarvamo. Poskrbela sem za material, kolegice pa so mi pri tem pomagale. Vse pokrove je bilo potrebno zbrusiti s smirkovim papirjem, jih zaščititi s posebnim premazom in nato pobarvati. Za podlago smo si izbrale rdečo in modro barvo. Vreme nam je bilo naklonjeno, da smo lahko barvale. Kmalu pa so se na pokrovih začele pojavljati skice, nato že cele slike. Vsaka nas je namreč spomnila na prijetne pesmice ali zgodbice. Potem smo prenovile in polepšale še pokrove pred vhodom v šolo in vrtec. Tudi tu smo segle po pravljičnih junakih. Ker pa nas sonce prijetno greje in vabi v prijazen svet, smo na vogalu hiše narisale sonce. Naj nas, ki vsako jutro prihajamo v to prijazno hišo, še posebno vaše otroke, spoštovani starši, resnično lepo pozdravi in obda z nevidno vrečo dobre volje. Hvala vsem, ki so mi pomagali do lepšega izgleda vrtca »Kekec« na Savi. Mirjam ANDREJČIČ, vzgojiteljica Vročeglave počitnikarjev se počasi ohlajajo. Zagoreli obrazi skrivajo toliko počitniških doživetij, da jih bo dovolj za celo šolsko leto. Dobro razpoloženi učenci OS Gradec so natrosili prve vtise potem, ko so že našli svoj razred in pozdravili sošolce in učitelje. V šoli mi je všeč. Najbolj sem se razveselil igrač. Šviga zajček, ki sem ga dobil v šoli, je postal moja najljubša igrača. Sošolci so mi všeč, učiteljica tudi. Prvi dan je bila najbolj »njama« tortica. Zdravko RADONJIČ, Miha KRAGELJ, 1. razred devetletke 9. razred devetletke V devetletki sem že tretje leto in zdi se mi, da ima boljši program kpt osemletka, saj imamo izbirne predmete in si lahko izbereš predmet, kiti je všeč in v njem uživaš. Moti me samo veliko število ur in proste ure, ker moram čakati na naslednji predmet. Samo VIDEC, 7. razred devetletke Ni mi všeč, ker so naš lanskoletni razred razdelili in so moji dobri prijatelji v drugih paralelkah. Dvakrat imam po sedem ur in dvakrat po šest. Zdi se mi, da je to preveč. Predmeti so zanimivi. Dobro je, da lahko domačo nalogo naredim že v šoli med prostimi urami, kp čakam. Maša KOPRIVNIKAR, 4. razred osemletke Najbolj mi je všeč, ker so novi prostori. Zdi se mi, da je sedaj večja, ker se učim v prizidku. Vtise zbrala: Tatjana GOMBAČ Sonce, morje tudi za na imlaj v se Lepo vreme je vzpodbudilo tudi starše najmlajših otrok, da so začeli razmišljati, da bi svoje otroke vključili v kolonijo RK, katera že vrsto let poteka v mladinskem okrevališču na Debelem Rtiču. Otroci so opazovali vzgojiteljice in vzgojitelje ter ugotavljali, pri kateri bodo v varstvu celih 10 dni, starši so dajali napotke otrokom, kako naj se obnašajo, vzgojiteljicam pa, koliko vpihov ima posamezni otrok, koliko denarja in podobno. Vožnja je bila prijema, otroci so spoznali svojo vzgojiteljico, mi pa svojo skupino otrok. Vsaka skupina si je izbrala svoje ime. Moja se je imenovala ŠILČKI, katere člani pa so bili Dolores, Ernad, Tomaž, Grega, Roman, Anže, Erik, Tanja, Elvira in vzgojiteljica Ivi. Skupaj smo preživeli čudovitih 10 dni. Tudi na izlet z ladjo smo se odpeljali in bilo je lepo, čeprav smo morali do Valdoltre peš, ker nas je šele tam pričakala ladja, s katero smo se odpeljali v Izolo. V skupini je bilo nekaj neplavalcev, vendar sta dva od teh splavala. Samo trije so še ostali neplavalci, vendar smo si obljubili, da naslednje leto tudi oni splavajo. Dogovorili smo se, da se naslednje leto zopet dobimo v koloniji na Debelem Rtiču. Postali smo pravi prijatelji, takšni, da si tudi, ko se srečamo v Litiji, izmenjamo nekaj besed. Lepo je, če veš, da te imajo otroci radi in da ti to tudi pokažejo ali pa povedo, lahko samo z drobno gesto, kot je kratek, ampak sladek poljubček na lica. Seveda moji ŠILČKI, vidimo se naslednje leto v koloniji, kjer se bomo imenovali RADIRKE (takšen je naš dogovor)! Vzgojiteljica IVI AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, 1281 Kresnice Srečko Benčič s.p. Tel.: 01/564-07-00, 041/776-633 0PSAlA' 0OLlčbJA 0OL0ČITGV! Odlična odločitev je nakup novega vozila KIA Rio. Z brezplačnim financiranjem posojila. Pohitite! Ponudba velja do 31. oktobra. 0 % = realna obrestna mera 0 SIT = stroški odobritve kredita 0 SIT = stroški zavarovanja kredita 0 SIT = stroški vodenja kredita Informativni izračun kredita z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo trajanja financiranja. Znesek kredita: 1.000.000,00 SIT. Doba vračanja kredita 48 mesecev. Začetna mesečna obveznost izračunana po metodi korekcijskega faktorja: 22.709,00 SIT. Skupna letna efektivna obrestna mera: 8,73%. Skupna letna efekivna obrestna mera je informativna. Izračun upošteva pogoje, veljavne v mesecu septembru 2001 in predpostavko, daje kredit koriščen v enkratnem znesku zadnji dan v tekočem mesecu. Izračun skupne efekivne obrestne mere ne upošteva morebitnih stroškov nastalih zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kreditojemalca. September 2001 S P O R T_______________________11 STREETBALL LITIJA 2001 X TLitiji še vedno primanjkuje V športnih dejavnosti za mlade, česar sploh med poletnimi počitnicami ne gre zanemariti. Dejstva se Iztok Izlakar in Bojan Bric zavedata in zato sta letos zopet organizirala turnir iz košarke Streetball Litija 2001. Organizatorjema je pri izvedbi veliko pripomogel Klub litijskih študentov, prav tako pa sta jima bili v veliko pomoč številni privatniki in podjetja iz Litije in litijske okolice, ki so dobrodušno prispevali sredstva in tako smo bili 8. 9. 2001 zopet priča velikemu turnirju iz košarke. Prireditev se je odvijala na igrišču pri Osnovni šoli Gradec. Pričetek je bil ob 9. uri zjutraj. Turnirja se je letos udeležilo 15 ekip, med njimi sta bili 2, ki sta na turnir prišli iz Trbovelj in Ljubljane. Tudi letos turnir ni potekal brez Dušana Hauptmana, legende slovenske košarke. Z ostalimi ekipami se je pomeril v igranju košarke, s Primožem Cenkarjem pa v metanju trojk. Bojan in Iztok sta namreč poskrbela tudi za to tekmovanje. 19 fantov je poskušalo zadeti kar največ trojk. Vsak je imel na voljo 5 poskusov in Primož je zadel kar 4. Na žalost pa se mu je zalomilo, ko je metal naslednjih 10 trojk, v boju z Dušanom. Tako je dobil le pokal, 10.000 SIT, ki so bili nagrada, pa čaka novega zmagovalca, ki bo Dušana (morda) premagal naslednje leto. Čeprav so vse ekipe odlično odigrale vse tekme, se je v četrtfinale uvrstilo le 8 tistih, ki so bile najbolj zagrizene. Boj za medalje in denar, za prva 4 mesta torej, pa se je pričel ob 14:30 uri. Najprej sta se med seboj pomerili ekipi Gradec in Grbin, kasneje še Gabrijel in Veterani, le kako uro kasneje pa so pred nami že stali zmagovalci. Ekipa Veterani, katero so zastopali Džemo Ibiši, Tone Kovič in Gorazd Pavliha, je bila 4. Prejeli so nagrado 5.000,00 SIT. 3. mesto je pripadalo ekipi Grbin v postavi: Dušan Hauptman, Urban Hauptman, Jernej Primožič in Mirko Turšič (nagrada: 10.000 SIT), 2. mesto so zasedli Grega Omahen, Aco Drnovšek, Aleš Pantar in Sašo Dobravec, na turnirju znani kot ekipa Gostilna Gabrijel (nagrada 20.000 SIT). Dušan Adamovič, Andrej Kamnikar, Samir Handanagič in Damir Mumilovič, pa so kot ekipa Flamingo bar, tudi letos odločno dokazali, da so nepremagljivi in tako zopet odnesli L nagrado 40.000 SIT. Prve tri ekipe so prejele tudi medalje. Podelitev le teh so prepustili meni in v čast mi je bilo seči v roko vsem zmagovalcem letošnjega turnirja. Ob tej priložnosti se organizatorja turnirja Iztok in Bojan, iskreno zahvaljujeta vsem sponzorjem za denarno in materialno podporo in upata, da bo z njihovo pomočjo postal turnir tradicionalen! Pa nasvidenje drugo leto! Vesna KAPLJA Dosežki naših taehtvondo- istov Člani in članice (prebivalci litijske občine) Ljubljanskih taekwondo klubov že nekaj časa uspešno tekmujejo za svoje klube in še niso rekli zadnje besede. Taekvvondo je kljub majhni starosti obstoja zelo raznolika veščina. Poleg najbolj popularnih tekmovanj v borbah (kar je tudi sedaj že potrjena olimpijska panoga), sestavljajo to borilno veščino še druge panoge. Druga najbolj popularna je trenutno tekmovanja v poomsae. To je točno predpisano zaporedje tehnik in premikov, ki jih mora tekmovalec pravilno, močno in hitro izvesti. Naslednje leto bo tudi prvič organizirano svetovno prvenstvo v poomsae, podan pa je tudi predlog za olimpijsko panogo na olimpijskih igrah v Grčiji. Poleg teh dveh pa se Taekvvondo ponaša še s specialnimi tehnikami, lomljenjem desk in drugih predmetov... V ljubljanskih klubih trenutno trenirajo štirje prebivalci litijske občine, ki uspešno tekmujejo na državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih v tujini. KLAVDIJA BERCIERI, TKD klub ORIENT-Ljubljana Nosilka prvega rdečega pasu 2.kup 1. kolo DR Črenšovci, 27.02.1999,2.mesto, članice-59kg*; 2. kolo DR Ljubljana, 22.05.1999, l.mesto, članice -59kg*; 1. kolo DP Maribor, 27.02.2000, S.mesto, članice-55kg; 2. kolo DP Litija, 15.4.2000, 2-mesto, članice-55kg; Continental open, Maribor, 28.10.2000, 5.mesto, članice -55kg; Dutch open, Eindhoven, Nizozemska, 10.03.2001,9.mesto, članice -55kg; Belgium open, Herentals, Belgija, 21.04.2001, Kolesarstvo 2. Spominski maraton »MARJAN BREŽAN« Športno društvo »Partizan« Litija je prvo nedeljo v septembru organiziralo 2. spominski maraton v spomin na svojega člana in tudi sicer znanega nekdanjega litijskega športnika Marjana Brežana. Maraton je bil dolg nekaj nad 50 km, od Litije prek Trebeljevega, Besnice, Laz, Jevnice, Kresnic in Pogonika do Litije, udeležilo pa se ga je blizu 50 kolesark in kolesarjev, ki so na cilju prejeli spominske majice. Tudi drugo leto bo spominski maraton na prvo ali drugo nedeljo v septembru. M. BRILEJ 17.mesto, članice -55kg; 1 kolo DP Litija, 19.05.2001, 1 .mesto, članice —55kg MARKO POGLAJEN, TKD klub ORIENT-Ljubljana Nosilec črnega pasu l.dan Lokalno prvenstvo Ljubljane, Ljubljana, 24.05.1996, 2.mesto, člani -64kg*; Belgium open, Herentals, Belgija,21.04.2001,17.mesto, člani -72kg; 1 .kolo DP Litija, 19.05.2001, S.mesto, člani -72 kg NINAPRCAČ-DOLINŠEK,TKD klub ORIENT-Ljubljana Nosilka črnega pasu l.dan, članica reprezentance, članica -55kg 1. kolo DP Črenšovci, 27.02.1999,2.mesto, mladinke —55kg*; fi.tradicionalno tekmovenje Dun gun open, Zagreb, 1999,3.mesto, mladinke -52 kg*; 2.kolo DP Ljubljana 22.05.1999, 2.mesto, mladinke -52kg*; Dutch open, Eindhoven, Nizozemska, 10.03.2001, S.mesto, članice -55kg; 1 kolo DP Litija, 19.05.2001, 2. mesto, članice -55kg ROK MOHAR, TKD klub CHAGI- Ljubljana Nosilec črnega pasu 2.dan, član reprezentance, član A-18-27 let {poomsae) Lokalno prvenstvo Ljubljane, Ljubljana, 24.05.1996, l.mesto, člani -64kg*; 2.kolo DP Litija, 23.11.1996, S.mesto, mladinci -60kg*; Slovenija open, Maribor, 04.10.1997, S.mesto, mladinci -60kg*; IDM open, Karlsfeld, Nemčija, 19.mesto, člani A-18-27 let {poomsae)-, 2.kolo DP Murska Sobota, 2.mesto, člani A-18-27 let (poomsae); Nikola open, Hrvaška, l.mesto, člani A-18-27 let (poomsae) Za vse dosežke na državnem in mednarodnem nivoju iskrene čestitke. Tekmovanja so potekala v borbah, razen tistih, pri katerih je navedena panoga (npr.Poomsae). Določeni rezultati so na koncu označeni z zvezdico - to so dosežki, ki so bili doseženi za TKD klub Litija, pa so jih le-ti iz neznanih razlogov »pozabili« navesti v njihovem poročilu ali pa še niso bili doseženi do takrat Vsekakor pa so ti člani še mladi in polni želja po novih uspehih na tekmovanjih in osvojitvah novih stopenj, tako da jih tudi poškodbe in dmge težave, ki so sestavni del vsakega športnika, ne bodo zaustavile. O tem pa Vas bomo pravočasno obveščali. R. M. V Ljubljani je od 18. do 26. avgusta potekalo 6. svetovno prvenstvo veterank in veteranov v maxi košarki - Ljubljana 2001. 6. svetovno prvenstvo veterank^ in veteranov v MAXI bpsarlj Zahtevno organizacijo je prevzel Košarkarski klub Prule. Skupno je sodelovalo 97 ekip iz celega sveta, med njimi tudi ženska ekipa SLO 45 4-. Večinski del ekipe so predstavljale veteranke Litije: Miša Urbič, Mojca Lebinger, Zdenka Bregar, Jolanda Grobler, Mira Pišek in Jelka Babič ter Vera Pajenk (Slovenske Konjice), Majda Pezdirce Kušar, Tatjana Dvoršak in Majda Hribar (vse Ljubljana). Ekipo je vodil košarkarski strokovnjak in trener Demo Ibiši, v njegovi odsotnosti proti ekipi Nemčije pa ga je nadomeščala Tatjana Milinkovič. Zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip v kategoriji 45 + sta ekipi Litve in Slovenije tekmovali v skupini 50 +, ta pa je bila razdeljena v 2 dela. SLO 45 + je v svoji skupini premagala ekipi Estonije in Nemčije, izgubila pa z ekipo 50 4- iz Latvije. V drugi skupini pa je ekipa 45 4- iz Litve najprej premagala nasprotnice iz Finske in Slovenije 50 4-, v medsebojnih srečanjih pa tudi ekipo SLO 45 4-, ki je na koncu v svoji kategoriji zasluženo osvojila srebrno medaljo. Na splošno je ekipa 45 4- prikazala zelo dobro obrambno in napadalno igro, saj ni manjkalo lepih akcij in košev. Zaradi maksimalne zavzetosti je prišlo tudi do poškodb, le-te pa je dr. Pavle Lebinger uspešno oskrbel, kajti ekipo je spremljal na vseh tekmah. Finalne tekme v kategoriji 50 4- med ekipama Slovenije in Latvije se je udeležil tudi predsednik države g. Milan Kučan s soprogo Štefko in ob tej priložnosti so mu Mojca, Miša in Majda R izročile knjigo g. Martina Brileja »Spomin na Litijo« s podpisi vseh igralk SLO 45 4-. Svetovno prvenstvo pa se ni odvijalo samo v tekmovalnem duhu, pač pa so se na družabnem srečanju vseh ekip v torek, 21.08.2001, na Pogačarjevem trgu stkala mnoga nova prijateljstva in dogovori za kasnejša sodelovanja. Vse igralke so se poleg igranja trudile tudi pri zahtevni organizaciji, vendar pa je posebna zahvala namenjena vodji ekipe SLO 45 4- Miši Urbič, ki je poleg maksimalnega truda na igrišču vložila največ .časa v pridobivanje sponzorjev ter koordiniranje z organizatorjem. Posebna atrakcija je bila maskota na dresih — babica v športni opremi z žogo in palico v roki, ki jo je na Mišino prošnjo narisal njen sodelavec Miki Muster mlajši. Uspeh je igralkam dal nov polet, saj so se dogovorile, da bodo po zasluženem premoru pričele z resnimi pripravami za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo predvidoma meseca junija 2002 v Atenah. Ekipa SLO 45 4- čestita vsem slovenskim ekipam za dosežene uspehe, posebno pa moški SLO 50 4- z osvojitvijo zlate medalje, za katero je uspešno igral tudi Lit’ja n Slavko Urbič ter ekipi Duleta Hauptmana Elan Leone 40 4-, ki je z njegovimi nepogrešljivimi trojkami prav tako osvojila zlato. Vse veteranke Košarkarskega društva Litija pa smo se ob tem uspehu s ponosom spomnile tudi na svojega, žal že pokojnega trenerja Toneta Lebin-gerja, ki nas je s svojim zavzetim in vestnim delom popeljal pod košarkarske obroče. Najlepše je celotno dejavnost in uspehe pokomentiral g. Martin Brilej z besedami: »Škoda, da Toneta ni več med nami, da bi videl, kako uspešno ženska veteranska ekipa nadaljuje njegovo, prekmalu prekinjeno delo«. Veteranke KD Litija PLANINSKI KOliČEK Litijska odpi ava Skupina šetih litijskih planincev se je udeležila planinskega izleta po poteh visoke Brente, vzhodno od mesta Madonna di Campiglio, katerega se spominjamo po nastopih naših smučarj Po šesto prevoženih kilometrih do izhodiščnega parkirišča, smo se povzpeli do koče Tucket na višini 2270 m in z največjo težavo uspeli dobiti prenočišče. Drugi dan zjutraj smo si nekaj sto metrov od koče nadeli dereze in se po ledeniku povzpeli na sedlo, od koder je vodila pot po dobro zavarovani in drzno speljani ferati strmo navzgor in navzdol in to se je kar naprej ponavljalo do štirih popoldne. Našteli smo približno petsto klinov na lestvah, vreme je bilo izredno toplo za višino 3000 m s čudovitim razgledom. Imeli smo popolno osebno varovalno opremo in čelade in na celi poti smo srečali le dva planinca, ki nista bila tako opremljena. Med potjo smo si sproti pridobivali sveže informacije o poti od tistih planincev, ki so šli v nasprotni smeri in vedno smo dobili prijazen odgovor in najboljši nasvet. Prespali smo v koči Alimenti na višini 2580 m in se tretji dan spustili na parkirišče, se v ledeno mrzlem gorskem potoku okopali in našli avtokamp, kjer smo postavili šotore. Naslednji dan smo odšli po »poti petih gorskih jezer«, bilo jih je celo nekaj več in doživeli smo pravo planinsko romantiko, čeprav smo pešačili sedem ur. Vabimo vas, da si ob vsakoletni akciji ogledate diapozitive izleta in se morda navdušite za kaj podobnega. Jože ŠINIGOJ OBČINA LITIJA Obvestilo taksnim zavezancem Vse taksne zavezance (fizične in pravne osebe) v Občini Litija obveščamo, da se v mesecu oktobru izteka tri-mesečni rok za prijavo taksne obveznosti za vse taksne zavezance, ki so na dan uveljavitve Odloka o komunalnih taksah v Občini Litija (Uradni list RS št. 60/01) opravljali taksno storitev oziroma imajo nameščene taksne predmete. V skladu z odlokom se v Občini Litija plačujejo naslednje komunalne takse: • Za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori za opravljanje gostinske, trgovinske in turistične dejavnosti • Za uporabo javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih javnih prireditev • Za uporabo javnih površin za reklamne objekte, napise, objave ali oglase, ki so postavljeni, pritrjeni, prilepljeni ali kako drugače označeni • Za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe • Za uporabo glasbenih avtomatov in igralnih sredstev v javnih lokalih • Za uporabo javnega prostora za parkiranje, postavitev kioska, stojnice, šotora, premičnih gostinskih prikolic, drugih prikolic, cirkus, zabaviščni park ter priložnostna parkirišča V primeru neprijave taksne obveznosti, navajanju neresničnih podatkov v taksni prijavi oziroma neprijave spremembe taksne obveznosti v roku 15-ih dni se pravna oseba in samostojni podjetnik kaznuje z denarno kaznijo v višini 100.000,00 SIT. Za vse dodatne informacije se obrnite na občinsko upravo Občine Litija -tajništvo. Občinska uprava Občine Litija Mala oglasa Odkupujemo vse vrste lesa listavcev in iglavcev; Prodam litoželezno peč, novo, na trda goriva, na kamionski cesti. cena po dogovoru. Informacije: 031-325-765 Informacije: 01/898-10-84 ŠPORTNE PRIREDITVE V OBČINI LITIJA SEPTEMBRA IN OKTOBRA 2001 Zveza športnih društev občine Litija ______ _____ 22.9. nogomet: KRESNICE : GROSUPLJE (15.30), LITIJA : ŠENČUR (15.30), JEVNICA : VIR (16.30); kegljanje: LITIJA1 : RUDAR TRBOVLJE (15.00); planinstvo: DEBELA PEČ (Sava), SLAVNIK (DU), DAN ZASAV. PL. - Grmada (Litija, DU) 23.9. kegljanje: LITIJA 2 : FUŽINAR (10.00) 29.9. nogomet: RUDAR TRB. : LITIJA, SVOBODA L.: KRESNICE, D.D. DREN : JEVNICA; mali nogomet: KM N Koper: KM N Litija; kegljanje: KONSTRUKTOR MB : LITIJA 1 30.9. kegljanje: KONSTRUKTOR 2 : LITIJA 2 5.10. mali nogomet: LITIJA : PUNTAR (20.00) 6.10. nogomet: JEVNICA : LOGATEC; kegljanje: LITIJA 1 : C. KAMNIK/DOMŽALE, planinstvo: PO V. GORICAH, BOČ (DU); košarka: ŽKK MARIBOR : LITIJA; rokomet: MOKERC IG : ŠMARTNO 7.10. nogomet: KRESNICE : AVTOD. DOB (15.00), LITIJA : GPG GROSUPLJE (15.00); kegljanje: LITIJA 2 : MIKLAVŽ (10.00) 12.10. mali nogomet: LITIJA : ZG. SAVINJSKA D.; košarka: LITIJA : HRASTNIK (16.30) 13.10. nogomet: AVTO. DOB : KRESNICE (15.00), SVOBODA : LITIJA (15.00), BELINKA : JEVNICA (15.30); kegljanje: ISKRAEMECO : LITIJA 1 (16.00), ROGAŠKA Ž.: LITIJA 2 (13.30); košarka: LITIJA: JANČE (20.15); rokomet: ŠMARTNO : PIVKA 14.10. planinstvo: POHOD PO RADEŠKI PLAN. POTI Svibno - Brunk (Litija) 20.10. nogomet. KRESNICE : FAKTOR L. (14.30), LITIJA : AVTOD. DOB (14.30), KOMENDA : JEVNICA (15.30); planinstvo: JEZERSKO-GRINTOVEC (Sava), IZLET V NEZN. (DU); košarka: MASCOM Lenart: LITIJA; rokomet: BAKOVCI: ŠMARTNO Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a 1270 Litija Tel.:8989-570 RAZPISUJE za šol. leto 2001/2002 vpis v naslednje izobraževalne programe: IV. STOPNJA V. STOPNJA I. TRGOVEC I. EKONOMSKI TEHNIK 1 a) trgovec 1 a) ekonomsko - komercialni tehnik - poklic: prodajalec - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana osnovna Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. šola. Izobraževanje traja tri leta. 1 b) trgovec-dokvalifikacija 1 b) ekonomsko-komercialni tehnik - - poklic: prodajalec prekvalifikacija Pogoj za vpis je nedokončana srednja - poklic: ekonomski tehnik šola (vsaj 2. letnik) IV ali V stopnje. Pogoj za vpis je končana šola Izobraževanje traja 1 leto. V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 1 c) prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec 1 c) ekonomsko-komercialni tehnik - Pogoj za vpis je končana 3-letna dokvalifikacija poklicna šola. - poklic: ekonomski tehnik Izobraževanje traja en semester. Pogoj za vpis je nedokončana šola (vsaj 3. letnik) V. stopnje. II. PREOBL1KOVALEC IN SPAJALEC Izobraževanje traja eno do dve leti. KOVIN 1 d) ekonomsko-komercialni tehnik - poklic: konstrukcijski ključavničar - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Pogoj za vpis je končana šola za Izobraževanje traja 2 leti. prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. III. PREKVALIFIKACIJA IN II. STROJNI TEHNIK DOKVALIFIKACIJA V VOZNIKA - poklic: strojni tehnik - poklic: voznik Pogoj za vpis je končana kovinarska Pogoj za vpis je končana ali šola. nedokončana 3-letna šola. Šolanje traja en semester. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17 ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu št. 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 2001. VABLJENI! ZIK - Matična knjižnica Litija Torek, 25. september, ob 19. uri Potopisno predavanje: Študent na poti okoli sveta. Predava: Uroš Ravbar, vstop prost. Torek, 16. oktober, ob 19. uri Predavanje: Potovanje domov Predava Aleš Dolžan, vstop prost. ZAHVALA Ob slovesu naše mame, nonice in prababice LJUDMILE TOMAŽIČ 1917-2001 Na zadnjo pot smo jo pospremili v torek, 4.9.2001 na litijsko pokopališče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v zadnjih mesecih njene težke bolezni pomagali pri zdravljenju in negi ter ji nudili veliko človeške topline in pozornosti. Posebna hvala vsemu osebju doma Tišje ter zdravstvenemu in negovalnemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili pisna in ustna sožalja. Hčerki Mercedes in Marta z družinama. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da se je nepričakovano in prekmalu končalo življenje naše drage mame, babice in prababice ANGELCE MRHAR roj. ŠINKOVEC iz Kamnega Vrha pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam moralno pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem KUD-Gabrovka za občuteno zapete žalostinke, Heleni Perko za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Ivanu Trnovcu za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču za zaigrane žalostinke ter Društvu upokojencev Gabrovka. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Odšli na pot ste brez povratka, vendar ljubezen vaša z nami bo ostala. Za vse, kar ste nam dali v življenju, še enkrat, dragi ata hvala. ZAHVALA V 95. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽEF SMRKOLJ iz Kresnic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- * cem in prijateljem za darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje. Prav lepo se zahvaljujemo osebnemu zdravniku g. dr. Stanetu Ptičarju in vsem dežurnim zdravnikom, medicinskim sestram ZD Litija, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred in molitev na domu, g. Stanetu Pepelnaku za lep poslovilni govor, g. Toriju iz Litije za lepo zaigrano Tišino, zastavonoši Milanu Petku in g. Janezu Tehovniku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dajal ti, bomo vsi nosili v srcih, vse do konca naših dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, dedka in pradedka IGNACIJA POZNAJELŠKA iz Tep pri Polšniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za darovane maše. Iskrena hvala tudi dr. Benedičiču in osebju ZD Litija za skrb in pomoč v času njegove bolezni. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem KD Polšnik za zapete žalostinke in g. Kosu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala le praznina, in v srcu bolečina. V SPOMIN JANI PAVLIHA 1996-2001 9. septembra mineva že peto leto, odkar si me zapustil dragi moj sin. Odšel si na neznano pot in spomin na tebe v mojem srcu potuje s teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Njegova mami Marija Rada sva se imela, Ampak premalo časa je trajalo, Parna cerkev nas je čakala, Kakor, da bi nas vabila, Odhitel naš čas je mimo, Joda odšel si in ni poti nazaj, Utihnilo je bitje tvojega srca. Vedel si, a bil si zadovoljen. Slava naj bo vekomaj. Lepše nisem upala dati. Oprosti mi moje napake, V duši se kesam za vse. Odpuščanja želim si iz nebes. Žalovanja dan je prišel, Enako kakor vsakemu od nas, Naklonjenost sveta je taka, V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil Amen za vekomaj. mož, oče, stari oče, brat in stric RAFAEL KOTAR 19.10.1935-17.8.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom v Šmartnem pri Litiji, sorodnikom. Posebno se zahvaljujemo Valentinu Skubicu in Jožetu Hauptmanu za nesebično pomoč, vsem vaščanom, ki so darovali sveče, cvetje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, vsem bratrancem in sestričnam, posebno Mariji Zupančič iz Višnje gore. Hvala zdravnikoma dr. Adamljetu in dr. Leskovarju v bolnišnici Trbovlje za požrtvovalnost in trud, vsem osebju na internem oddelku in na dializi. Hvala gospodu kaplanu za pogrebno mašo in za izrečeno sožalje, pevcem in trobentaču za zapete in zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Magda, hči Karmen z družino, sestri Joža in Micka ter sestra Štefka in brat Jože iz ZDA ZAHVALA Vse solze žalosti in bolečina te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo boli. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata in brat JOŽE JELNIKAR iz Kresnic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. župnikoma Dularju in Zaletelu za lepo opravljen poslovilni obred, PGD Kresnice za organizacijo pogreba, pogrebcem, kresniškim in šmarskim pevcem za lepo zapete pesmi, g Pepelnaku in g. Žužku za poslovilne besede ter g. Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, te smrt vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ADALBERTA URBANČIČA iz Zavrstnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Še posebno se zahvaljujemo bratu Ediju z družino, gospodu Matjažu Zupančiču in njegovi družini, LD Šmartno in ostalim LD, gospodu Povšetu za lepe poslovilne besede, gasilcem, rogistom, pevcem, podjetju Viator-Vektor d.d. Ljubljana, in sodelavcem Baby centra Ljubljana ter vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, delili z nami bolečino in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Sonja, hčerka Vesna z Alešem, vnuk Gaj in ostalo sorodstvo V domu našem je praznina, v srcih naših je bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. I V SPOMIN 22.9.2001 mineva dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek FRANC HRIBAR iz Litije Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Jeseni mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek BOŠKO MIJATOVIČ v naših srcih pa je še vedno nenadomestljiva praznina, ki je čas ne bo nikoli zapolnil. Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu. Iskrena hvala. Pogrešamo te! V domu našem je praznina v srcih naših bolečina. • Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. v A- -V. 1 'yw' J ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atka, .J, starega ata in pradedka VINKA MESTNIKA iz Zavrstnika 1920-2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za pomoč in skrb dr. Kokotovi. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebce GD Zavrstnik in g. Janku Hauptmanu za lepe poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in svaka ANTONA JANČARJA 1936-2001 iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožlje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi dr. Hauptmanovi iz ZD Litija, dr Ptičar Stanetu za pomoč, šmarskim pevcem za zapete žalostinke, trobentaču in vsem ostalim še enkrat prav lepa hvala. Vsi njegovi - RAČUNALNIŠKA klepetalnica UPS — neprekinjeno napajanje UPS {angl. Uninterruptible potver supply) je periferna naprava, ki omogoča delovanje računalnika (in/ali naprav, ki so poleg slednjega še priključene na UPS) še po izpadu električnega toka. Če tok električnega omrežja ponovno steče pred izpraznitvijo električnih zalog UPS-a, pride do izraza prevod “neprekinjeno napajanje”. UPS-i so različni. Ločijo se po načinu delovanja, funkcijah, zalogi energije, itn. Vsi pa uporabljajo akumulatorsko baterijo za dobavo energije med izpadom el. toka iz omrežja. Kapaciteta baterij je različna, od nje pa je odvisno, kakšne moči naprave lahko priključimo na UPS ali kolikšna bo avtonomija (čas do izpraznitve baterije). Najosnovnejši modeli manjših moči (450VA {volt-amperov} model ima priključno moč cca. 350W {vvattov}) ponujajo le nadomestek energije ob izpadu toka, naprednejši pa tudi priklop UPS-a na računalnik, ki omogoča samodejno zaustavitev sistema ali celega omrežja v primeru kritične zaloge energije. UPS domači uporabniki večinoma potrebujejo iz dveh razlogov; prvi je ta, da UPS omogoča, ob izpadu el. toka, nekaj minut časa, da uporabnik shrani svoje delo in varno ustavi računalnik in drugi, da zagotavlja prenapetostno zaščito! Tudi to je pomembna lastnost, predvsem danes, ko se veliko naprav zaradi raznih električnih sunkov, nihanj in podobnega poškoduje. Slabši modeli UPS-ov delujejo tako, da prepuščajo el. tok iz omrežja mimo svoje baterije do računalnika, v primeru izpada se zelo hitro odzovejo in pričnejo z dobavo energije iz lastne zaloge. Boljši modeli poskrbijo, da se “zunanji tok” naprej pretvori iz izmeničnega v enosmerni, teče preko baterije, se pretvori nazaj v izmenični in napaja računalnik. V primeru izpada dejansko “izpade” le tok do baterije, kar računalniškega napajanja niti za trenutek ne zmoti. S tem je zagotovljena konstantna napetost (točnih 230V), frekvenca (50Hz) in s tem tudi zaščita pred el. sunki. Cene UPS-ov se gibljejo nekje od 25.000 tolarjev dalje in jih priporočam. Nekateri modeli omogočajo celo zaščito telefonov in modemov, sploh slednji so izredno občutij ivi in se pogostvo kvarijo ob nevihtnem grmenju. Kljub temu, da sem tukaj omenjal predvsem neprekinjeno napajanje računalnikov in opreme, se UPS-i pogosto uporabljajo tudi za varovanje ostalih elektronskih naprav, kot npr. televizorjev, videorekorderjev, avdio opreme, telefonskih central in podobnega. Boštjan LABA T8C LABA Tehnično Sefivisni Cen ter Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. Microsoft Bgfte: OEM BU1LBER DOBRODOŠLI, generacija golf Golf generacije IVje na tržišču že štiri leta. Kljub temu odet v kovinsko biserno modro barvo jazz, športnimi sedeži, usnjenim volanom in ostalo opremo paketa generation še vedno predstavlja čvrsto športno kombi-limuzino. Golf serije IV je dobro pregleden avtomobil. Nekoliko moti le premajhno zunanje desno ogledalo. Dmgače pa boste 415 cm dolgo vozilo zlahka parkirali, saj se nad okretnostjo ne moremo pritoževati. Notranjost golfa IV je še vedno lahko za vzor ostalim avtomobilom v tem razredu, predvsem izdelava notranjosti je natančna, dobro ergonomsko oblikovana in primerno prostorna. Opremljenost, pa je seveda odvisna od tega, kakšen paket opreme si zaželite. Trenutno lahko izbirate med tremi paketi: jubilejnim, ki ga naši prodajalci ponujajo kot najugodnejšega in so ga tako poimenovali, ker je tovarna Volksvvagen izdelala že 20 milijonov golfov. Če boste zahtevali več, boste posegli po golfu edition, ki vam poleg ostale opreme ponuja mehansko klimatsko napravo, ki bo zelo prav prišla v vročih dneh prihodnjega poletja. Če pa želite največ, boste posegli po že zgoraj omenjeni opremi generation, ki vam ponuja 16 palična platišča, zatemnjene zadnje luči in vrsto ostale športne opreme. Prtljažnik golfa IX je po prostornini, kot tudi po obdelavi nekje v zlati sredini svojega razreda, moteč je le nekoliko previsok rob zadnjega odbijača, ki vas bo nekoliko oviral pri dvigovanju večjih kosov prtljage. www.malga Vozne zmogljivosti novega golfa so odvisne od tega kakšen motor izberete za svojega golfa. V kombinaciji z uveljavljenimTDI najzmogljivejšim agregatom s 150 KM, se bo vaš golf lahko meril s športnimi avtomobili kateregakoli razreda. Klanec ali ravnina, poln ali prazen avtomobil, v kombinaciji s šest stopenjskim menjalnikom ne boste čutili nobene razlike. Razmeroma čvrsto vzmetenje in nekoliko večja kolesa novega golfa, so nekoliko bolj občutljiva na manjše cesten ne-ravnine, vendar bo vožnja udobna in glede na dobro izolacijo med potniško kabino in motorjem primerno tiha, kljub temu, da bo v nosu vašega golfa rohnel TDI agregat. Tudi če se boste odločili za najzmogljivejši TDI agregat, pa vam obljubljajo povprečno porabo 6,91 dizelskega goriva na 100 km. Z več pazljivosti in lažjo nogo na plinu tudi pod 6 litrov. Sicer pa boste lahko izbirali med šestimi različnimi motorji, najmanjšim 1,4 litrskim bencinskim motorjem, ki zmore 75 KM, 1,6 litrskim s 105 KM, 2,0 litrskim s 115 KM in tremi dizelskimi motorji. Za najcenejšega golfa boste morali v danem trenutku odšteti 2,64 mio. SIT. Kljub štirim letom, je golfštiri še vedno avto, ki ga boste z veseljem vzeli v svoje roke. B. BUČAR itiTEnnLTn EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24 Terenski predstavnik GSM: 041/770-298 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja. Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. 77 vrane vlivaš nam zdravila, svetostnj. nam rodiš mazila/ .,..y oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč. UAL. A' Um DRUGA ČRKA I ABECEDE OTOČJE |V JUŽNEM PACIFIKU | LETOVIŠČE PRI OPATIJI ATENSKI ŠPORTNI KLUB 2. ČRKA ABECEDE PLOT, OGRAJA VRAG TURŠKO VODJA KRALJE- VINE ITALIJAN- SKI KAMION BORIS IVKOVIČ PISEC ARIANE PREBI- VALKA JAVE POD DANSKI OTOK NEAPELJ (ORIGINAL) PRVA ŽENSKA MONGOL- SKI GLAVAR ŽENSKO IME NOGOMETNI KLUB TONE RIBIČ ŠPANIJA GRŠKI BOG PASTIRJEV NAKAZEN, SPAK UŠESNI ZDRAVNIK KAZALNI ZAIMEK MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM NEURJE Z DEŽJEM, PLOHA SVETO- PISEMSKA OSEBA KARTAŠ PODOBO ŠAUIVCA ENAKA SAMOGLAS. ANGLEŠKA UNIVERZA SLADKOVODNA RIBA LOVRO UKMAR ZNAK ZA GLAS, PISMENKA NAVADA, OBIČAJ, ŠEGA PLINSKA ZMES, KI NAS OBDAJA HERCEGOVEC PROSTOR ZA OGIBANJE POVR- ŠINSKA MERA SIMON TRATAR NEMŠKI PREDLOG GRŠKI BOG VETROV ANTON ROBIČ GENOVA LESNI DELAVEC 24. ČRKA ABECEDE PREDMESTJE LONDONA KAREL OŠTIR NADALJE- VANJE GESLA VISOKA IGRALNA KARTA TEŽJE BESEDE: GERMINAL, ETON, EALING, TORRES Sestavil Jože Vizlar Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.10.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce in jih nagradili s knjigo BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE. Ime in priimek: Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija Ulica: -------------------------------------------------- Pošta: Tel.: IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE V AVGUSTU: 1. Zdenka L1POŠČAK, Šmartno AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom 2. Jan POGLAJEN, Litija 3. Gregi URANKAR, Ljubljana 4. Ljudmila MEDVED, Litija 5. Angelca ROZINA Sava Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. TOREK, 2.10.2001 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945 Tečajniki se učijo v KLIMATIZIRANIH VOZILIH! V kiparski delavnici na javorju pri Bojanu Stinetu so v poletnih dneh pričeli ustvarjati relief Slavka Gruma. Zagnano so se dela lotili ljubitelji kiparstva in drugih lepih umetnosti. Umetnine še niso gotove, bodo pa nove upodobitve zagotovo na ogled na zaključni spominski slovesnosti ob 100-letnici Grumovega rojstva v novembru.