PO SLEDEH DELEGATSKIH
VPRAŠANJ
Kaj je z zazidalnim načrtom? VPRAŠANJE: KS ŽELtMUE
Delegacija KS Želimlje sp/ašuje. kaj je z zazidalnim načrtom VS 251 Želimlje, ki je bil sprejet leta 1980, in koliko je narejenega v zvezi z zazidalnim načrtom in kaj je še po-trebno narediti?
Zakaj ni bila posredovana dokumentacija o zazidalnem načrtu VS 251 Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu, ki le-te še sedaj ni-ma in kdo je odgovoren za vsa ta dejanja?
Krajevna skupnost prosi, da se čimprej omogoči graditi lastnikom zemljišč v zazi-dalnem okolišu. Zazidalni načrt precej po-meni za KS. Kakor opažamo v KS, nam pre-bivalstvo opada samo zaradi tega, ker ni možno graditi. Zaradi opadanja prebivalstva je ogrožen obstoj OŠ, ki bo imela premalo učencev. Lahko bi še naštevali podobnih problemov. Skratka, nam zazidalni načrt ovi* ra razvoj kraja.
S strani občinskega komiteja za urejanje ""prostora in varstvo okolja smo dne 12. 9. 1983 prejeli sledeči ODGOVOR:
Zazidalni načrt VS 251 Želimlje je bil pre-verjen glede kmetijskih zemljišč I, in II kate-gorije. Rezultat preverbe je, da nekatera zemljišča, ki so bila z zazidalnim načrtom predvidena za pozidavo, ostajajo namenjena kmetijski rabi.
Po programu ZIL TOZD Urejanje Enota Vič-Rudnik je za preostale zazidljive parcele v letu 1983 predvidena izdelava parcelacij-skega načrta. Ko bo izdelan parcelacijski načrt. bo ZIL pričel z odkupom zemljišč za gradnjo. Predvidevamo, da bo z odkupom zemljišč možno začeti v letu 1984.
Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja
Kdaj semafor na Dolenjski cesti? VPRAŠANJE: KS IŠKA VAS
»Kako je s postavitvijo semaforja na križi-šču Orlove ceste z Dolenjsko cesto''« ODGOVOR:
Na osnovi dogovorov za ureditev semafo-rizacije križišča Orlove ulice z Dolenjsko ce-sto je Republiška skupnost za ceste pndobi-ia odločbo Republiškega sekretariata za ur-banizemv podaljšanju veljavnosti lokacij-skega dovoljenja in jo posredovala nosilcu naloge Komunalni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik.
V skladu s pogoji za tehnično sprejemljiv program prometne rešitve križišča bo Komu-nalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik naro-čila izdelavo izvedbene dokumentacije in dogovorila način financiranja izvedbe z Re-publiško skupnostjo za ceste in SIS za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani.
Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja
Komunalna opremljenost v ceni kvadratne-
ga metra
VPRAŠANJE: KS HORJUL
V nekaterih novejših naseljih imamo velike probleme, ker komunalna oprema (kanaliza-cija, vodovod...) ni. mogla slediti stanovanj-ski izgradnji. Ali ni komunalna opremljenost zajeta v ceni kvadratnega metra stanovanja? Ali je to neskladje samo pri individualnih gradnjah:
ODGOVOR:
Vprašanje KS Horjul zadeva širšo proble-matiko, ki je zakonsko urejena z zakonom o komunalnih dejavnostih (UR. I. SRS, št. 8/82), zakonom o urejanju in razpolaganju stavbnega zemljišča (UR. I. SRS št. 7/77) in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samouprav-nih družbenoekonomskih odnosov na po-dročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (UR. I. SRS, št. 15/81).
Iz vseh 'teh aktov izhaja, da če je neka soseska opredeljena kot družbenousmerje-na (ne glede na to, ali gre za blokovno a!i individualno gradnjo), potem se lahko indivi-dualna komunala (kanalizacija, vodovod) fi-nancira iz združenih sredstev, ki jih delovne organizacije namensko združujejo za ta na-men iz čistega dohodka. V tem primeru je v ceno kvadratnega metra stanovanja zajeta le kolektivna komunala (ceste, meteorna kana-lizacija, javna razsvetljava, zelenice). V pri-meru pa, da soseska ni opredeljena kot so-seska z družbeno-usmerjeno stanovanjsko gradnjo, potem plačajo investitorji tudi stro-ške individualne komunale.
Zakaj zapora ceste?
VPRAŠANJE DK št. 46 - KZ Ljubljana TZO
Vič (14-11)
Cestni odsek od Viške ceste mimo Agrote-hnike-Gruda je zaprt za ves promet. Zaradi tega so prizadeti predvsem kmetovalci, ki morajo voziti s pridelki natovorjeno kmetij-sko mehanizacijo naokrog. Pri tem so na-mreč pogosto ogroženi, saj vključevanje na-tovorjenih traktorjev in ostalih vozil v promet terja precejšnjo previdnost. saj je znano, da so udeleženci v prometu do takih primerov kaj malo uvidevni.
Delegacija postavlja vprašanje, zakaj je bi-la potrebna zapora navedenega odseka ter ali bi bilo mogoče razrešiti problem, ki je nastal (varen promet za kmetovalce) z obno-vo starega Dolgega mostu?
ODGOVOR:
Vprašanje se verjetno nanaša na zaporo tistega dela Viške ceste, ki je pred gradnjo servisne ceste v obrtno-servisni coni ob Tr- ' žaški cesti potekala preko železnice Ljublja-na-Postojna Ras je, da so s to zaporo, ki pa je bila pogojena z urbanistično dokumenta-cijo pa tudi s predpisi o varnosti tako v cestnem kot tudi železniškem prometu (in-vestitor ZIL-TOZD Urejanje, si je za to prido-bil vsa ustrezna soglasja vključno s soglas-jem prizadetih KS), prfzadeti vozniki motor-nih vozil, ki se jim je pot podaljšala za cca 700 m. Pri tem pa kolesarski in peš promet nista prizadeta.
Za obnovo starega Dolgega mostu zaen-krat ni računati, kerto nizajeto niti vdružbe-nem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985. Ves problem bo rešen, ko bo zgrajen podvoz pod železniško progo (Žirovnikova cesla), kar naj bi bila postavka dolgoročnega programa. Kako je z neobdelanimi zemljišči VPRASANJE KS HORJUL
Družbene in privatne obdelovalne površi-ne so v naši občini v razmerju 84:16 v korist privatne. Ali so v podobnem sorazmerju tudi neobdelana zemljišča?
ODGOVOR;
17/8 1983 je bilo na osnovi nepopolnih podatkov s strani krajevnih skupnosti ugo-tovljeno naslednje stanje:
1.  V nižinskih predelih 'Občine je bilo v zasebni lasti evidentiranih 17 ha neobdela-nih zemljišč in 160 ha slabo obdelanih.
2.  Neobdelanih zemljišč v družbeni lasti je bilo 300 ha najbolj zamočvirjenih barjanskih zemljišč, slabo obdelanih pa 150 ha prav tako zamočvirjenih zemljišč.
3.   V  hribovitih  predelih  občine je  bilo neobdelanih zemljišč 30 ha, slabo obdelanih 150 in 620 ha površin, ki so zaraščena v večjih strnjenih kompleksih (Golo, Zapotok, Krvava peč), vse v privatni lasti.
K tem podatkom je potrebno naslednje pojasnilo:
Zemljišča v družbeni lasti, ki so sp.osobna za intenzivno obdelavo so vsa obdelana, prav tako lahko trdimo, da so tudi dobre njivske površihe v zasebni lasti v občini do-bro obdelane. Problem slabo in neobdelanih' zemljišč je tako v družbenem kot privatnem sektorju v prvi vrsfi odvisen od kvalitete teh zemljišč. pa bodisi, da so le-ta v hribovitih ali nižinskih predelih občine. Za družbenazem-Ijišča. ki so slabo in neobdelana na območju Barja in tudi v Horjulski dolini velja, da so najslabša in da sejih izogibajo tudi kmetje-kooperanti. katerim so ta zemljišča ponuje-
na v zakup. Sele, ko se taka zemljišča uredijo s hidro in agromelioracijami, je na njih mož-na gospodarna pridelava, ne glede na sektor lastništva.
Zaradi navedenega bi zgolj izračunano razmerje za katerega sprašuje delegacija KS Horjul delegate zavajalo, ker je problem neobdelanih zemljišč podoben privatnem in družbenem sektorju. Potrebno je predvsem ustvariti pogoje za obdelavo doslej slabo obdelanih ali neobdelanih zemljišč.
Za KZS: Janez Grmovšek, dipl. ing. agr.
Možnosti za izgradnjo potrošniškega cen-tra na Igu
VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ št. 18
Komisija za družbeni standard je na svoji seji razpravljala o pripravah na izgradnjo stanovanjskih blokov v neposredni bližini naše DO. Izvajalec gradbenih del GP Univer-zal Ljubljana zatrjuje, da je urejanje doku-mentacije v zaključni fazi in pričenja z grad-benimi deli v začetku novembra 1983. Z iz-gradnjo približno 120 stanovanj bo na to območje prišlo tudi približno 500 krajanov, kar bo še povečalo težave pri preskrbi prebi-valcev
Vprašujemo ali so možnosti izgradnje po-trošniškega centra in ostalih infrastrukturnih objektov v novi stanovanjski soseski na Igu, kar bi vsekakor pocenilo graelnjo in težave s pridobivanjem zemljišč in dokumentacije. Takšna stališča podpirajo delavči Kovinske industrije Ig, kakor tudi vodstvo in družbe-nopolitične organizacije. Prepričani smo, da je sedaj napočil primeren trenutek za reali-zacijo izgradnje infrastrukturnih objektov na Igu, ki jih krajani že vrsto let pričakujejo in z izgradnjo novih stanovanjskih kapacitet nuj-no potrebujejo. ODGOVOR:
Zaradi zaostrene politike na področju an-gažiranja sredstev za investicijske naložbe ni realno pričakovati, da bi se program načrto-vanih investicij v občini, za srednjeročno ob-dobje 1981-1985, razširil.
Vsekakor pa bi bilo potrebno načrtovati izgradnjo trgovine, osnovne preskrbe na Igu za naslednje srednjeročno obdobje, predho-dno pa seveda zanjo poiskati investitorja, pri čemer se bo morala aktivno vključiti tudi KS.
Kaj je z zemljiščem za trgovino? VPRAŠANJE KS GAUEVICA
Delegacija krajevne skupnosti Galjevica je bila informirana, da je bilo gradbeno zemlji-šče, namenjeno za gradnjo trgovskega ob-jekta ob Vzgojno varstvenem zavodu Krim-Rudnik na Orlovi ulici, oddano podjetju Slje-me iz Zagreba, ki se je zavezalo, da bo v letošnjem letu zgradilo in tudi že odprlo tr-govino na omenjenem gradbenem zemlji-šču.
Naša delegacija želi v zvezi s tem pojasnilo ali je bila takšna pogodba sklenjena in če je bila zakaj se še niso začela gradbena oziro-ma zemeljska dela na tem objektu. ODGOVOR:
V sprejete spremembe in dopolnitve plan-skih dokumentov občine Ljubljana Vič-Ru-dnik  1981-1985 je v poglavje »Trgovina« vključena tudi izgradnja trgovine osnovne preskrbe in skladišča na Galjevici, pri čemer pa leto izgradnje ni posebej opredeljeno, prav tako ta investicija ni vključena v resolu-cijo o izvajanju družbenega plana občine za leto 1983.
V zvezi s postavljenim delegatskim vpraša-njem smo se dvakrat obrnili na delovno or-ganizacijo Sljeme Zagreb s prošnjo za odgo-vor glede začetka gradnje trgovine na Galje-vici. Ker nismo dobili odgovora, smo zanj zaprosili ZIL TOZD Urejanje stavbnih zem-Ijišč Enota Vič, ki za investitorja vodi inženi-ring. Informacija, ki smo jo dobili je nasled-nja: DO Sljeme Zagreb ima poravnane stro-ške za zemljišče in pridobijeno lokacijsko dovoljenje. Sam objekt je v projektiranju, začetek gradnje je načrtovan za prihodnje leto.
Kaj je z izgradnjo trgovine? VPRAŠANJE KS HORJUL
V  krajevni skupnosti Horjul smo nekoliko zaskrbljeni, da se rok gradnje trgovine ne bi spet zamaknil. So skrbi utemeljene? ODGOVOR:     Za odgovor smo se obrnili na investitorja, Mercator DO Rožnik TOZD Do-lomiti, ki daje naslednje pojasnilo:
»V tern trenutku nismo v naši TOZD po-stavljali vprašanje spremembe in dopolnitve srednjeročnega programa izgradnje novih trgovin na območju občine Ljubljana Vič-Rudnrk. Cpremenjeni pogoji poslovanja in žaostrena politika na področju angažiranja sredstev za investicijske naložbe pa nam bo-do verjetno narekovali pričetek postopka za spremembo srednjeročnega programa inve-sticijskih naložb v naši temeljni organizaciji. Razvoj ekonomskega položaja TOZD bo v bodoče pogojeval tudi investicijske naložbe, o čemer bomo pravočasno seznanjali pri-stojne organe skupščine in krajevnih skup-nosti.«