Političen list za slovenski narod. —L--- Po pošti prejeman velja: Za tele leto predplačan lb (ld., za pol leta 8 (ld., sa četrt lita 4 (ld., xa jede« | mesec 1 (Id 40 kr. i V administraciji prejeman velja: $ U eelo leto 13 (ld., za pol le*.a 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za jeden mesec 1 (ld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo In ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklk nlleab it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldae. Vredništva tel«f6n - itev. 74. ^tev. llO. V Ljubljani, v ponedeljek 15. maja 1899. Letnilt XJkVlI. Vestfalska pisma. (Dr. J. Ev. Krek.) X. Z nobenim izobraženim Vestfalcem še nisem govoril, da bi me ne bil vprašal, kako je z gibanjem »Los von Rom.« Menijo, da bo to gibanje vtrdilo katoliško zavest, splošno mu prisojajo preveč pomena. Katoliški časopisi imajo tu iz Avstrije skorej jedino le poročilo o ti prismojeni glumi surovih nemških kričačev, ki škilijo na Prusko. Zato se tu skorej ljudje bolj zanimljejo za to stvar, nego pri nas. Ob tacih prilikah se pomenimo tudi o Bis-marcku, ki ga štejem za duševnega provzročitelja te gonje. Lahka je tu odkrita beseda; saj je znano o centrumu, da se ni hotel vdeležiti slavja železnemu kanclerju v čast; lahka tudi o vseh drugih stvareh, ki so v zvezi ž njim: o trozvezi, o nemški trgovinski politiki itd. Te dni mi je prišla v roko knjiga »Die Da-menpolitik am Berlinerhof 1850—1890, (Ein Bei-trag zur Geschichte der Entstehung des deutschen Reiches.1) Po nii sem dobil nove dokaze za svoje še izdavna pridobljeno prepričanje o Bismarcku in njegovem delu. Tako-le bi v velikih potezah označil tega moža: 1. Glavna misel njegovega življenja je bila — pod prusko nadvlado združena Nemčija. 2. Ta misel je bila zanj najimenitnejši in hotel je tudi, da bi bila za vse Nemce prva in najvišji. Pri tem je prezrl, da so v ljudstvu še druge idejalne moči, ki se ne morejo vpogniti ') Berlin, Verlag von Hermann Walther 1897. gg i ■■-' ■ i—mssBSSBssssssaassaassssBG LISTEK. Romanje v sveto deželo. (Dalje.) Ko si je osvojil leta 72 po Kr. Tit jeruzalemsko mesto, je pogorelo svetišče do tal, in spol-nile so se besede Kristove, ki je prorokoval o usodi veličastne stavbe, da kamen na kamenu ne bode ostal. Cesar Hadrijan je sezidal na častitljivem hribu Morija svetišče, posvečeno Jupitru, katero je pa dal porušiti, kakor tudi druga rimska svetišča, cesar Konstantin Veliki. Leta 362 po Kr. je pričel cesar Julijan iz sovraštva do krščanstva vnovič zidati judovski tempelj, toda potres in podzemeljski ogenj sta ustavila njegovo početje. — Odslej so se ljudje gore Morija nekako ogibali, čeravno je niso pozabili. — Patriarh Elija je pričel leta 524 zidati na jugozahodni strani tempeljskega dvora Marijino cerkev, katero je dal cesar Justinijan na prošnjo svete Sabe čudovito kraBno izvršiti in okrasiti. Ko je osvojil Omar 1. 637 Jeruzalem, je dal se zidati na gori Moriji mošejo, katera se je po njem imenovala. Justinijanovo Marijino cerkev pa so spremenili v svetovno znano El-Aksa mošejo. V dobi križarskih vojsk se je tukaj obhajala služba božja ; ko so si pa zopet Turki osvojili sveto deželo, odstranili so vse spomenike, ki so sporni- pod nobeno drugo misel. Godilo se mu je seveda v večji meri kot n. pr. liberalcem, ki premalo cenijo moč katoliškega cerkvenega organizma in vpliv katoliških idej. Bismarck je sicer vedel, da je katoliško načelo močno in da ne pozna polovičarstva, toda menil je, da bo s silo materijalnih sredstev zmagal katoličanstvo. Dobro je vedel, da se samo po sebi ne bo podvrglo nobeni drugi ideji in da tudi zjedinjene Nemčije misel ne more biti najvišji za katoličane. On je pa hotel imeti nemško državo za najvišje bitje, kateremu se mora vse klanjati. V tem smislu je bil absolutist. Iz tega njegovega prepričanja se tolmačijo njegovi izjemni zakoni proti katoliški cerkvi, proti socijalistom, proti Poljakom, Dancem in Francozom. Leta 1872 je govoril v državni zbornici te-le besede: »Ich habe es als eine der ungeheuerlichsten Erscheinungen auf dem politischen Gebiete be-trachtet, dass sich eine konfessionelle Fraktion in einer politischen Versammlung bildete.1) Iz njih vidimo, da mu je država vse. — Njegovi najožji privrženci, ki se pa ni z daleč ne morejo meriti z njegovo nadarjenostjo, še sedaj rogovilijo vedno z »državno avtoriteto« tako, da se jim smeje ves svet. Še sedaj se drzneta baron Stumm in njegov oproda K a r d o r f f zahtevati izjemne zakone proti socijalistom, kot smo jih čuli ravno prošle dni o priliki Hitzejevega predloga o delavskih zbornicah v drž. zboru. Bismar-ckov duh vodi še vedno v tem smislu prusko ') Damenpolitik str. 183. njali na krščanstvo. Ves tempeljski okraj se je zval odslej »haram - eš - šerif«, kamor je bil vsakemu nemohamedanu vstop pod smrtno kaznijo prepovedan. Še sedaj ne dovoljujejo radi tujcem vstopa v ta posvečeni kraj; od vsakega obiskovalca pa zahtevajo dostojno vedenje, kajti ta-mošnji mohamedani so v verskem oziru jako ob čutljivi. Vsak obiskovalec mora pri vhodu sezuti čevlje. Pričakujoč kaj posebnega stopamo skozi skrbno zastražena vrata tempeljskega okraja. Siren, pravokoten prostor, katerega obkrožijo velike, častitljive stavbe, se razprostira pred našimi očmi. Vnebokipeče ciprese, listnate platane in mirte, nebrojne s kupolami krite molitvenice in vodnjaki oživljajo velikanski prostor, ki bi se zdel sicer preveč jednoličen. Sredi tega prostora se dviga dva metra visoka terasa, deloma sezidana, deloma iz naravne skale, katera služi orjaški Omarjevi mošeji za podstavo. Na širnem prostoru pred mošejo so stale za Kristusovih časov shodnice, učilnice, stržnice za klavne daritve, branjevske lope in menjalnice. Tu so se vršili dan na dan burni prizori, podobni onemu, ko je pregnal Kristus branjevce in menjevalce radi silnega hrupa in vrišča iz tempeljskega dvorišča. (Mark. 11) V jedni izmed šol, ki so tu stale, jo Kristus kot dvanajstleten deček presenetil s svojo učenostjo judovske pismouke. Na tem kraju je tudi vlado. ,Sic volo, sic jubeo'; to je vrhunec državniške modrosti. Po pravici lahko rečemo, da preti še sedaj nemški državi absolutizem. Katoliška stranka mu je edini resni nasprotnik. Čim bi začela razpadati, kar Bog obvaruj in česar tudi nikakor ni pričakovati, bi Be kmalu razrušila edna ljudska pravica za drugo ; najprejo seveda — splošno volilno pravo. — Zato pa tudi iz; tega vzroka nima socijalna demokracija v katoliških pokrajinah nobene moči. Katoliško načelo samo po sebi varuje ljudsko svobodo in brani absolutizmu vstop v državno zakonodajstvo. Da protestanti tega ne zmorejo, dokazuje najbolj znani brzojav cesarja Viljema II. dne 28. II. 1896, v katerem je tajnemu svetniku Hinzpetru naznanil, da je Stocker, krščansko - socijalni dvorni pridigar moral zapustiti svoje mesto. Tako-le se glasi: »Stocker hat geendigt, wie ich es vor Jahren vorausgesagt habe. Politische Pastoren sind ein Unding. Der Christ ist, der ist auuh sozial, christ-lich - sozial ist Unsinn und fiihrt zur Selbstiiber-hebung und Unduldsamkeit, beides dem Christen-thum schnurstracks zuwiderlaufend. Die Ilerren Pastoren sollen sich um die Seelen ihrer Ge-meinde kiimmern, die Nachstenliebe pflegen, aber die Politik aus dem Spiele lassen, dieweil sie das gar n i c h t s angeht. Wilhelm II. R « Tako se lahko predpisuje protestanškim pastorjem, a ne katoliškim duhovnikom. Izvrševali bi svojo dolžnost, naj jim jo prereka posvetna oblast, ali naj jim v smislu te Viljemove brzojavke liberalci v vseh možnih modulacijah igrajo svoj »dievveil sie das gar nichts angeht.« mL! i" "j1" mifti' ■■ -—..........— ' sveti Štefan zagovarjal s toliko zgovornostjo in pogumom Kristove nauke, da so ga razdraženi judje kamenjali. Tudi sveti Pavel je na tem mestu z velikim uspehom oznanoval Kristovo vero. Velikrat je stopal po tem prostoru Jezus s svojimi apostoli, tukaj je preživela Marija svoja dekliška leta, in tudi pozneje, po Kristovem rojstvu, je bivala nekaj časa pri starem Simeonu. Prišli smo torej do Omarjeve mošeje, veličastne orijentalske stavbe. Skozi blesteča mra-mornata vrata pridemo v okroglo svetišče, katero se leskeče v raznobarvnem svitu. Središče obdaja čarobna krasota; pod velikansko kupolo dviga se temna skala. To je tista skala, na kateri je hotel Abraham darovati sina Izaka, kjer so videli ob času velike kuge božjega angelja, kjer je postavil David oltar in kjer je postavil Salomon prekrasno svetišče; ista skala, nad katero so sezidali Rimljani svetišče, in katero visoko časte kristjani in mohamedani. Koliko daritev je bilo žo tu darovanih, koliko iskrene in pobožne molitve se je že tu opravilo, koliko krvi se je že prelilo radi tega kraja! V spomin nam prihajajo sveti dogodki, ki so se vršili na tem kraju in katere nam pripovedujejo evangolisti. — Tukaj je opravila Marija očiščevalno daritev, in starček Simeon svojo zahvalno molitev; tukaj je ozdravil Jezus že od rojstva hromega, tukaj se je potegoval za pre-šestnico, pridigoval o prazniku tempeljevega po- 3. Tretja izrazita lastnost Bismarckovega delovanja je bilo njegovo nasprotstvo, da ne rečemo sovraštvo do Avstrije. Čujmo nemško sodbo o njem : »Ein Gedanke war bei ihm zum herrschenden gevvorden, er \var der Ausgangspunkt aller seiner Reflexi-onen, Plane und Handlungen: »Losvon 0 e sterre i ch«. In seinen Berichten streifte er alle denkbaren politischen Kombinationen, aber 1 m m e r und uberall ging ervomGegen-satz zu Oesterreich aus und kehrte auf ihn zuriick. Miihsam versuchte er es in Frankfurt den Widerstand gegen die Osterreichische Politik zu organisiren: glaubte er in dieser Be-ziehung irgend etwas erreicht zu haben, so war sicher schon von Berlin aus die Nachricht von einer neuen »Versliindigung« mit Oesterreich unter-wegs. »Meine hauptsiichliche Besorgnis, schrieb er an den Minister von Manteuffel (18. Dez. 1854) (!) ist, dass wir allmalig durch den Strom der Er-reignisse zu einem Krieg mit Russland im oster-reichischen Interesse gefahrt werden konnten. — --Mir schvvebt nur der Gedanke als Schreck- bild vor, dass wir die Anstrengungen und Gefahren im Dienste Oesterreichs tibernehmen konnten«8). »Los von Oesterreich«. Ravno to mišljenje nahajamo pri Lassalleu, kot je dokazal pisec teh vrstic na temelju spisov tega socijalistiškega na-rodno-šovinistiškega ,gigerla' — v ,Dom in Svetl-u; deloma tudi pri Marxu (iz njegovih člankov v Ne\v York. Herald 1849 ; pr. Kautsky : Revolution und Contrerevolution). Jedina Nemčija ni mogoča, predno se ne oslabi Avstrija. Čudno sorodstvo : Bismarck in Lassalle! Oba sta tudi teh mislij, da se mora avstrijsko težišče prenesti z Dunaja v Pešto. — Vzrok temu nasprotstvu, oziroma sovraštvu, ni samo v tem, da se je Bismarck bal močne države, kjer bi imeli Slovani večino. Slovani, ki so se ravno krepko probujali, ko je stopil na politiško pozorišče, mu seveda niso bili všeč, a ne samo zavoljo slovanstva, marveč vzlasti zavoljo katoliške vere. Katoliška država sredi Evrope mu je bila strah in groza. Konkordat ga je bodel; cerkvenega vpliva se je bal. Da prav sodimo, imamo klasiške dokaze iz njegovega delovanja. Znano je, kako se je vrgel proti Poljakom, hoteč jih pogoltniti. A pri tem je podpiral protestantske Mazure. Popolnoma v smislu njegovih izročil je vstanovila pruska vlada v Wanne, kjer ravno bivam, lutersko faro za Mazure in jim plačuje poljskega pastorja. Katoliške duhovnike iz Poznanja pa ovira vlada, če| hočejo priti pastirovat med svoje rojake v te kraje. Le frančiškanom, ki imajo tod par samostanov, pusti to delovanje. In v Berolinu ') Damenpolitik str. 41, 42. svečevanja; tukaj je darovala uboga vdova svoj zadnji vinar, ki pa je imel toliko vrednost v Gospodovih očeh; to svetišče se je treslo ob Kri-stovi smrti in pregrinjalo v najsvetejšem se je pretrgalo. Potem si ogledamo El-Aksa-mošejo, kjer je stala nekdaj Justinijanova Marijina cerkev. To je velika, v sedem ladij razdeljena mohamedanska stavba, katero zapuščamo z otožnim čutom, da nam je bila ta bazilika šiloma vzeta in da služi sedaj mohamedancem za službo božjo. V dolenjih stavbah so bile Salomonove ko-njarne; v poznejši dobi bivale so ondi tempeljske device, in tudi Devica Marija. Naposled stopimo še na »streho« templja, kjer je hudobni duh Kristusa skušal. Od tod se nam odpira diven razgled na Oljsko goro in na dolino Jozafat. Gredoč ob vzhodnem ozidju tempeljskega prostora pridemo do »zlatih vrat«. To so tista vrata, katera imenuje sveto pismo »lepa« vrata in kjer je sveti Peter ozdravil hromega, skozi ta vrata, ki so pa zdaj zazidana, je imel Jezus, kakor pravi izročilo, na cvetno nedeljo svoj slovesni •vhod v Jeruzalem. Mohamedani jih imenujejo ■vrata usmiljenja, ker bodo tu sodnji dan zbrani narodi jokali in koprneli. Pri odhodu od tega zgodovinsko tako važnega kraja obračamo 8e tudi mi do božjega usmiljenja ob času, ko nas bode trobenta budila k poslednji sodbi. (Dalje prih.) skrbi za protestantske Poljake v verskem oziru. To govori dovolj jasno. Bismarck pa ni samo akademiški nasprotoval Avstriji, marveč je imel tudi mnogo za nas usode-polnih vspehov. Proti Schlesvvig-Ilolsteinu so se še naši in pruski vojaki skupno bojevali. L. 1866 so stali Prusi proti nam. O katoliških Vestfalcih in Porencih čujem često, da so se z največjo ne-voljo vdeležili te vojske. Tepeni smo bili. Avstrija je bila oslabljena, kot je želel Bismarck. Liberalstvo je prišlo na vrh. Dunaj je izgubil pol veljave. Duvalizem je nastal in ostal kot trajen dokaz naše slabosti. Vse po njegovem. V jedni polovici nemški liberalci, v drugi Mažari — v velikem delu kal-vini — na konju. In zadnji vspehi: oslabljena Avstrija v trozvezi. Politiški boji, liberalstvo, nove razmere so nas ovirale v napredku. Gospodarski smo zaostali. Nemčija, ki je še pred 30 leti ni bilo, deli sedaj že z največjimi državami svet; mi propadamo. Kolonije ima. Veliki obrt se je čudovito razvil. Hamburg je stokrat nad Trstom. In ni jedini pristan, kot naš Trst. Pri trgovskih pogodbah in sploh na svetovnem trgu smo spodej. — Ali ne sledi iz vsega tega, da smo kot Avstrijci dolžni izviti svojo državo iz načrta, ki ga ji je odkazal Bismarck? Ko bi to umevala naša birokracija, bi tudi spoznala, da je za avstrijski jug, za Avstrijo rešilna ideja — južnoslovanoki državno pravni program. Sedaj pa zini kaj o tem in zapisali te bodo v črne bukve. Nič ne dene. Kedor hoče sodelovati, da ostane sredi Evrope krepka katoliška avstrijska država, se ne sme meniti za ljudi, ki nočejo spoznati jasnih dejstev, da namreč tičimo v blatu vsled Bismarckove politike. ,Los von Oesterreich'! Kako lepo se krije to z .Los von Rom'. Ljudje, ki sedaj krošnjarijo s pozivom ,Los von Rom1 so — avstrijski Bis-markovci. Tisto politiko, ki jo — recimo nevede — tira avstrijska vlada, — recimo nezavestno — stoječ na stališču, katero je Bismarck iz nasprotstva proti Avstriji z geslom »Los von Oesterreich« z ženijalnimi spletkami podstavil naši državi, tisto politiko izražajo vedo in zavestno Schonerer in njegovi, pa tudi mnogi drugi nemški politiki, ki stoje pod nemško-nacijo-nalnim praporom, naj se zovejo liberalec ali na-cijonalec. ,Los von Rom1 ni nič druzega, nego po razmerah prikrojeno Bismarckovo geslo ,L o s von Oesterreich'. To se javno ne more tako lahko izražati, toda pomen je do pičice ravno tisti. Zunanje znamenje je služabnikom veliko-nemške Bismarckove ideje, kateri služi — tudi naša državna politika. Ob spoznanju tega dejstva visi ključ, ki nam odpira vse na videz tajne spletke in zmede našega politiškega življenja. Po mladem cvetju in nežnem zelenju pastor-jevega vrta se igrajo žarki pomladnega poluda-njega solnca. Pozdravljam jih, po njih sporočam pozdrave domov, kjer se tudi v nebrojnih srcih poraja novo življenje. Moč gorkote je velika, moč pravice še večji, da večji nego Bismarck in njegovo delo. In mladi nepokvarjeni narodi so sposobni za pomladne solnčne žarke! Bit če dana. Deželni zbor kranjski. XX. seja dne 13. maja. Poslanec dr. Majaron je utemeljeval svoj predlog glede nadsodišča v Ljubljani. To vprašanje je na dnevnem redu že 50 let. Za nadso-dišče v Ljubljani, ki naj bi obsegalo Kranjsko, Koroško in Sp. Štajersko, govore gospodarski in narodni oziri. — Predlog se je izročil upravnemu odseku v pretres in poročanje. Zaklad za melioracije in javna dela. V imenu fin. odseka poroča poslanec dr. Schaffer. Poročilo naglaša, da dežela ne more brez višjih dež. priklad z rednimi dohodki izvrševati vse zahteve v gospodarskem, kulturnem, prometnem in zdravstvenem oziru. Preveč se je bilo prva deseletja zamudilo, da bi mogel dež. zbor v kratkih letih zamujeno nadomestiti. Pa tudi dež. (inance zahtevajo redno gospodarstvo. Deželni zastop čakajo še nujna, a draga dela. Navajamo samo osuševanje ljubljanskega barja, uravnavo Pivke, vipavskih in drugih voda, dolgo vrsto raznih vodovodov itd. V to je treba mnogo denarja za prispevke, brezobrestna in obrestna posojila raznim občinam, zadrugam, cestnim okrajem in posameznikom. V ta namen hoče dežela najeti posojilo v znesku 2 milijonov po 4 % , ki se mora vrniti najpozneje v 50 letih. V ta zaklad pa se bodo stekali vsi doneski dežele za dež. kulturo, zdravstvo in občila; vsa posojila, ki so bila že izplačana za vinorejo, šolske stavbe, ceste in bolnice, in vsi dotični državni doneski. Tretjina posojila se bode porabila za nepovratne podpore, dve tretjini pa za posojila. — Zbornica je vspre-jela dotični načrt zakona. Posl. dr. Papež v imenu fin. odseka poroča o popravi dež ceste v Kandiji pri Novem Mestu. Ko bi se ugodilo prošnji hišnih posestnikov v celem obsegu, bi znašali stroški nad 33.000 gld. Ti stroški pa bi bili z ozirom na kratko progo pre-ogromni. Zato dež. odbor in fin. odsek predlagata, naj bi se odkupil le kos hiše št. 8 ob Krki in razširil naj bi se most čez Težko vodo v Kandiji. Ti stroški bi znašali 8200 gld., katerih polovico bi preuzela dežela, drugo polovico okr. cestni odbor; delo naj bi se izvršilo prihodnje leto. Ta predlog je zbornica vsprejela, odklonila pa je po nasvetu fin. odseka tretji predlog, da bi se namreč ob ednem popravil še oni kos ceste od mostu čez Težko vodo do tje, kjer se odcepi okrajna cesta v Šmihel. Posl. Pfeifer naglaša, da ima okr. cestni odbor v to svrho že pripravljenih 2000 gold. Lastnik hiše št. 8 v Kandiji bode letos prezidal to hišo ter jo umaknil za nekaj metrov nazaj, dotični svet pa odstopil za dež. cesto. Ker bi dežela svoj prispevek pokrila iz rednega kredita za deželne ceste, zato bi bilo morda mogoče, da se še letos prične poprava te ceste, ako novomeški okr. cestni odbor preskrbi svoj prispevek za leto 1899 in 1900. V tem smislu bi se dež. odbor dogovoril s cestnim odborom. Konečno izreka željo, naj bi se popravil tudi oni kos dež. ceste od mostu čez Težko vodo do tje, kjer se okrajna cesta odcepi v Šmihel. Vodovod za Suho Krajino. L. 1890 je dež. zbor sklenil napraviti vodovod za Ambrus in vasi Primčavas, Kal, Kamni Vrh, Mali in Veliki Koren, Kuželevec, Grintovec in Malo Globoko. Troški so se proračunavali na 30.000 gold. Pozneje pa se je načrt razširil še za druge vasi (Višnje, Brezno, Dol, Visejec, Ratje in Zvirče) in je proračun narastel na 110.000 gld. Od tega bi bila država preuzela polovico, dežela 33.000 in vdeleženci 22.000 gold. Dotični zakon je bil že potrjen. Ko je bilo že vse pripravljeno, izjavijo vdeleženci, da bi ne mogli prevzeti še vsakoletnih stroškov za vzdržavanje vodovoda, ki bi znašali okoli 900 gold. Nato je dež. stavbinski urad izdelal načrte za vodnjake, ki pa bi po Kraškega načrtu stali nad 154.000 in po drugem načrtu še vedno nad 100.000 gld. Ker pa so hiše večinoma s slamo krite, bi bili torej toliki stroški za vodnjake neumestni. Ker so se nekateri posestniki zopet izrekli za vodovod, je fin. odsek mnenja, naj bi se najprvo naredil vodovod samo do Am-brusa s stroški 30 do 35.000 gld. Ako bode kazalo, podaljšal se bode vodovod do Ratja in Zvir-čega. Ta predlog je bil vsprejet. Politični pregled. V Ljubljani, 15. maja. Izvršilni odbor parlamentarne desnice se snide, kot smo že na kratko omenili, 25. t. m. na Dunaju. Pred tem dnevom se bodo vršila tudi posvetovanja posamnih parlamentarnih skupin in se toraj, kakor čujemo, snide tudi naša slovanska krščansko narodna zveza v posvet o splošnem političnem položaju. Sklepi pri teh klubovih sestankih bodo merodajni za posamezne člane parlamentarne komisije. Na dnevnem redu bo jezikovno in nagodbeno vprašanje. Vlada bo naznanila zastopnikom desnice svoje misli glede rešitve jezikovnega vprašanja in morda tudi težkoče, ki jih ima z ogrsko vlado. Vsekako bodo člani izvrše-valnega odbora natančno poučeni o sedanjem notranje političnem položaju. Razni listi naglašajo, da je od uspeha tega posvetovanja odvisen tudi položaj Thunovega ministerstva. Češki in poljski zastopniki bodo namreč resno spregovorili o vladnem načrtu glede jezikovnega vprašanja. Vsekako se bode zjasnilo politično obzorje. Z notranje političnim položajem se pečajo kajpada obširno tudi razni poljski listi, ki pa ne pišejo tako pesimistično, kakor razna dunajska in praška glasila. Glasilo poljskega kluba »Czas« govori mej drugim tudi o poročilih nekaterih listov, ki trdijo, da je stališče Thunovo zelo omajano in da je sprememba v kabinetu neizogibna, ter da vlada mej strankami desnice nejedinost. »Czas« pravi, da na teh poročilih ni nič resnice, marveč sama domišljija. Težišče političnega položaja je po njegovem mnenju samo v nagodbenih dogovorih. Najvišje državno sodišče je te dni izgubilo podpredsednika dr. Habietineka, ki je imenovan za prvega predsednika najvišjega sodnega dvora odložil mesto pri državnem sodišču. Na njegovo mesto pride po poročilu »Narodnih Li s tov« drugi predsednik pri najvišjem sodnem dvoru in bivši finančni minister dr. Steinbach. Mirovna konferenca v Haagu se prične 18. t. m., prihodnji četrtek; takoj prvi dan bo plenarna seja, v kateri bo nizozemski zunanji minister Beaufort pozdravil zastopnike držav v ime odsotne kraljice in izročil potem predsedstvo ruskemu zastopniku poslaniku Staal, ki bo govoril otvoritveni govor. Ti prvi plenarni seji bo sledilo le malo skupnih sej, ker se bo izvrševalo pripravljeno delo po največ le v komisijah, v katerih bo imela vsaka izmej 26 držav po ednega zastopnika. Konferenca bo trajala baje kar tri mesece, ker se bo nagromadilo dovolj gradiva. Največ časa bodo delegatje seveda potratili z raznimi izleti in veselicami, za katere se vrše v Haagu velike priprave. Prvi so došli v Haag štirje turški odposlanci, ki so se že v petek predstavili zunanjemu ministru. Na Kreti je zavladal zadnje mesece vzoren red in kakor sedaj vse kaže, se niso motili razni politiki, ki so že ob imenovanju princa Jurija za komisarja na Kreti prorokovali, da bo imel pri svojem poslu prav spretno roko. Narodna skupščina mu je odobrila vse načrte, ki jih je predložil in ustava za Kreto je obveljala popolno po njegovi misli, kar je dokaz, kako je priljubljen pri prebivalstvu obeh narodnosti. V kratkem času bo komisar jel razdeljevati najeto posojilo v znesku par milijonov, s katerim denarjem bo deloma od-škodoval tuje državljane, ki so kaj trpeli povodom zadnjih nemirov. Cerkvena glasba. Laudes Eucharisticae tam in processionibus m m Orgle z 12 večinoma ugodnimi, za spremlje-vanje petja deloma jako všečnimi spremeni (prin-cipal 8'), novimi mehovi in ukusno omaro, ponuja po zmerni ceni župni urad v Šturiji, dne 10. maja 1899. 465 3-3 J. Kromar, župnik. Na Sv. Gori pri Vačah je izpraznjena služba cerkvenika;.organista. Nastopi se služba po dogovoru. — Oženjeni imajo prednost. 477 3—1 Župni urad na Sv. Gori pri Vačah. __o e zon a: _JLA-f maj-september;. KRASNA LE3A J Udobnosino in ceneno pole in o bivališče! ,> Sijajni zdravilni I želodca je>er/ledvic uspehi pri bolegnih i insopilnih organov. Svetovnoznč/iidlkahčniin sa/inični vrelci: V^f^pf^^/^j^g Vsakovrstna zdravljenja; Prospekle-posilja brežplačnerovnaiel/stvo. Slovenci, pristopajte k ..Naši straži"! Na prodaj je 60 škafov medu - pitanca I. vrste in do 40 škafov II. vrste, od d\eh let, pri Andrej Leakovic-u v Škofji Loki. 467 3—2 Št. 149/Pr. 474 3-2 Razglas. Okrajni cestni odbor brdski naznanja, da je nova cesta Želodnik Moravče prometu odprta. 479 3_! Janez HuŠnikar, načeimu. Pod ugodnimi pogoji sprejme takoj več v požarni stroki izvežbanih akviziterjev ljubljansko glavno zastopstvo c. kr. privileg. „Riunione Adriatica di Sicurta, kateri naj se dopošljco tudi dotične ponudbe. 395 3-3 Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo knjigovodstvenega praktikanta z letnim adjutom 480 gld Za vsprejem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko s zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom.. Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih smo iz službe odpustiti. Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje do 20. maja 1899 ker bi se poznejše prošnje ne upoštevale. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. maja 1899. Knpuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Iliti\kl lakso Veršec Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 v J..U H1 ..IA > I. do dnž po 4 Poitno - hranllnlone položnioe na razpolago. • 13 ii it m j w lc a borza. Dni 15. maja. 8kapni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. Skopni državni dolg v srebru.....100 • 30 » Avstrijska zlata renta 4°/„......119 » 65 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » 35 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 55 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » 25 » Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 919 » — » Kreditne delnice, 160 gld.......359 » 40 » London vista..............120 » 47■/,» NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 • 92';,» 20 mark............11 . 78 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 55'/,» Italijanski bankovci........44 » 80 » C. kr. cekini......................5 » 68 » Dn6 13. maja. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 75 kr. 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 » — . Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 » 50 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 70 » Tišine srečke 4°/„, 100 gld..............138 . 25 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 97 » 90 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » » južne železnice 3°/0 . 170 » 50 » » » južne železnice B°/0 . 123 » 25 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 » . 30 ► > — » . 50 . . 75 » Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 75 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 > — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Saltnove srečke, 40 gld........85 St. Genčis srečke, 40 gld.......84 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke ........ 24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 152 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3360 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 458 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 55 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 Montanska družba avstr. plan.....242 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 193 Papirnih rubljev 100 .......127 75 r,0 75 37 OjC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba JIKRC U H" I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobetgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jSJT naloženih glavnic. T5SI SHf