OB LETU, PISMO IZ ROBA
Veliko zastavljenega, a malo izvršenega!
Leto 1980 se je izteklo in prebivalci KS Rob se soočamo z dejstvom, da je potrebno ugotoviti, kaj se je v letu 1980 izvršilo in če se ni, zakaj ne!
Usoda nam ni prizanesla, saj je za-hrbtna bolezen iz kroga svoje družine in nas vseh iztrgala dolgoletnega pred-sednika sveta KS Jožeta Jamnika. Bil je izredno delaven na vseh področjih, njegova smrt pomeni veliko izgubo za naš kraj, ki jo bo težko nadomestiti.
In da se ozremo še na ostala področ-ja našega življenja: Stanje elektroe-nergetskih razmer je kritično in ne zadostuje obremenitvam, izpadi so pogosti in tedaj uprizarjamo lov za svečami, če so sploh pri hiši. V nekate-rih vaseh je Elektro Kočevje s sodelo-vanjem krajanov izvedlo sanacijo, ne-kaj je prenešeno na 1981. leto, ostalo pa bo prišlo na vrsto šele leta 1984. S sredstvi KS in krajanov je bila v petih vaseh, med njimi v Krvavi peči, ureje-na javna razsvetljava.
Želja: javna govorilnica in zgrajen gasilski dom
Glede PTT povezave smo daleč od vsaj nekoliko razvitih krajev. Poleg pošte ima-mo za vse območje KS le 4 dvojčke in dva posamezna telefona in razen treh so vsi v vasi Rob. V letu 1980 je bila planirana nujno potrebna povezava z vasjo Krvava peč (8 km) in Velikim Osolnikom (5 km) iz gospodarskih razlogov in tudi zaradi ne-motenega delovanja civilne zaščite in družbene samozaščite. Tega kljub vsem prošnjam in urgencam nismo dosegli. Iz-gleda, da se bo stanje uredilo šele leta 1984, ko bo v Velikih Laščah nova kontej-nerska PTT postaja s 500 priključki, če ne bo zopet zmanjkalo denarja. Sprašujemo se, če bomo v letu 1981 prišli vsaj do javne telefonske govorilnice v Robu?!
Prostovoljno gasilsko društvo Rob gradi nov gasilski dom, ki bo služil tudi za potre-be CZ, dograjen je 70 odstotno. Glavni delež pri tem pomenijo prispevki krajanov v denarju, v materialu in s prostovoljnim delom, del sredstev je prispeval občinski SIS za požarno varnost, veliko pa sta po-magala obrat Hoje Žaga Rob in Kmetijska zadruga Velike Lašče. Kakose bodogradil dom, ne vemo, upali smo na pomoč SIS za požarno varnost, vendar v programu, ki so ga objavili, nismo zasledili imena našega kraja.
Večja investicija, to je vodovod Rute, ni bil zaključen v letu 1980 kot smo pričako-vali. Vzroki so v pomanjkanju tnateriala, deloma zaradi finančnih sredstev. Veliko so dosedaj vložili interesenti, finančna sredstva je prispeval občinski solidarnosti sklad, vendar je zaradi stalno naraščajočih cen zaskrbljujoče, kako dokončati. KS mora vzdrževati 27 km krajevnih cest, ki so zaradi svoje hribovite lege in velikih nalivov v slabem stanju. To delo pa sloni na ramenih krajanov. Pripravili smo cesto Rob-Veliki Osolnik, ki naj bi jo po dogo-voru v letu 1981 prevzela občinska komu-nalna skupnost, toda tudi s tem ni nič in ne vemo zakaj.
Z obratom bi vasi živele
Naslednji problem je cesta Rašica-Rob, ki je na polovico asfaltirana, za drugo po-lovico pa ni nikjer denarja, sami tega ne moremo  storiti,   upoštevaje,  da  krajani
vzdržujejo ceste do svojih oddaljenih do-mačij in tudi za to, ker naša zbrana sred-stva pomenijo zelo malo. Cesta je močno obremenjena s težkimi tovornjaki (do 30 dnevno v obe smeri in prav tako avtobus), služi tudi tranzitu preko Blok in Iga, upo-rablja pa jo v precejšnji meri tudi JLA.
Poleg traktorjev in ostalih strojev je mo-čan osebni avtomobilski promet. Cesta je občinskega pomena in mora biti rekon-strukcija izvršena po predpisih o obreme-nitvi in varnosti prometa. Dela na njej trajajo že 10 let in ni izgleda, kdaj bodo končana. Z združenimi sredstvi mogoče v obdobju 1981-1985.
Naslednja želja, ki se ni izpolnila, čeprav je bila vseskozi prisotna, je bila, da bi se v Robu ustanovil kakšen obrat, morebitna razširitev obrata Hoje. Prebivalci bi se za-poslili v bližini doma in tako ohranili naše vasi pod Mokrcem in v bližini Mačkovca, ki so dale v času NOB tako velik krvni in gmotni delež. Kmetijstvu na splošno ne pripisujemo tiste vloge, ki bi jo moralo imeti glede na problem prehrane, ki bo v bodočnosti prisoten po celem svetu. Tudi sicer ni bilo za kmeta letošnje leto povolj-no, priča smo bili dolgotrajnemu dežju, nato pa še toči, ki je po nekaterih vaseh stolkla vse pridelke. Sicer pa dela občutno škodo divjad, ki prihaja celo do hiš. S 5 odstotnim zmanjšanjem jelenjadi v pri-hodnjem srednjeročnem obdobju ne bomo storili dovolj, saj je hkrati predviden po-rast srnjadi.
Mladina ne vidi v kraju, ki se ne razvija, nikakršne bodočnosti in odhaja. Naše lepe vasi, čeprav na odročnih predelih, pa bodo propadale in nekoč bomo za to iskali kriv-ce. To smo pa mi vsi.
Naši prispevki za vrsto zadev
Mladinska organizacija ima, dve sekciji in sicer za namizni tenis in košarko, kultur-
no umetniško društvo pa dramsko in knjiž-nico. Toda oboje pa pesti pomanjkanje mentorjev, ki jih v kraju samem ni, Ljub-ljana pa je daleč. Vse organizacije imajo na razpolago prostore v pred leti zgraje-nem domu, ki je zdaj s pomočjo ljubljan-ske kulturne skupnosti tudi ogrevan.
Skupnost otroškega varstva je dodelila trem šolam na območju KS sredstva za nabavo igral, pri tem pa moramo izreči zahvalo obratu Hoje v Robu, ki je brez-plačno dostavil preko 50 kamionov nasip-nega materiala za ureditev zelenice pri šoli Rob in tako omogočil ureditev igrišča. In še eno akcijo moramo omeniti v preteče-nem letu. Namreč solidarnostno zbiranje sredstev za zdravstveno postajo v Velikih Laščah in to v gotovini in obveznicah za ceste. Z ozirom na to, da imamo sami velike obveznosti, smo zbrali preko 190.000 din.
Ob smrti našega dragega Tita so prebi-valci poklonili svoje prispevke, ki smo jih odvedli v Titov sklad za štipendiranje de-lavcev. Pri tem so sodelovali skoraj vsi krajani, obiskali pa smo tudi njegov grob.
KS kakor tudi organizacije in društva najdejo vedno polno razumevanje pri obratu Hoje v Robu, Kmetijski zadrugi Velike Lašče, dobri odnosi so tudi z Goz-dnim obratom Velike Lašče.
Prikazali smo Rob, toda vsega tega, kar naredijo prebivalci sami, da bi pomagali kraju in sebi, ne moremo zajeti, čutimo se pa velikokrat zapostavljene, plačujemo sa-moprispevek in vse mogoče dajatve, od katerih naš kraj nima nič, zato bi zahtevali, da se nas vsaj tam, kjer so naše boleče točke, upošteva kot enakopravne občane.
In še naša želja za vnaprej:      ,
Stabilizacija naj ne zadeva samo nas, temveč naj bo prisotna povsod.
ANGELA PUH