Ste v. 269 (Posamezna ItevIIka 8 vinarjev.) V Trstu. ? pdsk, S 3. 1217 Izhaja vsak dan, tudi oh nedeljah In praznikih, oh 5 zjutraj. Uredništvo: Ulfra Sv. Frančiška Asiškcga St 20. 1. nadstr. — Vsi dop naj se p*, ure Jmštvu lista. Ncirankirjna pism <=e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Gf»diiu. Lastnik kons .rdj lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosi". vpisane zadruge z ©tnej-nim pericivom v Trstu, ulica Sv. Frančiška it. '20. Telefon uredništva in upra.e >tev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 3120 Za polleta.................15 60 ata tri mesece................ 7 30 za nedeljsko leda jo n eelo leto...... „ 6 20 za pol leta............. . . , 3 60 Posamezne številke »Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokost! ene kolone. Cene: Oglrsi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, cg'asi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tek -tu »sta do pet vrst........K 20.— vs*ka nacialjiu \rs a............. 2.— Mi ii ogi3si po 4 vinarje beseda, najm?nj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ris era ini oddelek .Edinosti*. Naročnina m reUamaoje se pobijajo upravi lista. Fiačuje se izključno le rpravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nalujata v ulici Sv. Framiika Asišksga Si. jO. — Poitaohranilnični račun št. 6i 1.652. I Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca.) 2b. septembra. Jugoslovanski kluh — v strog? opozicij*. Včeraj po s€ji poganske zbornice se je vršila seja Jugoslovanskega kluba pod predsedstvom načelnika dr. Korošca. Na razgovor je prišla izjava ministrskega predsednika dr. Seidlerja — in nato ie bilo dano govornikom v proračunski razpravi navodilo, da dajo izraza strogo opozicijskemu stališču k'uba. Tako se glasi kratko poročilo o včerajšnji seli naše parlamentarne delegacije. 2e po avdijenci dr. Korošca pri vitezu dr. Seidlerju je bilo pričakovati, da vesti, ki jih prinese načelnik svojemu klubu, nikogar ne zadovolć. — Po prijavHenem programu nove vlade pa je vsak dvom izključen, da naše stališče je le v najstrožji opoziciji proti taki vladi, ki nam po vseh dosedanjih skušnjah prihaja pred oči z docela nemškimi programi in načrti o refor-iiii ustave in o narodni avtonomiji povsem tako, kakor hočejo Nemci na Češkem, da dobč le oni vse in Cehi nič, — in na jugu bi ne dobih Slovenci nič, a Nemci vse. — Razumemo, kaj pomenjajo tiste — »Be-sonderheiten der Lander«. To pomenja, da vse ono, kar zahtevajo in bi tudi dobili Nemci na Češkem. bi ne bilo mogoče izvesti na Koroškem in Štajerskem v korist Slovencem. ker so... tu posebne razmere, katere treba seveda upoštevati. Naravno torej, ako so dobili jugoslovanski govorniki nalog, da označijo nasproti taki vladi — najstrožjo opozicijo. — In utemeljiti ne bo težko takega stališča, ki ga naravnost izzivlja vsaka avstrijska vlada. Naše zemlje, naša kri, naša delavnost. naša pridobitvena sila — vse to jim je jako ljubo. Pravijo celo,^ da Avstrija nujno potrebuje — Dalmacijo! Ali da bi naš narod tudi zagovoljili v njegovih najnujnejših zahtevah — tega ne marajo. Pri nas v domovini se moramo boriti za najnujnejše reči, ki so povsod po svetu same po sebi umevne! Kar se še danes godi ix> Štajerskem in Koroškem, kriči do neba in zasluži kazni. Naš odgovor more torej biti: najstrožja opozicija! Ni dvoma, da taka opozicija odgovarja razpoloženju v domovini. — Toda naše ljudstvo mora pa tudi upoštevati, da je razmerje strogo opozicijskih poslancev do vlade povsem drugačno nego... vladnih ali takih, katerih stališče ni še povsem jasno in določeno. Opozicijski poslanci morejo pač ostro šibati krivice in napake, zahtevati najrazličnejše spremembe itd., ne morejo pa več tako lahko posredovati za neštete osebne želje volilcev, s kakor-š:i'mi so menda prav naši poslanci vedno težko obloženi ob vsakem zasedanju in tudi ob počitnicah. — Nemški poslanec Lougaum nabira celo podpise pri vseh poslancih za načrt zakona, ki pod strogimi kaznimi prepoveduje vsako intervencijo poslancev pri vladi, ministrstvih itd. — Nemcem >e to lahko, kajti oni ne potrebu-jejo šele poslanskih intervencij za to in ono, saj imajo povsod svoje uradnike tje gori do najvišjih, ki izborno skrbe za vse. kar ie nemško. Naši poslanci morajo stati na straži in biti vsJej pripravljeni, da poležejo vmes. — Toda cela vrsta intervencij je zelo otežkočena, skoro izključena. ako so poslanci v strogi opoziciji, Ki taki/rekoč požiga ladje med vlado in njimi. V eni in isti sapi oznanjati strogo opozicijo in — pripogibati hrbet ter reflektirati n? — usluge, na take čine, ki so odvisni bolj od dobre volje in naklonjenosti — tega ni smeti zahtevati od poslancev. Čutil sem potrebo, jasno poveJati to resnico. ker vem, da je naši ljudje zadostno ne upoštevajo. • * • Jugoslovanir MuK Načelnik je poročal v včerajšnji seji o svojem delovanju za časa i>ar]ainentarnih počitnic, zlasti o svojih razgovorih z mi-nistr. predsednikom. V debati o ekspozeju min. predsednika so govorniki soglasno ugotovi, da ie program min. predsednika za Jugoslovane absolutno nesprejemljiv. Ako ie ne inoieir.o zaupati vladi, ki vzdr- PODLISTEK M?!i!ot*ar, ki le izginil. Ren an. Francoski spisal Evgea Chavett*. — Ali vidiš torej, da si lopov, — je vzkliknil de Lozeril. ki se je glasno po-smejal, ko je videl to neobično radost. — Torei ie bila vse to le past? — je za-jeclial Brichet, kateremu so zobje naravnost začeli šklepetati. — Ne. ljudje naše vrste se ne sleparijo med -eboj. Imava še dve uri noči; kakor hitro si razdeliva denar, pa te pustim pobegniti. Starec si je odpel suknje, potegnil izpod nje listnico, jo vrgel na mizo in dejal: — Vedno je boljše, da človek spravi polovico tega imetja, kot pa da bi bil obešen. ' listnice, ki se je odprla, so se vsuli "Mrostni papirji, ki so tedaj za- žuie slasti na jagu stari sistem, ki ni pokazala niti voh'e. da bi na tem kaj izpreme-mla. — nas niti gospodarski, še manje pa politični načrti SeidJerieve »de»in:tivne« vlade ne more/) zadovoljiti. Stavljajo se v neposredno nas^rotstvo s klubovo deklaracijo od 30. maja, ki jo odbijajo in celo stimničiio. Vlada si je prisvojila besedilo nemškega »Nationalverbanda«, ki milostno dovoiiuje nekakšno avtonomno v okviru kionovin »unter Beriicksichtigung ihrer Besondeiheiien«. Prav ta odstavek v izjavi nun. predsednika bije naravnost v obraz Jugoslovanom. Zategadelj je stališče Jugcsiovaaov, ne da bi še podrobneje razkrajali vladin program, napram novi vladi dano samoposebi. Nc tnorc biti drugačno kakor strogo opozicijonalno. Silno ogorčenje so izzvala v klubu poročila o brezobzirnih rekviziciiah v jugoslovanskih deželah, o bedi in gladu, ki morita ljudi zlasti v Istri, Dalmaciji in Hercog.-Bosni. Krivda leži v prvi vrsti na nespretnih vladah, deželnih in na centralni, in na korupciji, ki je upravne oblasti niso sposobne in zmožne, da bi jo zatrle. Khib sklene, da se pri vladi in drugih merodainih činiteljih energično nastopi, da se čim najnujnejše odpravijo neznosne razmere v aprovizaciji južnih naših pokrajin. Klub sklene storiti nove korake v korist vseh s »p. u.« zaznamovanim vojakom, kakor tudi vsem, ki jih še danes zadevajo posledice konfinacije. Končno je sklenil klub, po poročilu poslanca dr. Ravniharja, da odpošlje deputacijo na merodajna mesta v stvari razmer, ki vladajo pri Južni železnici. »Kolo Polskie« je bilo tudi včeraj pozorišče Čudnih prizorov. Potem ko sta bili že dve volitvi novega načelnika brezuspešni (oba rezultata sta bila enaka), je bil tudi včeraj dopoldne ves trud zaman, da bi došlo do kakega spo razumi jenja. Popoldne ob 4 je »Kolo« zopet volilo; uspeh je bil tak: dr. Lazarski 21 glasov, Daszinski 10. — praznih listkov 28 (torej vsi glasovi za Witoša, kateremu očitajo Poljaki, da ni sposoben za to mesto, ker niti nemški ne zna in bi bil v morebitnem slučaju slab miristrski kandidat---Načelnik »Kola« ie navadno pozneie kdaj tudi mnrster!!) — Izvoljen bi bil torej dr. Lazarski. ki je pa vztrajal pri svoji izjavi, da ne sprejme več tega častnega mesta. Zato bo danes morda zopet nova volitev. — Poljaki so že danes skoro v posmeh ostalim strankam. Tolike razmetanosti ni nikjer! A še pred par tedni je mislil svet, da so Poljaki po večini vendar lepo edini med seboj^ v vseh važnih zunanjih in notranjih vprašanjih. — Danes do odhoda pošte še ni bilo nove volitve. Začasni proračun. Vlada je včeraj iznenadila poslansko zbornico z zakonsko predlogo o . . . začasnem proračunu od 1. novembra t i. do 30. aprila 1. 1918., torej za pol leta. be pred malo dnevi je bilo oznanjeno, da bo vlada zahtevala začasni proračun le za dva meseca, za bodoče koledarsko leto pa stalni proračun. — Cim več vidda zahteva, toliko teže doo.. Vladne predloge. Vlada je predložila poslanski zbornici: 1. Sklep računa o upravi melioracijskega zaloga za 1. 1913., za prvo polovico 1. 1914. m za upravno leto 1914—15 in 1915—16. — VI. 1913. je bilo izdanih K 14.626.160. v prvi polovici 1. 1914. K 10.006.t)00. v upravnem letu 1914—15 K 7,513.091, v letu 1915—16 pa K 11,150.172. Zanimivo bi bMo izvedeti, ali je od tega denarja sploh kak tisočak prišel v naše kraje. — Državni proračun in obračun obsega celo vrsto naslovov z ogromnimi svotami, od katerih mi Slovenci niti droh-tin ne dobivamo. 2. Načrt zakona, po katerem se obsojencem izpod enega leta ječe obsodba izbriše, da se ne bi več upoštevala t. j. obsojenec je v javnosti zopet rehabilito-van. Doslej smo imeli podoben zakon od 1. 1907. za mladoletne obsojence. 3. Načrt zakona o kazenskem pravu za mladež. (Do 14. leta ni kazni. Mladež pa se smatrajo leta od dokončanega 14. do dokončanega 18. — Mesto zapora do treh mesecev more sodniia prvič le ostro posvariti; razne obsodbe nadomešča le izročitev v vzgojevališča; visoke kazni se trriadoletnirn do IS. leU odmerjajo zelo nizko.) 4. Načrt zakona o vzgoievainicaiu v katere pride mladež do končanega 18. 'e-ta bodisc vsled sodr.ega sklepa (mesto obsodbe) ali vsled nepoštenega in nemoralnega življenja starišev itd. 5. Načrt zakona, po katerem bi morale plačevati sirotinske blagajne deželam od letnega preostamks prispevke /a vzdrževanje vzgojevalnic. ki so namenjene sirotam do dokončanega 18. leta. Poročilo odsekov. Tiskovni odsek je že predložil poročilo in predlog o odpravi politične cenzure. — Za vojaško cenzuro ob vojni pa naj vlada predloži poseben načrt zakona. Obrtni odsek poroča o načrtu zakona za obrtne učence, ki postanejo že vojaki. § 1. določa, da se smatra učna doba za končano, ako ie traiaia učna doba vsaj dve leti. Socijalnopolitični odsek je predložil načrt zakona, ki nadomesti za čas vojne podobno cesarsko naredbo, o pooblastilu na-čel niš tvom bolniških Magaien, da morejo marsikaj ukreniti, kar bi sicer spadalo v delokrog občnega zbora. — Odsek je dodal važno določbo, da se more načeistvo popoinjeivati s kooptaciio. Isti odsek predlaga nov načrt zakona o bolniških blagajnah. Načrt ima 11 dnin-skih razredov z dnevno podporo od 0'60 do 5*00 kron. Isti odsek predlaga načrt zakona, ki spreminja § 94 obrtnega reda v tem smislu, da smejo porodnice nastopiti delo šele po 6 tednih. Dalje spreminja § 121„ da smejo zadruge ustanavljali za svoje delavce in učence lastne bolniške blagajne. Odgovori na inierpelaciie. Minister za ljudsko prehrano je odgovoril na interpelacijo poslanca Prodana, da je na otoku Pagu bila ustanovljena javna kuhinja, kateri je že bila nakazana svota — 4000 K in jej je zagotovljen zanaprej mesečni prispevek. \ išje množine kruha in moke ni možno dovoliti, poskrbi pa se za večja nakazila drti^ačmih živil... zdro-ba, ješprenja, ovsenega riža »und derglei-chen«. — Od tega *dergleichen« bi tudi ta minister umrl gladu. Isti minister odgovarja poslancu Bian-k in iju, da je odredH za Dalmacijo dvomesečno reservo ž.ita in moke, kar bi bilo vselej v odpomoč, ko bi hipno odpovedala prometna sredstva. Ker je res treba v Dalmaciji nekaj več storiti, je nakazal zdroba, ješprenja, ovsenega riža in testenin. — Naročil je deželni vladi, naj v smislu Biankinijeve zahteve uradno časopisje poroča o dovozu živeža v deželi in nJega razdelitvi. Poslancu Hladniku odgovarja isti minister na ojegovo interpelacijo o mlinskih stvareh. Ker se z ročnimi mlini melje tudi moka za kupčijo, ne more dopustiti svobodne prodaje istih. Vsled nedestajanja r.e more dovoliti delavcem do 5C<: gramov žita na dan in glavo, vendar pa je bilo to povišano na 3f»o grai.i'-\. Ministri so podali še mnogo odgovorov poslancem drugih ni« vJnosti- roslansKa z&ornici DUNAJ, 27. (Ko>r.) V pismenem odgovoru na interpelacijo posl. Spadara gUde pov ratka vojnih beguncev v Rovinj ie minister za notranje stvari izjavil da se v smislu odloka z dne 1. t. m. zamorejo vrniti na svoja domovja vsi begunci iz te občine. *— Zbornica nadaljuje danes prvo čitanje finančne predloge. Po-l.flauser je v očigled velikemu, obsežnemu programu ministrskega predsednika izjavljal, da bi nastalo lahko mnenje, da je izpregovoril pravo čarovniško formulo za pomladitev Avstrije. Nikdo mu ni kot pošteni »n resni osebi odrekel simpatije. Govornik je razpravljal nato o aferi Burival in vprašal, kje ie najti kaka zatiranja Cehov. Radi takozvanih zatirani Čehov se ne sme razbiti parlament. Posl. dr. Langenhan je naglašal. da pušča vlada vzeaiali prvo mesto na denarnem trgu. Med vsemi temi papirji je posebno eden vzbujal de Lozerilovo pozornost, ker je bil popolnoma drugačen kot drugi. — Kaj pa je to? — je vprašal. — Ker mi je notar Badouin vrnil vse moje imetje, mi je prinesel tudi v korist Avrcri sestavljeno oporoko, — je odgovoril Bricnet. — Aha, to je Hanibalova hči. Ali vam je veliko na tej listini, gospod tast? — je vprašal Lozeril, katerega je Avrorino ime takoj zopet spomnilo njegovega sovražnika. Ob tem vprašanju se je Brichet glasno zakrohotal. — Ce mi je kaj na njej? Meni? Z listino storite lahko, kar se vam poljubi, — je odgovoril. — Torej jo sežgijva, — le predlagal de Lozeril. — Dobro, pa jo sežgijva. — Takoj, — je dostavil de Lozeril, ki je pomagal Brichetu urejevati vsebino listnice. V tistem trenutku je, kakor vemo, Hanibal z mečem v roki stopil v sosednji salen. Prišel je ravr.o prav, da >e videl, kako je de Lozeril užgal ob sveči oporoko. ir. slišal, kako je dejal z neizrecno pohlepnostjo: — In sedaj pa deliva! Kakor vemo, je mislil Hanibal, da je sedaj prišel trenutek, da poseže vmes, in tako sta Brichet in de Lozeril, ki sta bila pripognjena nad miz<* hipoma zagledala na miii ogromno roko, ki se je težko vle-gla na vrednostne papirje, dočim se ie istočasno oglasH porogljiv glas: — Tako se torej pozabljajo prijatelji! Nenadni Hanibalov pojav je pač zelo neenako vplival na možaka, ki sta bila zaivosljena z milijoni. CDatieJ v slovanskem časopisju naravnost brez-^ mejno agi tac ji o v slovanskem smislu. Ne-mog^je je, da bi skupna vlada izvedla svojo politiko, ako avstrijska vlada do-pus.j, dn nadaljujejo entemni prijatelji v Avstriji s\oji; divjo a^Itucijo proti vsemu, kar je nemškega, in proti srečnemu izidu vojne. Govornik bo glasoval za proračun. Posl. Kadlčak je izvajal, da je dednost Čeitov, da so hvaležni papežu za mirovno posredovanje. Pc-,1. Wo5f je kritiziral po-milostitveni odlok, nakar je prišlo med češkimi in nemškimi poslanci do živahnih inedkiicev. Nove in zirave ustave, je nadaljeval Wo!f. v Avstriji parlamentarnim potom ni mogoče doseči. Z obsojenimi veleizdaji'lei ne bomo sedeli skupaj. Posl. Petru?zewycz je nagla^al, da morajo Rusini uravnati svoje zadržanje napram vladi po njenih delih; a ti govore proti vladu Ukrajinci s Poliaki nikdar ne poidejo pod isto streho. Posl. Brsneli se je pritoževal nad težkočami. ki jih imajo obrtniki pri potegovanju za vojne dobave. Opozarjal je na nujno potrebo pre-ustrojitve obrtnega pouka in osvoboditve obrtnijskih zadrug podreditve birokratizmu. Posl. Frfcdmann je n?g!ašal imenom strankinih pristašev, da vztraja popolnoma na mirovni manifestaciji prestolnega govora, ministra za vnanje stvari in odgovora na papeževo mirovno noto. Zahteva notranjo skupnost z Nemčijo. Posl. \Ve-dra je zahteval zasiguraiije svobode Do-žave pri sklepu miru. Posl. dr. Laginja je izvajal, da jugoslovanske dežele kar najiskreneje žele miru in da so silno hvaležne papežu in cesarju za njune izjave. Govornik poživlja vse, ki dejanjski hrepene po miru, naj podpirajo Jugoslovane v njihovih stremljenjih, da se odstrani iz jugoslovanskih dežel vsako tuje gospodstvo. V gospodarski program vlade jugo-slovaiii nimajo nobenega zaupanja. Govornik zahteva upoštevanje slovenskega jezika v upravni službi, posebno na južnem Štajerskem in Koroškem. Glede političnega programa ministrskega predsed-tika se mora vsakemu čudno zdeti, da odgovarja na državnopravni program velikih narodov, Cehov, Poljakov in Jugoslovanov le z okrožno razdelitvijo. Posl. Schopfer je opozarjal na važnost razpoloženja prebivalstva na izid vojne. Vprašanje je, ali je proti Italiji potreben še kak uspeh orožja, da se tudi tega bojnega tovariša naših zaveznikov izloči iz vojne. Za govorom posl. Šubrta, ki je polemiziral s Hauserjem, se je razpravljalo o prehranjevalnih vprašanjih, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: Nadaljevanje današnje. Ćeški državnopravni klub. DUNAJ, 26. (Kor.) »Slavische Korres-pondenz« poroča: Danes zvečer so se dosedanji mladočeški klub, narodni socijalci in skupina dr. Stranskega združili v skupen klub z imenom »Češki držav nopravni klub«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen posl. Klofač, za njegovega namestnika dr. Korner in dr. Stransky. Zvszna mmtm porsain, AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. septembra 1917. Vzhodno bojišče. — V okolišu Radavca je od časa do časa oživel topovski ogenj sovražnika. Italijansko bojišče. — Pri Bo-roevičevi armadni skupini so bila od letalcev in obrambnega ognia sestreljena tri sovražna letala. V tonalJ&em ozemlju so prispele gorske patrulje za sovražno fronti?, razstrelile te.-iikaj unl-čilč več skladišč i« se vrnile brez izgub z ujetniki. Jugovzhodno bojišče. — Nobenih večjih bojnih dejsnj. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BčROLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupr^hta: Bitka v Flandriji ie divjala včerrš od ranega jutra pozno v noč brez prestanka. Nadaljevala se je potem v manjših fcojih do jutra. V boju izkušena četrta armada je zopet kljubovala kritičnemu navalu. Čete vseh nemških ekrožij so deležne uspeha dneva, ki ie prinesel sovražniku še manjši dobiček na prostoru, kakor 20. september. Bobnsjo-* či ogenj strahovite silovitosti je uvedel napade. Za steno prahu in dima ie nato naskočila angleška pehota med Mange-laere in Hollebeke, Spremljana na več krajih od oklopnih vozov. Na obeh straneh Langemarka ponovno navaljujoči sovražnik je bil vedno odbit z ognjem in v bojih Iz bližine. Od okoliša vzhodno Saint Ju-liena do ceste Menin—Ypern se je Angležem posrečilo prodreti do kilometer globoko v naš obrambni pas, kjer so se vršili nato tekom dneva srditi boji z menjajočim se uspehom. Z razpostavitvijo svojih topovskih mas je poizkušal sovražnik preprečiti nastop naših rezerv in njihovo poseganje v boi 2elezna volja naših polkov si je napravila pot s silo. Sovražnik je bil v svežem naval« na več točkah vržen nazaj. Posebno srditi boji so se vršili po cestah, vodećih iz Zonebeke proti zapadu *n zvečer za Gheluvelt. Vas le ostala v na-iih rokah. Daija južno do prekopa Omdv i'3S—Vpern so se ponovni naval! nasprot-iiikov razbili izgubonosno in brez uspeha. Sovražnik dosedaj ni obnovil svojih napadov. Narpjauj 12 angleških divizij je bilo ustavljenih v fronti, vendar niso mogle cmajati sile noše obrambe. V ostalih cd-rekih flandrske fronte in v Artoisu je topovsko delovanje narastlo !e mimogrede. Obstreljevanje mesta Ostende v noči od 25. na 26. t. m. je zahtevalo poleg pc-;ko2b na poslopjih tudi žrtve med prebivalstvom. 14 Belgijcev je ubitih. 25 težko ranjenih. — Armada nemškega cesarjc-viča: Severovzhodno Sois^onsa, v sred-n'em odseku Chemina des Dames in na vzhodnem bregu Moze je b'lo bojno delovanje artiljerije živahno. Vršili so se lo posamični boji v spredjem ozemlju. Včeraj je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. — Pri Dvin-sku, ob Naroškem jezeru, jugozapac-no Lučka, kakor tudi v delih karpatske fronte, v romunski nižini in ob dolnji Donavi oživljeni ogenj. Macedonska fronta. — Nobenih važnih dogodkov. Prvi generalni Vvartlrmolster; pl. ! »ideniorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 26. (Kor.) Generalni štab poroča: Na Dobrem polju živahno topovsko delovanje. Na ostalih frontah pičel topovski ogenj. ______ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 24. t. m. so imele naše torpe-dovke ob flandrski obali boj s sovražnimi rušilci in letali. Tekom boja je bilo eno sovražno letalo sestreljeno iti poseka, dva angleška oficirja, uieta. Naše torpedov ke niso imele nobenih izgub. BtROLIN, 27. (Kor.) Woltfov urad poroča: Naši pod vodniki so na severnem bojišču potopili zopet 26.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahaja oboroženi angleški parnik *-Rcllesby« (3955 ton), dva neznana angleška parnik a, eden teh velik približno 10.000 ton. Nemški letalski napad na London. AMSTERDAM, 27. (Kor.) Iz Londona se poroča: Nemški letalski napad se je priče! ob 8'15 zvečer in ie trajal eno uro. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Topovski ogenj je prvo skupino napadajočih letal, ki se je včeraj zvečer bližala Londonu, pognal v beg. Le dve letali ste prodrli skozi obrambne črte in vrgli na jugovzhodnem delu mesta več bomb, ki so poškodovale par hiš; 6 oseb je bilo ubitih, 6 ranjenih. Druga skupina leta! je bila pregnana, ne da bi prispela do Lotidona. Metala ie bombe na jugovzhodu Anglije. O nesrečah aH poškodbah dosedaj še ni nobenih poročil. Vesti iz Rušila. Kerenskij prispel zopet v Petrograd. PETROGRAD, 26. (Kor.) Ministrski predsednik Kerenskij je prispel iz glavnega stana semkaj. Finski deželni zboK PETROGRAD, 26. (Kor.) Kljub manifestu provizorične vlade, ki je dne 31. julija razpustil finski deželni zbor, je predsednik deželnega zbora sklical sejo za 28. t. m. z utemeljevanjem, da je treba rešiti več nujnih stvari finančnega in gospodarskega značaja, kakor tudi predloge glede razmer delavcev. Suhomlinov obsojen v dosmrtni zap^r. PETROGRAD, 26. (Kor.) Sodni dvor Je razglasil razsodbo, da je bivši ruski vmni minister Suhomlinov zagrešil veleizdajo, in ga spoznal krivega zločina prelemitve zaupanja in goljufije. Suhomlinov je bil obsojen v dosmrtni zapor, dočirn je bila njegova soproga oproščena vsake krivde. VOLITVE NA SVEDSKEM. STOCKHOLM, 26. (Kor.) Končni rezultat zborniških volitev je sledeči: Druga zbornica državnega zbora šteje 230 poslancev, izmed katerih je izvoljenih: 9V Brantingovih socijalistov, 62 svobodomi-slecev in 50 konservativcev. Oba voditelja socialistične levice HoegI in župan Linkhagen sta ostala brez man iata. Desnica ie zgubila 2H mandatov, socijalistična levica 5; Brantingova stranka je pridobila 14 sedežev. Novo ustanovljena kmečka zveza je dosegla 9, novo ustanovljena državna zveza en mandat. LIoyd George v Franciji. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Lloyd George je odpotoval v pon-deljek v Francijo. V njegovem spremstvu je načelnik generalnega štaba, sir VVilliam Robertson. Ministrski predsednik >e imel v torek konferenco s francoskim ministrskim predsednikom Painlevejem. Nato je posetil angleškega poveljnika Haiga v angleškem glavnem stanu in se vrnil danes v London. _ Italijani zapustili Janino. MILAN, 26. (Kor.) Kakor poroča »Se-coloc iz Janir»e, je v soboto italijanska Stran II. .EDINOST* štev. 219. V Trsta, dmt 28. septembra 1917. garniziia zapustila mesto. Italijansko poveljstvo se ie nastanilo v Bogdoranih. Italijanski ministrski svet. LUGANO, 26. (Kor.) Italijanski ministrski svet se je jječal včeraj m danes s splošnim položajem s posebnim ozirom na položaj ministrstva, otvoritev parlamenta iii papežev miro\ni predlog. En ver paša v nemškem glavnem stanu. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolflov urad po- r« ^a: En ver paša je prispel z velikim spremstvom v pondeliek pozno zvečer z balkanskim vlakom v Monakovo in je po polnoči nadaljeval svoje potovanje v veliki glavni stan. V torek so se vršila posvetovanja s liindenburgom in Ludendorffom, tekom katerih se je razpravljalo o vojaških in vojaško-političnih vprašanjih. Zvečer se je Fin v er pasa vrnH v Carigrad. Rajhstag. BfcROLIN. 26. (Kor.) Načelniki klubov railista>£a so se zjedinili v smislu, da naj sc vrši 3. oktobra drugo čitanje načrta glede vzpostavitve nemške trgovinske mornarice in naknadnega proračuna. Med tein naj se vrše seje odsekov. Gleda nai se na to, da se konča sedanje zasedanje državnega zbora do 10. oktobra._ vesli iz Bosne in Hercegovine. D u n a j, 25. sept. Povodom otvoritve jesenskega zasedanja državnega zbora sta došla na Dunaj dva odlična politika. Poročal bom podrobneje o njiju tukajšnjem delovanju. Danes p« .lih le. da gre za nadaljevanje pričete al ci-c v prid »političnim zločincem«, ki v B 'i in Hercegovini doslej še niso— po-miiuščeni. Da ta izjema ne dela dobrih \ liso v na tamošnje prebivalstvo, ie umev-i samo po sebi. Na ta način dokazujejo iuer Jaini krogi Lunai^ki tamoš jemu ljudstvu, da prav za prav___ne sp? Ja v to drž.«\<». nc p(Ki Avstrijo in ne pod Ogr- Moslimi so zavzeli v vprašanju amnestije jako — čud.to stališče, da ne rečem kaj huj>ega. Izrekli so se. da se to njih nič nc tiče. jih nič ne — interesuje ali — kakor so saini rekli — da jih desinteresuie. St veda so to bili Moslimi starega kova, ki hočejo biti z Madjari v čin: boljšem razmerju. Poučeni politik; pa rde celo, d:i *o ti Moslimi i»iii naravnost proti «imc^tiji, češ. da bi bila ta itak le preku-cu i i a i Srbom na korist. To pa ni rtsni-i : Obsojenih je bilo tudi \ diko Hrva-» v in — celo Mc»>iitnov. Zau> pa se je «»iiia>ilo več moslimskih imeligcntov. ki javn.> nastopili proti svojim »voditeljem« in iili zelo rezko okrcali v javnosti, zia^ti v sarajevskem »Hrvatskem Dnevniku . — I ►eistvo pa je. da amnestije za H to in Hercegovino do danes še ni vkl.iuh ntW(H obljubam v visekih dunajskih krogih. In ljudstvo — čaka — čaka in vzdihuje! V soboto, 22. t. m., pa je došla iz Sarajevu brzojavna vest. ki kaže na velik pre-<»?>rat \ p; litiškili persekucijah proti ta-i,i ršnKuui narodu. Me^cca aprila t. I. sta bila v Sarajevu nepričakovano aretirana dva naiodlocnei-Ša Srba: Gligoiije M. Jeftanovič, velepo-I Cestnik in vodja srbskega cerkvenošol-skv_.i a\ tonomistiškega gibanja, in njegov verni drug Vcjsfav bivši pred-scJnik bosensko-ltJrcegcvsJiega sabora veleposestnik v Mostaru. — Uvedena ie bila proti niima kazenska preiskava radi z ^ina — veleizdaje, ki so jo utemeljevali z dejanji nazL'i do 1. 18^>9.; posebne s * iu dolžili. da sta bila v stikih In sporazumu z dr. Emilom Gavrila v liudimpeštl ivr s pli v — Srbiji. Zanimivo pu je povedati, kako se h kiN'J-ala ( na avtor. nnia borba, ki je privedla letos oba od ^na Srba v preisko v alni zapor. — L» 198&. je HMffi pokoji ee-.ar F. J. sankcijoniral zakon, s kateric Sv urejajo javnopravni ednošaji srbsko pravoslavne cerkve in šole v Bosni ir i Icrce«ovi::i povsem v smi-lu njiju borbt Vrhu te;.a j2 pcVolni cesar odlikcvl ob:, prvob je\ nii-a Srbov z visokim rcć3;n \ viden znak zasin^, ki sta si jih pr'borli za ta zakon. Ali prišla je voj ia in ž njo, kar je priš.> ? jJ ras ;ugos!->vanski narod. Na izrcv , deželneji . 1 bvarja barona Sai kotila ^ta bila oba prvaka Srbov aretirani in je bila odrejena proti njima kazenski preiskava. Umije se. da je ta odreJK v z r.Jila med ljudstvom veliko iznenade štev. 376—485 (okrajna štev. 2) dne 29. 9. pri Rupeni And., ul. Fabbri 3. Staro nesto: štev. 733—842 (okrajna štev. 2) dJic 29. 9. pri Verbajs Mariji, nI. Cereria 2, štev. 2323—2422 (okrajna štev. 1) in štev. 843—852 (okrajna štev-. 2) dne 29. 9. pri Ribarič Mariii, ul. Pociachera 2. Barriera nuova: št. 2553—2662 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Lambeletu Henriku, ul. Bacchi 1. Barriera vecchia: štev. 4280—4389 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Tedeschi Mariji, ul. Bosco 32, štev. 4390—4499 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Paliago O., ul. deli' Olmo 9, štev. 4500—4609 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Girotti Antonu, ul. Amalia 13, štev. 1069—1178 (okrajna štev. 2) dne 29. 9. pri Ribarič A., ul. Media 8. Sv. Jakob: štev. 282—391 (okrajna štev. 2) dne 29. 9. pri Rupeni M. ul. Rigutti 11, štev. 392—501 (okrajna štev. 2) dne 29, 9. pri Uicich L. ul. Erta 19. Rocol: štev. 1—100 (okrajna štev. 1) drva za kurjavo dne 29. 9. pri Grupinu Antonu, ul. Settefontane 16 (vsaka izkaznica ima pravico do 20 kg po ceni 28 vin. kg). Greta: štev. 111—220 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Lovšin Rozi. Greta 126. Rojsn: štev. 331—440 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Peitler G. Rojan 4. Kolcuja: šrtev. 111—240 (okrajna štev. 1) dne 29. 9. pri Sklembi Ivanu, ul. Molin g ran de 20. _ nje. zaiLidenje in tudi razburjenje, in t' »čil, ker je Jeitanović že — ©sen. tolik deset let star. Buscnski prvaki so pojasnili to zade\t na visokih in najvišjih mestih na Dunaj ii- tudi v Budimpešti, ki so sprejeli poro eiio... dobrohotno na znanje. Po precej ši ein pričakovanju ie došia torej v sobo to vest, da je preiskava proti obema u stavljena in da sta že izpuščena na sv o bodo. I o je pač le mala črtica iz preganjanj; v Bosni in Hercegovini Pripravlja pa si v velikem obsegu gradivo za ves ča sedanje vojne, ki dokaže svetu trpljenu tega našega naroda v Bosni in Hercego vini. Predala oglja fn drv. Y prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje Pravico do nabave imajo sledeče številk*, (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako iz kaznico se dubi po 10 kg po ceni 54 vin kg. Izvršena oddaja se zaznamuje s tem da se preščirne številka 1 oziroma 2 iz kaznice. Sv. Vit: štev. 266 375 (okrajna števil k a 2) dns 29. 9. pri Sa'o Petru, uL Fon taiione 30, Domače vesti. Poslanci ovirani na potovanju v parlament. KakoT je razvidno iz včerajšnjega dunajskega poročila, nekaj jugoslovanskih poslancev — med temi tudi naš tržaški poslanec dr. Rj bar — še ni dospelo na Dunaj. Vzroka je iskati v poojstrenih potovalnih predpisih, s katerimi so bile vse dosedanje potovalne legitimacije razveljavljene. Da se to, sicer tudi ne objavljeno raz velja vije nje tiče tudi poslancev, ni jim bilo sporočeno in tudi niso mogli slutiti, ker poslancev menda ni smeti nikakor in od nobene strani ovirati na sodelovanju pri zasedanju po cesarju sklicanega državnega zbora. Ko so te dni nekateri v Trstu bivajoči poslanci — med temi tudi dr. Rybcif — hoteli odpotovati na Dunaj, izvedeli so slučajno, da je bil poslanec Oliva v Ljubljani ustavljen, in da kf iitrolni organi tolmačijo dotično povelje v smislu, da bi morali tudi poslanci prositi za posebna dovoljenja. Poizvedovanja pri tukajšnji vojaški in policijski oblasti so potrdila to vest. Vsled tega je šel včeraj poslan.c dr. Rybaf na namest-ništvo in je tam izia.il. da v varstvo poslanskih pravic nikakor ne more. podrediti se tej zahtevi, ker vojaškim uradom za potne liste ne more priznati pravicc, da bi oni razsojali, je-li kak poslanec vreden, da se mu omogoči udeležba v sejali državnega zbora. Radi tej;a da nc bo prosil za tako dovoljenje in da protestira proti temu postopanju, tembolj, ker bi moglo nastati v prašanje, aH so veljavne seje, ko ie bila več poslancem udeležba onemogočena?! Namestnik je obljubil, da sporoči o stvari telefoničnim potom na pristojno mesto. Prebivalci z Opčin, bivajoči sedaj v mestu, ki so v inisecu majniku t. 1. imeli lastanjene v svojih hišah častnike in čete, .nudeče sc na pohodu mimogrede na Op-činah, pa dosedaj še niso prejeli dotičnih stanarin, se vabijo, da se najdalje do 4. Vntobra t. 1, (izvzemši nedelje) v času od 11 dop. do 1 pop zglase pri vojaškem na->tanistvenem komisarijatu (občinska pa-uča, III. nadstr., vrata št. 81). Vprašanje premoga za Trst. Z ozirom ia včerajšnje jk,ročilo o seji namestništ-vene komisije za prem-og bodi naglašeno, ia so se udeleženci uverili, da se je tukaj-nje namestništvo v resnici o pravem času n z vnemo pobrigalo, da bi se Trst v za-lestni meri preskrbi 1 s premogom za bli-'aji jo se ziino. Storilo K1 to že v mesecu cbruarju in je potem opetovano urgiralo -otrebne odredbe. Dobilo je tudi obljub, li stvar se je zavlačevala, dokler niso rišle sedanje — iižavne prometne raz-.icrc.* Priznati treba tudi, da so tudi tu-aišnje vojaške oblasti podpirale ta priza-evanja namestuištva. Naravno, saj tudi .ie trpe pod sedanjo kalamiteto. Moglo »i se 11. rr. zgoditi, da ne ostane le pre-jivalstvo mesta brez kuriva in razsvet-jav e, ampak tudi — žarometi brez elek-ričnega u>ka. — Krivda, da smo prišli v jd uij ) stisko, ni torej pri lokalnih, marec pri cev l rahli h oblastih. Tu je paC .mestna odkrita beseda 11a raeun central-e vlade. Tukajšnje prebivalstvo prenaš; •cer z neverjetno potrpežljivostjo vse fx>-ii'diee vojne — direktne In indirektne. \li tudi ta potrpežljivost bi utegnila imeti .je svoj kunec, ko prebivalstvo vidi. da isti čas, ko mora mesto, ki je na fronti, •a — kakor se govori — celo pred fronto. rpeti pomanjkanje na kurivu, razssetlja-,i in prometnih sredstvih — da je v isti ;as, prav Imo, v drugih mestih zaledja, ^osebno na Dunaju, vkljub »težavnim irotnclnim razmeram« premoga v izobilju .a. sijajne razsvetljave — giedališč, kine-uatografov in ... varijetejev!! C. kr. slovenska državna gimnazija fco-iška — Zapušio valni tečaji v Trst«. — v' letošnjem šolskem letu je vpisanih na eni zavodu nad 200 učencev. Cene vina in piva. Urad za preskuše-anje cen je za svoje ptvdročje, ki obsega azen Trsta in spodnje okolice sodne ikraje Koper. Podgrad. Komen, Piran, ^žana. Volosko in sodne okraje, spada-:>če v področje goriškega okrožnega so-išča določil naslednic cene za vino: 1. vsak«»vrstno vino z 10 stopinjami al-AL:iiolske vsebine, pridelano v Istri ali v Trstu in sp. okolici: a) iz kleti pri producentu po K 300 hI; b) v Trstu v prodaji na debeto: v sodih iz skladišča prodajalca v tranzitu, po K 340 hI, v sodčkih in ple-tenicah za domačo porabo, obda če no, po K 396 hI, v steklenicah, obdačeno, po K 4'28 I; c) v Trstu v prodaji pri gostilničarjih in krčmarjih. obdačeno, po K 4*32 1, d) v Istri v prodajalnah v sodih po 56 litrov in več, prosto užiminskega davka, po K 3T40 I; e) v Istri v prodaji pri gostilničarjih in krčmarjih, obdačeno, po K 4'— 1: f) v prodaji pri producentu, v kraju, kjer se je pridelalo, obdačeno, po K 3'40 1. 2. Za vsakovrstno vino z 9 stopinjami alkoholske vsebine, pridelano na Krasu, na Goriškem in v tržaškem okolišu (izvzemši spodnjo okolico): a) iz kleti pri producentu po K 333 hI; b) v Trstu v steklenicah, obdačeno, za domačo porabo, po K 4'64 1; c) v Trstu v prodaji pri gostilničarjih in krčmarjih, obdačeno, po K 4'80 1; d) na Krasu, na Goriškem in v tržaškem okolišu v prodaji pri gostilničarjih in krčmarjih, obdačeno, po K 4*48 1, e) v prodaji pri producentu, v kraju, kjer se je pridelalo, obdačeno, po K 3*84 L — Pripomba:-V podlago za določitev cene se je vzela alkoholska vsebina. Za vina, pridelama v Istri ter v Trstu in spodnji okolici, znaša cena za eno stopnjo alkohola 30 K, za vina, pridelana na Krasu, na Goriškem in v tržaškem okolišu, pa 37 K; odlomki stopinj se računajo v razmerju. — Za prodajo piva pod 10 stopinjami je imenovani urad določil ceno K 1*52 za liter. Šola in begunci z gornje okolice. Prejeli smo: Zaradi vojnih razmer so v gornji okolici — v Križu, na Prošeku in na Opči-nah — šole zaprte ter je menda razkropljena mladina brez vsakega pouka. Posebno občutijo to Krizami in Openci, ki so dozdaj imeli redno šolo, dočim morajo zdaj kot begunci puščati otroke brez pouka. Čujemo, da je mnogo teh v Trst do-šlih vojnih žrtev vpisalo svoje otroke v naše zasebne šole družbe sv. C. in M.; posebno Konkoneljci zelo silijo v šolo na Acquedottu, kjer pa jih ne morejo vseh sprejeti, ker je že z mestnimi otroci šola prenapolnjena. Tu bi bilo nujno potrebno kaj ukreniti! Ali bi ne mogla mestna šolska oblast namesto šole 11a Opčinaii otvoriti za prvo silo kak ra/red kje v Skorkiji ali na Konkonelu, za v Trst pribegk. pa kje v mestu? Ce je drugod možno vzdrževati redne šole s konvikti, bi se tudi tu dal otvoriti posamezen razred. Predvsem pa je treba to mladino imeti v evidenci, a ravno v tem oziru niso poklicani faktorji nič storili; vsaj znano ni nič o kakem pozivu v tej stvari. Taivine na pošti se množe Čimdalje tembolj. Tako je n. pr. dobila predvčerajšnjim neka stranka pošiljko jajec. 5 kg bi jih moralo biti, toda dobila je — tri jajčka, ostala so bila ukradena. V naše uredništvo je prišla neka gospa z vrečico živil, ki jih je prejela za svojega bolnega sina. Iz omota je mankalo živil za VA kg. Poštni tatovi se spravljajo celo na take stvari, kot je grozdje. Ker morajo seveda »delati« z vso hitrico, jim je malo mar, koliko š!:o-de napravijo z odpiranjem zavojev. Tat ukrade sicer morda le malo, a zato pome čk a in pokvari vse ostalo, da je potem vse skupaj neporabno. Cuje se sicer, da ie že marsikdo vsled takih tatvin moral v zapor, toda, kakor se vidi, je na pošti le vse še premalo nadzorstva. Poštna uprava se izgovarja večinoma s pomanjkanjem osobja. Tu bi pač vprašali: Ali tisti poštni uslužbenci, ki so morali pod orožje, res tamkaj zaležejo toliko, da mora vsled njihovega poklica v vojaško službo trpeti prebivalstvo take velikanske škode in da se tako vele važna naprava, kot je pošta, vsled vedno se mno-žeiih tatvin, katerim uprava očividno nikakor ni kos, pri občinstvu na tak občuten način spravlja ob veljavo in zaupanje? Čudno se nam zdi, da v teh razmerah ne poseže vmes varnostna oblast. Saj bi stvar vendar ne bila ravno tako težavna. Tatvine se morejo izvrševati le pri večjih uradih, na večjih, prestopnih postajah. Koliko stražnikov ali orožnikov bi pa bilo treba za nadzorovanje poštnih pošiljk v takih večjih uradih in postajah in v vlaku. posebno sedaj, ko je promet zelo skrčen? Sicer bi bilo res sramotno, da bi ■avna straža morala tako nadzirati poštni pomet, toda drugače ni pomoči proti neprestanim tatvinam. 2eleti bi tudi bilo, da se stvar sproži v državnem zboru in se tam ukrenejo potrebni koraki v varstvo koristi prebivalstva. Take razmere, kot vladajo v tem pogledu sedaj, se pač ne sinejo trpeti v pravni državi, ki ji je kaj do svojega ugleda! Iz ruskega ujetništva se )e oglasil Angeli Kolarič. V ujetništvu je od 10. junija 1^16. Kat ta je datirana z dne 15. junija 1917. Njegov naslov je: V. Kazatin, Kijev-ska gubernija, Berdsčevska, ujezda Rasja, ekonomija Vasintijnski. — Dalje nam piše 18—21. 3. 17) g. Emil Adamič iz Taškenta: Dolgo nisem že pisal. Vesti, ki priliajajo k redko k nam iz domovine, niso prijetne. Eno pa nas navdaja z upom: sovražni sosed zastonj kriči in se baha. Da-si smo v plenu vezanih rok, smo vendar z dušo in srcem v južnih okopih. V tujini je težko kontrolirati resnica No, vse kaže, da se, voina bliža koncu. Ne mine morda več j leto. pa se bomo zopet videli. Seveda ne j — tisti, kakor smo bili. Razumete me | morda, da je dve tri leta ujetništva šieti trikratno in še več. Pozdravite vse prijatelje m znance, pa — držite se krepko! Iz DekanL Čudno postopa voditelj tukajšnje aprovizacijske komisije. Naj navedem dva slučaja. Lovrenc Serbo je bil že tri leta pod orožjem. Nedavno je prišel na dopust. Seveda je dobil le denar na roko za prehrano in ne živeža. Dospevši domov je žel k aprovizacijski komisiji, da bi mu dali kaj živeža, seveda proti plačilu. Voditelj komisije ga je zavrnil osorno: s Kdo vas kliče na dopust? Cemu hodite domov, če nimati kaj jesti?« Je-li to human no? Tri leta že žrtvuje mož za državo, a sedaj naj bi ne smel videti svojih dragih, nrma hrane seboj, oziroma, ker mu 70-letna mati ne more dati hrane?! — Istotako od začetka vojne je pod orožjem — v dalnji Albaniji — Valentin Cupin. Tudi ta je šel prosit, naj bi mu dali kilo koruzne moke, da bi mu mati spekla malo kruha za pot nazaj v Albanijo. Gospod voditelj ga pa je enostavno zapodil, češ: če hoče kaj imeti, naj gre na štacijsko poveljstvo v Trst!! Tako sta morala reveža stradati in stradati bosta morala na povratku k vršenju težke dolžnosti v obrambo domovine. Odbornice nabiralkc »Ženskega vojnega prispevanja« se vabijo 11a sestanek, ki bo danes dne 28. t. m. v Čitalnični dvorani »Narodnega doma« ob 5 uri pop. Prinesti je s seboj nabiralne pole, plačilne znamke in članarino za avgust in september. V korist naše mladine. Nismo sicer natančno poučeni, koliko učencev štejejo letos zaposlovalni tečaji goriške slovenske gimnazije v Trstu, prepričani pa smo, ker ima 1, razred vzporednico, da šteje zavod nad 150 učencev. Šolski postori v ulici Sanita št. 23 in 25 niso ravno najpriprav-nejši, mladina je stisnjena v ozkih prostorih, gibati se more le malo m prav nujno je potrebno, da bi se poskrbelo tudi nekoliko za primerno telesno vzgojo te šolske mladine. Slovenska goriška gimnazija je imela v Gorici med svojimi učnimi predmeti tudi — telovadbo, in ta predmet je tem nujneje potreben seda}, ko se zaposlovalni tečaji nahajajo v Trstu. Treba je le nekoliko dobre volje, pa bi se stvar dala urediti tudi v Trstu. Vprašanje učitelja telovadbe ne dela nikakršnih težav, kl i* imamo v Trstu dovolj za to usposobljenih moči. Ravno tako pa bi se tudi vprašanje telovadnice dalo rešiti na popolnoma zadovoljiv način. Tržaški Sokol ima popolnoma urejeno telovadnico v Stadionovi ulici, in prepričani smo, da bi jo dal prav rad na razpolago v šolske namene. Vodstvo zaposlovalnih tečajev naj bi se v tem pogledu obrnilo na starosto tržaške sokolske župe, br. dr. \Vilfana, kateri bi gotovo storil vse, da bi se naši gimnazijski šolski mladini zagotov il za njeno telesno vzgojo tako potrebni telovadni pouk, kateri naj bi se vršil vsaj po enkrat na teden, če bi bil dvakratni pouk na teden nemogoč. Stvar bi bila tem lažje izvedljiva, ker je gotovo primerno, da naj bi telovadba obsegala predvsem proste vaje in morda le v omenjenem obsegu vaje na orodju. Prepričani smo tudi, da bi pristojna šolska oblast prav rada podpirala to misel, saj ji je gotovo na tem, da se šolska mladina ohrani telesno zdrava in se tudi v tem pogledu kolikor le mogoče utrdi. Želimo torej v interesu naše mladine, naše bodočnosti, da bi pristojni činitelji kar nairesrucie upoštevali ta nasvet in storili vse. da se tudi uresniči kar najhitreje. Razpis štipendij. Za šolsko leto 1917/18. se razpisujejo štiri štipendije v z nesku 600 K vsaka, namenjene revnim in vrednim dijakom Tržačanom, ki obiskujejo vseučilišče ali višjo tehniško šolo. — Nadalje se za šolsko leto 1917/18. razpisuje šest štipendij iz ustanove Marenzi (»Fonuazione Marenzi a beneticio deile istituzioni scolastiche«) v znesku 200 K vsaka, namenjenih revnim vrednim, v Trst pristojnim ali v Trstu rojenim in bi-vajočim mladeničem, ki obiskujejo tukajšnjo c. kr. drž. obrtno šolo. Iz iste ustanove je podeliti tudi dva zneska po 150 K revnima in vrednima mladeničema, pristojnima ali rojenima in bivajočirna v Trstu, ki sta dovršila oddelek za delovodje pri tukajšnji c. kr. drž. obrtni šoli. S podelitvijo omenjenih zneskov se jima isna omogočiti nabava potrebnega orodja in knjig. — Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje za te štipendije in omenjeni dve podpori je do 27. oktobra t. 1. vložiti na tukajšnji magistrat — Natančnejša pojasnila dobe prosilci lahko tudi v našem uredništvu. Več zbranih deklet-služklnj nam piše: Znano je, da smo bile po vojni — ki trava že toliko časa — tudi me služkinje hudo za-de te od vseh strani. Draginja je strašna, plača je mala. Kam naj se obrnemo sirote? Do staršev se ne moremo obrniti, ker so siromaki. Bliža sc zima, kruti mraz. Kako naj si uboga služkinja od tistili bornih 16, največ 20 kron, ki jih dobiva mesečno, kupi kaj obleke za zimo, ko jej tisti zaslužek komaj zadošča za vsakdanic potrebe? Ali naj si kupi čevlje, ali obleko, ali drugo, ko je vse tako neznansko drago! Potrebuje pa vsega. Kako naj si pomagamo? Na nas nikdo ne misli, nas se nikdo ne spominja. Brez vsake podpore smo v takih težkih časih! In kolika je nevarnost v moralienem pogledu! Marsikatera poprej poštena je že zašla na slabo po^-koliko jih morda še! Opravičujejo se (ko so brez službe): ali tako, ali pa umreti! — Kajti od tega, kar dobiva od aprovizacije, ne more živeti. Ali naj si tudi me puščamo kupovati od — dobrih tnožkih?! Ne, raje prosimo: pomagajte nam na kak način! Se nekaj treba pomisliti. Marsikatera od nas je imela pred vojno tu brata, ali kakega drugega sorodnika, ki jej je bil v oporo. Sedaj pa so vsi v vojaški službi, da tudi te opore nimamo sedaj! Reve smo — v resnici potrebne! Mestna zastavljalnica. Jutri, v soboto, 29. t. m., od 9 in pol dop. do I pop. se bodo prodajale 11a dražbi dragocenosti raznih prejšnjih številk, od 3 in pol do 6 pop. pa nedragoceni predmeti seriie 140., za-stavl eni meseca novembra 1916. na zelene listke, in sicer od štev. 44.601 do št. 46.200. Joža Lavrenčič: Deveta dežela. Ravnokar je izšla v zalogi J. Stoke (tiskarna Edinost) zbirka izbranih pesmi lirične in epione vsebine. Podrobno oceno prinesemo posebei. Cena: broširano K 3, vezano K 4. :: HALI OGLASU:: nn M računajo po 4 »tot. basa lo, t UU hiMtD« tiak&M baseda ta rain-JPL j ujo aokrat va*. — Najmanji* IILI • pristojbin* mnai* 40 avatiulc. : □□ □□ Yll)l?f?Pfl —letna išče se za dop idannke UirtlilU ure. Predstaviti se v ulici Miramar23 IV. lev j od 2---3 pop. 1488 Ni ttMAfffff 'e Pr> Sv" I anu hiša s (i sta o-Ili PrUuuJ vanji 2ia Curonto <53. MftMIVfmfl "0t)0 iSCe f?08P0(l z osemletnim n&ŽilirUilU dečkom kup j blizu d le n Ac.tue-dottu. Ponudb? pod „Soba" na Ins. odd. Ed. f llflfnl vdovec z dvema odranHina dečkoma, ffrllblll! na m o? toj' n o itnik ^.eli znan a v s«rho žauitvc z dobrosrčnim dekletom ali vdovo biex otrok 30 — 35 let at:.io 7- rekaj p^e noženjeiu. — 1'esne ponudbe na Inseratni oddelek Edin sti p»»l ,Št 41"._1487 izobražena sospofllčna nji z resnim, ne premladimi gospodom. 1'opisi j.fd ..Resnost" na Ins. odd. Edinosti. f lNČe KonsuM.no društvo. Nastop UUailiU&i.yrju tak j. N sl >v i o\ e Ins. o i t. Ed uosti. 1485 Sode vinske kupujem, plačam v soke cene. —-liolle. gostilna, Riijan 1MI EavaAknS Anton .lerkič pos uje v svojem ate!'e|u rUlUSrUl t Tr*tu Via delle Poste št 10 \ >7 IfflfO Alimf u rl*tuorn brez. vrvi, st-re llUafrf S«m! spodnje jopire, obieke in c u je kupujem in p ačam drago. — Gia«si, ulica Olmo ste-. 6. 1461 Trst - Via Stadion 10 -Trsi \ OModB^zvečMprs] I vstopnina K •i H 9 = i - n SOSOZĐES&VHS^ Dr. je rr g v Trstu« ul. Poste vacch e vogal ulice dalls Pos'g. Izdiranje zobov brez s-s bolečine. s-s M Plombiranje, r: UMETNI ZOJJ5 JADRANSKA BANfC£ Trst Via Cassa dl Rispsrmlo štev. 5 (Listno poslapje) Kapital In rezerva K 13,200.000.— Fllijalke: Dunaj Tegetbofstn sse 7—9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik", Zadar. Vloge na knjižice 31 a° o Vloge na knjiiica od dneva yloge do dneva vzdiga. Rentnl davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akiedilivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirle, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, o o ne e itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščili. — Sate deposits. — Prodaja srečk razredne loterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjjv proti kurzni izgubi, revizija žretanja srečk ud. brezplačna Stavbni kredi, remb .urs krediti. — Borzna naročila.---Inkaso.--Menja'niča.---Eskompt nu n c. Telefoni: 1403, 1793 in 2676. Brzojavi: JADKAN^KA. — "= Ura^aa ure: od 9 do 1 po^oidne ■ mJi