samo furlanski, avditorij Na Filipinih ubili mlado slovensko novinarko in filmsko kritičarko, nekdanjo sodelavko PD /2 Že eno leto brez plač, delavci goriškega Silesa obupujejo 0 ' ¿Jf^mV Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli zavrnil županov predlog po spremembi resorja in odstopil Primorski »Najbolj vitalen del • v manjšine« Ivan Zerjal »Najbolj vitalen del manjšine«: tako je slovensko šolstvo v Italiji na včerajšnjem slavnostnem odprtju jesenskega seminarja za šolnike v Trstu označil slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Prisotnost kar dveh slovenskih ministrov na včerajšnji slovesnosti - poleg Lukšiča je bil prisoten tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš - kaže, da za slovenske oblasti zgornja definicija le ni retorika, ampak da se za tem nahaja jasna zavest, da je šola eden tistih elementov, na katerih slovenstvo v Italiji stoji ali pade, pa tudi ugotovitev, da je slovenska šola v Italiji zanimiva tudi za druge sredine. Od tod skrb za izobraževanje šolnikov (poleg tradicionalnih poletnega in jesenskega seminarja so tu še druge pobude), od tod nu-denje številnih ekskurzij za učence in dijake, od tod nudenje učbenikov našim šolam in od tod tudi ministrovo prizadevanje, da bo med prioritetami, ki bodo postavljene na bližnjih slovensko-ita-lijanskih medvladnih srečanjih, tudi šolsko vprašanje. »Najbolj vitalen del manjšine« bo tudi v prihodnosti potreboval pozornost Slovenije in ostalih stvarnosti slovenske narodne skupnosti. Tudi slovensko šolo je namreč (čeprav v manjši meri) prizadela politika krčenja italijanske vlade na področju šolstva, ki se ji pravi »reforma Gelmini«, čemur je treba tudi dodati nastanek novih stvarnosti, kot so večstopenjske šole na Tržaškem in Goriškem, vprašanje financ, ravnateljev in reforme višjih srednjih šol, da omenimo samo nekatera vprašanja. Razlogov za pozornost je torej več kot dovolj. tržič - Priseljenci Aretirali »Marka« Član deželne konzulte TRŽIČ - Včeraj so aretirali 32-letnega Mohammada Hussaina Mukterja, bolje poznanega pod imenom Mark, predsednika tržiške koordinacije priseljencev in društva Bi-mas Bangladesh Workers Association ter člana deželne konzulte za priseljenstvo. Bremeni ga sum sodelovanja pri nezakonitem priseljevanju oseb iz Bangladeša. Aretacija je razburila tržiško javnost, v kolikor je aretiranec zelo poznan zaradi svojega angažiranja v odnosih med institucijami, še zlasti občino, in skupnostjo priseljencev iz Bangladeša. Na 13. strani dnevnik ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 2009 Št. 208 (19.607) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € trst - Včeraj dopoldne v Kulturnem domu slavnostno odprtje Začetek jesenskega seminarja za šolnike Prisotnost slovenskih ministrov Igorja Lukšiča in Boštjana Žekša vilenica 2009 - Včeraj otvoritev v Lipici Naj beseda steče Danes se Vilenica seli v Trst - Dragan Radovančevic prejel pisateljsko štipendijo SEP LIPICA - S podelitvijo pisateljske štipendije tridesetletnemu Draganu Davančevicu so včeraj tudi uradno odprli 24. mednarodni lite- rarni festival Vilenica. Prisoten je bil tudi zunanji minister Republike Slovenije Samuel Žbogar. Festivalsko dogajanje se danes se- li v Trst. Ob 19. uri bodo v avditoriju Revoltella spregovorili pisatelji Drago Jančar, Claudio Magris in Boris Pahor. Na 10. strani TRST - S slavnostnim odprtjem se je včeraj dopoldne v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu začel 44. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji. Slovesnost je potekala v znamenju kar dvojnega ministrskega obiska iz Slovenije, saj sta se je udeležila ministra za šolstvo in za Slovence v zamejstvu in po svetu Igor Lukšič in Boštjan Žekš, ki sta se v nadaljevanju srečala s predstavniki slovenskega šolstva in krovnih organizacij o odprtih vprašanjih manjšine v luči bližnjih slovensko-italijanskih medvladnih srečanj. V okviru seminarja se bodo danes začela strokovna srečanja, ki se bodo zaključila v torek, 8. septembra. Na 3. strani Na Opčinah sredi noči s skuterjem v smrt Na 6. strani Stalno gledališče FJK v novi sezoni Na 8. strani Šempetrska Iskra Avtoelektrika išče pot do preživetja Na 12. strani Goriški gasilci dobili poveljnico in stavijo na čezmejne sinergije Na 1B. strani Soška regata ohranja svoj čar in oživlja reko Na 14. strani mediji Berlusconi toži L'Unita za dva milijona RIM - Medtem ko je polemika med Vatikanom in odgovornim urednikom milanskega dnevnika Il Gior-nale Feltrijem včeraj doživela nov razmah, je odgovorna urednica strankarskega dnevnika L'Unita De Grego-rijeva objavila, da je Berlusconi proti časopisu sprožil odškodninsko tožbo. Za članke in komentarje o njegovem »škandaloznem« moralnem (in spolnem) obnašanju zahteva premier dva milijona evrov odškodnine. Novinarski sindikat FNSI v zvezi s kršenjem svobode tiska napoveduje za 19. septembra veliko javno manifestacijo. Na 5. strani trst - Konzorcij Slov.I.K. prevzel (nekdanji) zavod SDZPI Ad formandum se predstavlja, o krčenju osebja še nič dokončnega TRST - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) se je presenetljivo preimenoval v socialno podjetje Ad formandum, njegov edini član pa je po novem Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.), ki je v projekt vložil sto tisoč evrov. Do malega potresa je prišlo nenapovedano, vzroke pa je treba iskati v ekonomski krizi zavoda ter v potrebi po reorganizaciji. Vodstvo Ad formanduma je včeraj razkrilo glavne točke poslovnega načrta, ki temelji na navezi s Slovi-kom. Ukrepi za krčenje stroškov še niso bili dokončno sprejeti, ker so v teku pogajanja s sindikati. Na 7. strani 2 Četrtek, 3. septembra 2009 ALPE-JADRAN / FILIPINI - Nekdanja urednica revije Ekran in znana filmska kritičarka žrtev roparskega napada Na Filipinih roparji ubili mlado slovensko novinarko 29-letna Nika Bohinc je bila pred leti tudi sodelavka Primorskega dnevnika - Skupaj z njo ubit tudi njen partner QUEZON CITY - Slovenska novinarka Nika Bohinc, filmska kritičarka in nekdanja urednica revije Ekran, je bila po navedbah filipinskih medijev v torek zvečer ustreljena na svojem domu v filipinskem Quezon Cityju. 29-letnica je s svojim partnerjem, prav tako filmskim kritikom Filipincem Alexisem Tiosecom, pozno zvečer prišla domov, kjer so ju presenetili zamaskirani in oboroženi roparji. Po navedbah policije je eden izmed roparjev začel streljati in pri tem Bohinče-vo ubil. Ubit je bil tudi Tiosec. Nika Bohinc je bila nazadnje novinarka v svobodnem poklicu. Živela je med Slovenijo na Filipini. V letih 20062008 je bila urednica revije za film Ekran. Med drugim je bila članica programskega sveta Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe) in filmskega festivala Kino Otok v Izoli. Bila je tudi predsednica slovenske sekcije filmskih kritikov (FIPRESCI). Nazadnje je bila pristojna za evropsko vsebino spletne strani SEA Images, ki skrbi za sodelovanje med Evropo in Azijo, ustanovila pa jo je fundacija ASEF (Asian European Foundation). "Na ministrstvu za kulturo smo pretreseni in šokirani ob izgubi mlade Nike Bohinc. Izguba je toliko večja, ker je bila Nika dobra in trdna sooblikovalka filmske kulture ne samo v domačem, ampak tudi v mednarodnem prostoru," je v popoldanski izjavi za javnost povedala vidno pretresena slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Kot je dejala, je bila Bo-hinčeva "tako rekoč še do včeraj povezana z nami, predvsem ko je sodelovala v komisiji za avdiovizualne medije", v mednarodnem prostoru pa je po ministriči-nih besedah njena izguba še toliko bolj vidna, saj je bila Bohinčeva pomembna sooblikovalka filmskih festivalov LIFFe in Kino Otok. Kot svobodna novinarka je živela med Ljubljano in Manilo v tesnem sodelovanju in to ne le preko spleta, ampak tudi "s srcem in z načrti", je poudarila ministrica, ki je ob izgubi "aktivne, drzne in zelo razgledane osebe" izrekla besede so-žalja tudi staršem umorjene Nike Bohinc. Zunanji minister Samuel Žbogar je tudi izrazil sožalje ob tragični smrti Nike Bohinc in obljubil vso pomoč ministrstva, da bo družina v domovino dobila njene posmrtne ostanke. Več pa o samem primeru zaradi zaupnosti osebnih podatkov ni želel govoriti. Obvestilo o tragičnem dogodku je po svetu razposlal tudi dopisnik revije Ekran iz ZDA Gabe Klinger, sicer film- ski kritik in novinar, ki piše tudi za druge filmske medije po svetu. O filmu je tudi predaval na univerzah Harvard, Chicago, Northwestern, sicer pa je tudi profesor filmskega in video oddelka na Columbia kolidžu. Klinger je v izjavi za STA povedal, da so vsi prijatelji Nike in Alexa še vedno v šoku in se komaj začenjajo zavedati tragedije. "Nika in Alex sta imela prijatelje po vsem svetu in sta imela močan vpliv na življenje mnogih," je dejal Klinger in dodal, da nima nobenih dodatnih informacij o samem dogodku. Ime Nike Bohinc je znano tudi bralcem Primorskega dnevnika, še zlasti na Goriškem, saj je pred nekaj leti prispevala svoje kritiške zapise za posebne strani o filmskem festivalu za nagrado Sergio Amidei, ki jih je za naš dnevnik pripravljala agencija Tmedia. Zato je vest o njenem umoru boleče odjeknila tudi v goriških krogih filmskih navdušencev in organizatorjev filmskih pobud; nekateri med njimi so z njo sodelovali tudi v žirijah in strokovnih komisijah. (STA/CR) Nika Bohinc je bila pred časom tudi sodelavka našega dnevnika ljubljana - Po izjavah avstrijskega zunanjega ministra Žbogar: »Slovenija je naslednica Avstrijske državne pogodbe« LJUBLJANA - "Slovenija je naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP)," je včeraj v okviru redne mesečne novinarske konference povedal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil, je Slovenija ADP po Jugoslaviji nasledila avtomatsko. Žbogar je poudaril, da je bil predsednik slovenske vlade Borut Pahor prejšnji teden ob obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna glede tega vprašanja zelo jasen. "In se seveda lahko strinjam s predsednikom vlade in mislim, da je Slovenija naslednica ADP," je dejal minister. Kljub temu pa se ne namerava posebej odzivati na izjave avstrijskega kolega Michaela Spindeleggerja, da Slovenija ni naslednica ADP. "Mislim, da to ni razlog za pošiljanje protestne note," je dejal Žbogar in menil, da je "to lahko izhodišče za pogovor (...) ni pa to razlog, zaradi katerega bi zaostrovali odnose". Priložnost za pogovor o tem vprašanju bi lahko bilo že neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU ta konec tedna v Stockholmu, je še dejal.Pojasnil je, da je Slovenija naslednica nekdanje Jugoslavije, ki je bila stranka ADP. "In kot naslednica Jugoslavije smo tudi mi avtomatsko pravni naslednik te državne pogodbe, tako kot smo nasledniki še v številnih drugih mednarodnih pogodbah," je povedal. "Za nekatere sporazume smo se naknadno odločali posebej prevzeti nasledstvo, za večji del sporazumov pa smo prevzeli avtomatsko nasledstvo. S tem ko je Slovenija razglasila neodvisnost, je ob tem izrecno tudi izjavila, da s tem prevzame tudi vse obveznosti in pravice nekdanje Jugoslavije. Iz tega tudi Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar mi izhajamo, da smo nasledniM ADP," je še pojasnil Žbogar. (STA) Na Obali v avgustu malenkost večji obisk kot pred letom PORTOROŽ - V občini Piran so v avgustu zabeležili nekaj več kot 228.000 nočitev, kar je dva odstotka več kot v avgustu lani. Število nočitev domačih gostov je v primerjavi z avgustom 2008 poraslo za četrtino, število nočitev tujih gostov pa upadlo za osem odstotkov, so sporočili iz turističnega združenja Portorož. Dobro tretjino vseh nočitev v avgustu so ustvarili domači gostje. V hotelih občine Piran pa so avgusta zabeležili približno 174.000 nočitev, kar je pet odstotkov več kot avgusta lani. Nekaj manj kot tretjina vseh nočitev so ustvarili domači gostje. V občini Izola so v avgustu zabeležili nekaj več kot 75.000 nočitev, kar je odstotek manj kot julija lani. Po podatkih tamkajšnjega turistično informacijskega centra je število nočitev tujih gostov v primerjavi z avgustom lani upadlo za 15 odstotkov, medtem ko je bilo zabeleženih 10 odstotkov več nočitev domačih gostov. Nočitev domačih hotelskih gostov je bilo avgusta 15 odstotkov več kot avgusta lani, nočitev tujih hotelskih gostov pa 12 odstotkov manj. Najbolj je upadlo število tujcev, ki prenočujejo v zasebnih sobah, kjer je zabeležena skoraj tretjina manj nočitev, medtem ko je bilo nočitev tujih gostov za 17 odstotkov manj. Umik zastav na mejah s Slovenijo sprožil v Avstriji protest CELOVEC - Odlok avstrijskega notranjega ministrstva, da je z vseh policijskih postaj na meji s Slovenijo treba umakniti avstrijske zastave, je po poročanju časnika Kleine Zeitung sprožil negodovanje med policisti. Protestiralo je tudi Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO). Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu na Dunaju, so se leta 2004 obmejne policijske uprave Avstrije in Slovenije neuradno dogovorile, da naj bi na mejah med državama izobesili tako slovensko kot avstrijsko ter evropsko zastavo. Na neuradnem srečanju julija letos pa naj bi sklenili, da bodo umaknili zastave na obeh straneh meje. V Avstriji so to že storili, v Sloveniji pa naj bi trajalo še nekaj dni, so sporočili z avstrijskega notranjega ministrstva. Odločitev o umiku zastav je sprožila ogorčenje pri generalnem sekretarju BZO Stefanu Petznerju. Kritiziral je "absurdno zahtevo EU, da je treba v okviru schengenske pogodbe prepovedati vse nacionalne simbole kot so avstrijske zastave na mejah." BZO bo zato v avstrijskem parlamentu zahteval ohranitev avstrijskih zastav na mejah, je napovedal Petzner. obračuni - Polletno finančno poročilo Skupina KB1909 dobro kljubuje učinkom gospodarske in finančne krize GORICA - Finančna družba KB1909 je na spletnih straeh Ljubljanske borze objavila nerevidirano polletno poslovno poročilo, iz katerega izhaja, da je imela goriška skupina ob polletju za 45,2 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je za dobra dva odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček skupine se je glede na lansko prvo polletje zmanjšal za dobro četrtino in dosegel 4,6 milijona evrov. Kljub temu goriški holding uspešno kljubuje finančni in gospodarski krizi, ki je prizadela tako proizvodne dejavnosti družb v skupini KB1909, kot finančne naložbe in nepremičninske posle. V skupini so se na prve znake krize lansko jesen odzvali z elementi anticiklične politike, ki so jo nadaljevali tudi v letošnjem prvem polletju, njeni učinki oziroma rezultati pa se bodo pokazali v drugi polovici leta in torej - upajo v Gorici - pri zaključnem obračunu letošnjega poslovanja. Najpomembnejši letošnji dogodek v poslovanju skupine, ki jo vodi Boris Peric, je bil sicer po zaključku polletne bilance, ko se je 24. julija končal vpis za obvezniško po- Boris Peric arhiv sojilo, ki ga je izdala matična družba KB1909 v vrednosti 10,25 milijona evrov. S tem si je družba pomagala k izboljšanju strukture financiranja in torej h konsolidi-ranju svojega finančnega položaja. V goriški družbi predvidevajo, da bo letošnji poslovni rezultat odvisen predvsem od gibanja v panogah, v katerih poslujejo glavne družbe skupine, četudi so rezultati za prvo polletje večinoma v okviru proračunskih meril, določenih za posamezna podjetja. Trenutno pa so v fazi preučevanja nekatere nove priložnosti za naložbe, ki bi jih bilo mogoče izvesti do konca leta. bruselj - Razprava v Evropskem parlamentu Olli Rehn optimističen glede Slovenije in Hrvaške BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju izrazil optimizem, da bi se Slovenija in Hrvaška o reševanju vprašanja meje lahko dogovorili v kratkem. Na vprašanja evropskih poslancev, ali je sam še vpleten v proces iskanja rešitve, pa je odgovoril, da je sedaj žogica na strani obeh držav. "Opažam, da je politično vzdušje med državama in njunima voditeljema v tem trenutku bistveno izboljšano," je dejal Rehn. To je po njegovem mnenju razlog za določeno mero optimizma, da bi napredek glede reševanja vprašanja meje med državama lahko bil dosežen v kratkem. Na vprašanja evropskih poslancev, ali je sam še vpleten v reševanje problema Hrvaške in Slovenije, pa je Rehn odgovoril, da je Evropska komisija opravila svoje delo in da je sedaj čas, da obe državi prehodita še zadnje centimetre do cilja, najdeta politično Olli Rehn voljo in se dogovorita o rešitvi. "Vesel sem, da je politično vzdušje očitno boljše," je menil komisar. "Sedaj lahko samo spodbudim oba voditelja, naj po-iščeta izhod," je dodal. Ob tem je še spomnil, da si je komisija šest mesecev intenzivno prizadevala za rešitev, in poudaril, da je bil na koncu problem v "nekaj besedah in njihovem vrstnem redu". Komisar je tudi prvič ocenil, da bi lahko Hrvaška pristopna pogajanja z EU končala v prvi polovici prihod- njega leta - če bo problem s Slovenijo rešen kmalu in če bo Hrvaška izpolnila nekatere druge kriterije, med katerimi je izpostavil pravosodje in ladjedelnice. Doslej je komisar ponavljal, da bi Hrvaška pristopna pogajanja lahko končala še letos. Komisar je o Hrvaški in Sloveniji govoril v pogovoru o širitvi in Zahodnem Balkanu z evropskimi poslanci v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta, v katerem so sodelovali tudi slovenski evroposlanci Zoran Thaler (S&D/SD), Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in Jelko Kacin (AL-DE/LDS). Evropska komisija je od januarja do junija Hrvaški in Sloveniji pomagala v iskanju rešitve za problem meje na podlagi predloga za način reševanja vprašanja meje in za sprostitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Pogovori so propadli junija in od takrat EU ponavlja, da se morata sedaj državi sami dogovoriti, kako naprej. (STA) ALPE-JADRAN Četrtek, 3. septembra 2009 3 44. jesenski seminar za slovenske šolnike v italiji - Včeraj slavnostno odprtje v Kulturnem domu v Trstu Slovensko šolstvo v Italiji kot »najbolj vitalen del manjšine« Prisotnost slovenskih ministrov Igorja Lukšiča in Boštjana Žekša - Priznanji upokojenima ravnateljema - Danes začetek strokovnih srečanj TRST - Slovenski vladi je jasno, da ima slovensko šolstvo v Italiji posebno vlogo, saj predstavlja najbolj vitalen del manjšine, ki z njim pade ali obstane, zato si bo po svojih močeh prizadevala, da bo naša šola to svojo vlogo dobro opravila. To so bile - med drugimi - pozdravne besede ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije Igorja Lukšiča na včerajšnjem slavnostnem odprtju 44. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji, ki je potekalo v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma. Udeleženci seminarja, ki bo potekal do torka, 8. septembra, so ob tej priložnosti doživeli kar dvojni ministrski obisk iz Slovenije - poleg Lukšiča se je odprtja udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš -kar je svojevrstno priznanje za vzgojitelje, učitelje in profesorje, ki delujejo v slovenskih oz. dvojezičnih vrtcih in šolah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter pomembna popotnica za začetek novega šolskega leta, katerega jesenski seminar tradicionalno predstavlja nekakšen uvod. Množico šolnikov in visokih gostov, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma, je po pozdravu gostitelja, ravnatelja Slovenskega stalnega gledališča Tomaža Bana, in ravnatelja Glasbene matice Bogdana Kralja, pozdravilo igranje Klavirskega kvarteta GM, ki je ob svoji stoletnici poskrbela tudi za krajši kulturni program. To je bil uvod v vrsto pozdravnih nagovorov nekaterih gostov odprtja seminarja, ki jo je začel nastop nove deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, za katero je seminar za slovenske šolnike konkretna izkušnja sodelovanja med Italijo ter bivšo Jugoslavijo in današnjo Slovenijo, poudarila pa je tudi potrebo po razvijanju kompetenc učiteljev s pomočjo izobraževalnih seminarjev spričo sprememb, ki jih doživlja družba, pa tudi italijanski šolski sistem. Tudi slovenski minister za šolstvo Lukšič se je zaustavil pri spremembah, ki smo jih doživeli v zadnjih desetih letih in zaradi katerih šola ne more več biti samo prostor posredovanja znanja in dejstev, ampak lahko ponudi možnost, kako ta dejstva organizirati najbolje za vsakega posameznika, da mu bodo služila kot orientacija v življenju. Spremembam se je treba prilagoditi, je menil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žekš, ki je opozoril, da se te spremembe tičejo tudi zamejstva, ker zanimanje za slovenski jezik v svetu narašča, zato imajo šolniki nalogo prilagoditi se spremembam in izpopolniti šolski sistem. Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Gregor Mohorčič pa je opozoril, da pri seminarju ne gre samo za izmenjavo praks in izkušenj iz slovenskega šolskega sistema, ampak tudi za Udeleženci letošnjega seminarja so poleg prisotnosti ostalih uglednih gostov doživeli kar dvojni ministrski obisk iz Slovenije kroma to, da slovenski šolniki iz Italije lahko prenesejo svoje znanje v Slovenijo. Pisni pozdrav udeležencem seminarja je posredovala tudi ravnateljica deželne agencije za šolsko avtonomijo Ansas Alessandra Missana. Zbrane šolnike in goste sta pozdravila tudi vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič in višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ki sta ob tej priložnosti tudi podelila priznanje dvema dolgoletnima ravnateljema, ki sta s 1. septembrom stopila v pokoj, Zvonku Legiši in Igorju Sancinu. Osrednja nit seminarja, ki ga na podlagi mednarodnih dogovorov nudi slovensko ministrstvo za šolstvo, organizira pa ZRSŠ v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, je po besedah pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni šola v svoji inovativnosti, ki motivira učitelja in učenca ter spodbuja njuno medsebojno sodelovanje. To bo prišlo do izraza v okviru predavanj in srečanj v 18 ciljnih skupinah, ki so namenjene približno 450 šolnikom. Prva srečanja bodo na sporedu danes na Opčinah in pri Sv. Ivanu v Trstu, jutri se bo seminarsko dogajanje preselilo v Gorico, v torek pa v Trst, točneje k Sv. Jakobu, kjer se bo tudi zaključilo. Ivan Žerjal seminar - Uvodno predavanje ^ ■ • 2m v« i v m a • v« v Gabi Cacinovic Vogrrnac za soudeležbo pri pouku TRST - Potrebujemo paradigmatsko spremembo v tem, kako šolo razumemo in jo živimo, kaj lahko vnesemo v odnos med učiteljem in učencem, da bi bil ta odnos soustvarjalen in da bi šola gojila odprt prostor za pogovor. V to je prepričana uvodna predavateljica na letošnjem jesenskem seminarju za slovenske šolnike v Italiji. Organizatorji so tokrat v svojo sredo povabili znano slovensko psihologinjo in družinsko terapevtko ter profesorico na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani Gabi Čačinovič Vogrinčič (na sliki KROMA), ki je svojemu predavanju dala naslov Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor iz etike udeleženosti in perspektiv moči. Predavateljica je izhajala iz ugotovitve, da učenci zaenkrat niso soudeleženi pri pouku, niti pri oblikovanju njim namenjene pomoči, medtem ko učenec potrebuje učitelja, ki je tudi njegov zaveznik, ki ga bo spoštljivo usmerjal, podpiral, popravljal in mu pomagal ter se mu pridružil pri raziskovanju in razčiščevanju, kje se sploh nahaja. Zato je pomembno posvetiti pozornost procesu učenja in odnosa ter pogovoru med učiteljem in učencem, zato da se v tem procesu krepita učenčeva moč in znanje. Vloga učitelja je torej nuditi pomoč učencu, v središče pa mora stopiti odnos med njima. Da pa učitelj praktik ustvari tak odnos, je potrebno spremeniti miselnost, pri čemer je Gabi Čačinovič Vogrinčič poudarila predvsem dva koncepta: etiko udeleženosti, ki učitelju ne dovoli, da bi bil posestnik znanja, ampak ga spodbuja, da bi posredoval soustvarjalni proces, kjer nihče nima končne besede in kjer je pomembno, da se pogovor nadaljuje, ter perspektivo moči, kjer je treba videti najprej, kaj otrok zna in zmore, in od tam začeti delo, da se to znanje razširi. Učitelj naj pomaga odkriti in izkoristiti učenčevo moč in vire in naj mu pomaga, da doseže svoje cilje. Za Gabi Čačinovič Vogrinčič je pomemben tudi koncept delovnega sou-stvarjalnega odnosa, kjer se je treba naučiti, kako učiti, učenje tistega »kako« pa je danes po njenih besedah pastorka. Tu je med drugim poudarila pomen dogovora o sodelovanju, pa tudi pomen profesionalne drže in osebne zavzetosti učitelja, pa tudi izvirni delovni projekt pomoči, kjer se učitelj pridruži otroku pri odkrivanju oz. raziskovanju in kjer se je po besedah predavateljice potrebno tudi ustaviti in izreči priznanje. Potrebno je tudi, da ima otrok občutek lastne vrednosti, pravico do resničnosti, dobre izkušnje z zadovoljevanjem potreb po edinstvenosti, avtonomiji, neodvisnosti, skrbi zase, povezanosti v ljubezni, prijateljstvu, bližini ter skrbi za druge. Dalje so tu pomembne sposobnosti za ljubezen, konflikt in pogajanje. (iž) konzulat rs - Ministra Lukšič in Žekš na srečanju s predstavniki našega šolstva in krovnih organizacij Spomenica o odprtih vprašanjih Pričakovanje, da jih bo slovenska vlada na bilateralnih srečanjih z italijansko stranjo postavila kot prioriteto - Lukšič: Slovensko šolstvo v Italiji deluje v skladu z zahtevami časa TRST - Slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pričakuje, da bo slovenska vlada nekatera odprta vprašanja slovenske manjšine v Italiji, med katerimi je tudi vprašanje šolstva, postavila kot eno od prioritet na bližnjih bilateralnih srečanjih ministrov in predsednikov vlad Italije in Slovenije. V ta namen sta predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka Lukšiču in ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu izročila dokument, v katerem opozarjata na prepočasno izvajanje zaščitnega zakona ter na vprašanja financiranja manjšinskih organizacij, šolstva v luči italijanske šolske reforme, medijev in aplikacije vidne dvojezičnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Z dokumentom bo Lukšič seznanil predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja. To je minister Lukšič dejal novinarjem po včerajšnjem srečanju s predstavniki slovenskega šolstva in krovnih organizacij na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu, ki je potekalo ob robu začetka 44. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji. Poleg Pavšiča in Štoke ter obeh ministrov in drugih predstavnikov konzulata in slovenskih šolskih oblasti so se srečanja udeležili senatorka Tamara Blažina, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Tomaž Simčič, direktor Zavoda Republike Slove- nije za šolstvo Gregor Mohorčič, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni ter ravnateljici Ksenija Dobrila in Mihaela Pirih. Ob ugotovitvi, da položaj manjšine ni bleščeč, pa je minister Lukšič poudaril tudi, da slovensko šolstvo v Italiji deluje v skladu z zahtevami časa, pri čemer je pomembno, da ostane glavna opora slovenski manjšini. Obenem imajo naše šole po ministrovem prepričanju zelo dobre učitelje in ravnatelje in delajo kvalitetno, tako da se že dobro razvito sodelovanje lahko še nadgradi. Za ministra Žekša pa je stanje naših šol v danih okvirih dobro, zelo slabo pa bo, če bo prišlo do združevanja šol in posledičnega zmanjševanja učiteljskega kadra. Slovenija lahko pomaga indirektno, s tem da Italijo opozarja na mednarodne norme, dogovore in obveznosti. Za senatorko Tamaro Blažina pa sta začetek seminarja za šolnike in srečanje z ministroma (slednja sta popoldne obiskala tudi sedež slovenskih šol v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu) dobra popotnica v luči bližnjih bilateralnih slovensko-italijanskih srečanj, slovenska manjšina pa si mora po njenem mnenju še naprej prizadevati, da bo kljub reformi italijanskega šolskega sistema ohranila specifiko svojega šolstva, predvsem pa mora njena skrb biti usmerjena v kakovostno šolo. (iž) Z ministroma so se srečali predstavniki šolstva in civilne družbe kroma 4 Četrtek, 3. septembra 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Stalinovo opravičevanje pajdašenja s Hitlerjem Jo2e Pirjevec_ V torek 1. septembra smo se spominjali sedemdesetletnice Hitlerjevega napada na Poljsko, ki je zaznamoval začetek druge svetovne vojne. Predsednik ruske vlade Vladimir V. Putin je ob tej priliki objavil članek, v katerem je polemiziral s tistimi, ki opozarjajo, da je nekaj dni kasneje tudi Sovjetska zveza zasedla vzhodnopoljske teritorije in baltske države v skladu s paktom Mo-lotov-Ribbentrop, s katerim sta si obe velesili razdelili Evropo. Omenjenega dogovora Putin z moralnega zornega kota ne opravičuje, po pravici pa opozarja na dejstvo, da ga je treba vključiti v kontekst časa, ko sta tudi Francija in Velika Britanija paktirali s Hitlerjem, saj sta oktobra 1938 v Münchnu pristali na razkosanje Češkoslovaške. In celo Poljska je sodelovala pri delitvi plena, kajti njena vojska je zasedla dve češki pokrajini v trenutku, ko je Wehrmacht zadal smrtni udarec praški vladi. Stalin je bil prisiljen podpisati dogovor s Hitlerjem, ugotavlja Putin, ker je na vzhodu grozil Sovjetski zvezi napad Japonske in si ni mogla privoščiti vojne na dveh frontah. Škoda, da Putin ni bral vojnega dnevnika maršala Alanbrooka, saj bi lahko še dodatno obogatil razmišljanje o razlogih, ki so prepričali Stalina, da je sklenil kupčijo s svojim največjim sovražnikom. Kdo je bil Lord Alanbrooke? Eden vodilnih angleških častnikov, ki je ob izbruhu druge svetovne vojne sodeloval pri evakuaciji britanskih čet iz Francije in postal kasneje poveljnik imperialnega generalnega štaba. V tej funkciji je tesno sodeloval z Winstonom Churchillom in, kakor sam pravi, skrbel za to, da slednji v svoji impulzivnosti ne naredi preveč vojaške škode. Sredi avgusta 1942 je premiera spremljal na potovanje v Moskvo, kjer je bila organizirana britansko-sovjetska konferenca na vrhu. Svojo izkušnjo v Kremlju Alanbrooke opisuje kot dokaj napeto vrsto pogovorov s Stalinom, Molotovom, Vorošilovim in drugimi sovjetskimi voditelji, pri čemer opozarja tudi na grozoto pantagrueličnih pojedin, ki se jih je moral udeležiti. »Večer se je počasi razvijal in počutil sem se vedno slabše. Nasproti meni med mnogimi ribjimi jedmi je bil majhen odojek, pokrit s tančico bele omake. Imel je črno oko iz tartufa in gobček iz oranžne lupine. Nismo se ga dotaknili, in medtem ko je večer drsel mimo, je njegovo črno oko strmelo vame, oražni gobec pa se je skremžil v sardoničen nasmeh! Prašička še danes vidim, če zatisnem oči«. V tej atmosferi vinjenega druženja je Churchill vprašal Stalina, naj mu razloži, zakaj se je avgusta 1939 spečal s Hitlerjem in pri tem ignoriral poskuse Britancev, da bi ustvarili skupno fronto proti nacizmu. Stalin je odgovoril, da ni verjel v dobro vero londonske vlade. Vedel je namreč, da v skrajnem primeru lahko mobilizira samo dve diviziji, in bil je prepričan, da si ne dela utvar o tem, kako šibka je francoska vojska in kako malo se je mogoče zanesti nanjo. Ni si mogel predstavljati, da bodo Britanci stopili v vojno, glede na to, da so bili tako nemočni. Po drugi strani, je rekel, ni imel dvoma, da bo Nemčija prej ali slej napadla Rusijo. Ni bil pripravljen, da bi se napadu zoperstavil; z napadom na Poljsko skupaj z Nemčijo pa bi si zagotovil več ozemlja, ozemlje je pomenilo čas, in imel bi torej več časa, da se pripravi. Je Stalin govoril resnico, ali jo je samo prikrojil novim razmeram, da opraviči svoje pajdašenje Hitlerjem? Dvom je upravičen, če vzamemo v poštev dejstvo, da je do 22 junija 1941 trdovratno odklanjal vsako vest o nemških agresivnih načrtih. Vendar se strinjam z Alanbrookom, ki je v komentar tej zgodbi zapisal: »Mislim, da je to dobro pojasnilo, zakaj je sprejel takšno odločitev«. VREME OB KONCU TEDNA Poletje začenja počasi popuščati Darko Bradassi Po obdobju sončnega in nadpovprečno toplega vremena je pred nami novo občutnejše poslabšanje, ki nas bo prehodno popeljalo v nekoliko bolj jesenske razmere. Predvsem bo na vrsti izrazitejša ohladitev, pa tudi padavine bodo dolgotrajnejše, saj bo deževalo, z vmesnimi premori in morebitnimi delnimi izboljšanji, od današnjega dne do sobote. Pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte, v soboto pa bo zapihala zmerna do močna burja. V teh dneh se temperature zadržujejo na zelo visokih vrednostih za začetek septembra, v povprečju so za kakih 5 ali 6 stopinj višje od dolgoletnih meritev. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je, denimo, včeraj opoldne na višini 1500 metrov namerila skoraj 15 stopinj Celzija, natančneje 14,8 stopinje Celzija, ničta izoterma pa je bila v prostem ozračju na višini skoraj 4000 metrov. Take vrednosti bi bile normalne ob koncu julija ali v začetku avgusta. Stanje pa se bo občutno spremenilo v prihodnjih dneh. Nad evropskim severozahodom se namreč zadržuje obsežno območje mrzlega in nestanovitnega zraka, ki se bo postopno začel spuščati proti nam. Anticiklon se bo odmaknil proti jugovzhodu in bo zapustil naše kraje. Prva posledica bo obrat višinskih tokov. Od današnjega dne se bodo krepili jugozahodni tokovi, ki nam bodo prinašali vse bolj vlažen zrak. Zato se bo vreme pri nas že danes poslabšalo, nestanovitna vremenska faza pa bo trajala tudi jutri, ko se bodo jugozahodni tokovi še krepili. Vremenska fronta bo dosegla naše kraje v petek popoldne ali najkasneje v noči na soboto. Nad severnim Jadranom bo tudi nastalo ciklonsko območje. Tedaj se bodo padavine okrepile in bo ozračje še nekoliko bolj nestanovitno. Plohe in nevihte bodo pogostejše, vmes bodo lahko nastali tudi posamezni močnejši krajevni pojavi, ni izključeno pa, da bi lahko prišlo tudi do kakšnega krajevnega neurja. Za fronto se bo ozračje občutno ohladilo. V primerjavi z včerajšnjimi temperaturami pričakujemo, da se bo ozračje ohladilo v povprečju za okrog 10 stopinj Celzija. Na višini okrog 1500 metrov se bo živo srebro spustilo do okrog 5 stopinj Celzija in bo verjetno padlo na najnižjo vrednost od letošnjega junija. To bo prvič, da bomo res občutili, da se poletje počasi nagiba h koncu. Lepih in sončnih ter toplih utrinkov tudi v nadaljevanju meseca sicer ne bo manjkalo, vendar sedanja fronta bo spremenila vremensko sliko. Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, ki se bodo okrepile v noči na soboto. Od sobote pričakujemo občutno nižje temperature, občutek mraza pa bo večji tudi zaradi zmerne do močne burje. Zivosrebrni stolpec se bo v nižinah in na Krasu spustil pod 15 stopinj Celzija, ponekod se bo predvsem v noči na nedeljo lahko dotaknil 10 stopinj Celzija. Tudi čez dan ne bo ravno vroče. Najvišje dnevne temperature v soboto bodo malo nad 20 stopinj Celzija, v nedeljo do okrog 25 stopinj Celzija. V soboto se bo sicer vreme izboljšalo, v nedeljo pa bo prevladovala jasnina, vendar ob nižjih temperaturah. Na sliki: nad severozahodno Evropo je območje nestanovitnega in mrzlega zraka, ki se približuje našim krajem benečija - V nedeljo praznovanje Na Matajurju že 33. praznik gore MATAJUR - V nedeljo bo na Matajurju že 33. praznik gore, ki ga organizira Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda v sodelovanju z občino Sovodnja in lokalnimi planinskimi društvi, med katera sodi tudi Planinska družina Benečije. Praznik je za vse enkratna priložnost, da preživijo prijeten in športni dan v Benečiji. Program letos predvideva voden pohod z Gorenjega Barnasa v občini Špe-ter do Matajurja. Start bo že ob 7.30, ob 8.30 pa bo na sporedu kulturno-natura-listični sprehod od koče Pelizzo do Mar-sinskih planin in vrha Matajurja. Ob 9.30 bo v koči Pelizzo predstavitev romana »Cercando Rommel«. Avtor Lino Leggio si je zamislil zgodbo, ki se dogaja v dolini ob meji s Slovenijo. Protagonist romana je milanski novinar Cesidio Antidormi, ki išče morebitno medijsko bombo v zvezi z Erwinom Rommlom, protagonistom bitk pri Kobaridu med prvo svetovno vojno. Predstavitvi zanimive knjige bo sledilo srečanje z beneškim gorskim vodnikom Massimom Laurencigom. Prisoten bo tudi pred kratkim imenovani komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli. Ob 10.30 bo pri Mostu start tradicionalne kolesarske dirke do Matajurja, ki je poimenovana po Marinu Iussigu. Ob 12.00 pa bo v cerkvici na vrhu Matajur-ja (posnetek je s praznovanja leta 2007) dvo- oziroma večjezična peta maša, ki jo bo daroval don Zuanella. Po kosilu je na sporedu še nagrajevanje najboljših kolesarjev in nastop pro-seške godbe. Možni bodo tudi vodeni pohodi, cel dan pa bo deloval dobro založen eno-gastronomski kiosk. (NM) vojsko - Slabo vreme ni preprečilo množične udeležbe Pohod v spomin na zgodovinski prenos ranjencev avgusta 1944 V soboto je na Vojskem bilo spet slavnostno. Napovedi popolnega vremenskega preobrata niso preprečile množične prisotnosti ljudi iz bližnjega idrijskega območja in bolj oddaljenih krajev tja do Pirana. Ze zjutraj je svečanost na Hudem polju v Trnovskem gozdu potekala še ob sončnem vremenu v ganljivem in hkrati ponosnem vzdušju s spominom na podvig enot IX. Korpusa, ki so zadnje dni avgusta leta 1944 neposredno sodelovale - 800 borcev je izmenično nosilo nekaj več kot sto ranjencev - ali varovale (5.000 borcev) premik glavne kolone od Novakov na Cerkljanskem do Črnomlja na Dolenjskem. To humanitarno in hkrati vojaško potezo smemo organizacijsko in strateško primerjati s korpusnim znanim pohodom v Benečijo, s premikom brigad proti Trstu in Gorici zadnje dni aprila 1945 ali s pohodom 14. divizije na Štajersko. Partizanska saniteta in komanda sta tedaj še enkrat dokazali in operativnim enotam 'sporočili', da v spopadih ranjeni borci ne ostajajo prepuščeni samim sebi. V brunarnicah po gozdovih, zemljankah in votlinah (in ne v okupatorskih bolnišnicah!) se je v štirih let zdravilo okrog 15.000 borcev Operacija prenosa je bila mogoča na osnovi dogovora med Titom in Churcil-lom, ki sta kar nekaj časa prej v Caserti razpravljala o možnem izkrcanju zavezniških sil na istrskem polotoku: Tito je v to načeloma pristal, v zameno pa se med drugim zavzel za pomoč svojim ranjencem na jugoslovanskem bojišču. Iz Črnomlja so namreč primorske in gorenjske partizane z letali prepeljali v Bari. Južna Italija je bila tedaj že osvobojena. Kar nekaj ur pred svečanostjo na Hudem polju je iz Zelina na cesti Most na Soči - Idrija odrinila kolona okrog 150 po-hodnikov na približno 27 km dolgo traso po stopinjah tedanjega prenosa ra- njencev. Razdalja ne pomeni veliko, če ne upoštevamo višinskih razlik, strmin in spustov, ki se vrstijo v smeri Jagršč, Krnic, Oblakovega vrha, Vojščice, Ogalc in Vojskega in ne omenimo skoraj uro trajajočega naliva, med katerim so se kolovozi spreminjali v potoke. V Krnici je bilo kosilo v dvorani krajevne skupnosti, na Vojščici pa komemo-racija pred grobiščem padlih, ki jim je iska-zala čast tudi delegacija slovenske vojske v svečanih uniformah. Na Vojskem je v programu sodeloval orkester, pevski zbor, spominski vod v partizanskih uniformah in s trofejnim orožjem, prapori brigad in veteranov osamosvojitvene vojne; spregovoril je Idrijski župan, predstavnik partizanske sanitete in predsednik Zveze borcev Stanovnik. Popoldanska deževna vremenska fronta je preprečila nadaljevanje prijateljevanja med udeleženci. (a.r.) slovenija - V nedeljo v več mestih Prireditve ob evropskem dnevu judovske kulture LJUBLJANA - Tudi letos bo na evropski dan judovske kulture v nedeljo, 6. septembra, potekalo več prireditev v več slovenskih mestih - Ljubljani, Mariboru, Lendavi in Kopru. S tem želijo širši javnosti približati bogato judovsko dediščino in njihovo tradicijo v Sloveniji. Evropski dan judovske kulture je del širše iniciative praznovanj, ki se na isti dan zgodijo po evropskih prestolnicah in večjih evropskih mestih - letos je ta dan 6. september. Leta 2006 je v projektu sodelovalo že 30 evropskih držav, prvič se jim je priključila tudi Slovenija. Evropski dan judovske kulture soorganizirajo B'ai B'rith Europe, Evropski svet judovskih skupnosti in Mreža španskih judovskih organizacij. V Sloveniji poteka organizacija projekta s pomočjo Združenja staršev in otrok Sezam, Judovske skupnosti Slovenije in Kadime - judovske mladinske organizacije, Sinagoge Maribor, Zavoda za kulturo in promocijo Lendava in mnogih prostovoljcev. V Ljubljani bo v Mestnem muzeju potekalo literarno dopoldne z naslovom "Biljard v Dobayu" s književnikom Dušanom Šarotarjem. V Mariboru, natančneje v Sinagogi Maribor, bo možen ogled razstave Judovska dediščina na Slovenskem ter udeležitev predstavitve praznika "roš hašan". V lendavski sinagogi bo možen ogled stalne razstave o zgodovini dolnje-lendavskih Judov, potekal pa bo tudi izbor literarnih del pisateljev judovskega rodu. Organiziran bo tudi vodeni sprehod po judovski Lendavi, predvajali bodo dokumentarni film RTV Slovenija Šoa - teža molka, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili koncertu madžarske skupine, ki igra klezmer. V Kopru bo v Pokrajinskem arhivu odprta razstava z naslovom Spomin na holokavst. Obiskovalci bodo tako spoznali judovsko kulturo in tradicijo, navade in osnovna načela, ki narekujejo življenje vernemu Judu, ter tradicionalno glasbo. (STA) / ITALIJA Četrtek, 3. septembra 2009 5 pandemija - Sestanek krizne skupine za boj proti A/H1N1 Vrhunec razsajanja nove gripe bo na prelomu leta Zbolelo naj bi do tri milijone Italijanov - Konec pandemije do maja 2010 mediji - Polemika Vatikan proti Feltriju, premier pa toži L'Unita RIM - Italijanski medijski prostor je še naprej teren ostrih političnih spopadov, ki so se začeli maja z objavami o »škandaloznem« zasebnem življenju predsednika vlade Silvia Berlusconija. V igro škandalističnega obračunavanja je bila nato vpletena cerkev oziroma glasilo škofovske konference L'Av-venire prek njegovega odgovornega urednika Dina Boffa, ki je leta 2004 plačal 516 evrov dogovorjene kazni zaradi nadlegovanja neke ženske. V Boffovo obrambo so takoj stopili škofje, nato pa ga je bil prisiljen braniti tudi Vatikan, ki je včeraj kar naravnost polemiziral z odgovornim urednikom dnevnika Il Giornale. »Feltri podpihuje kaos, njegove obtožbe do nas pa so brez osnove,« je izjavil šef vatikanskega novinarskega središča pater Federico Lombardi in tako odgovoril na nove obtožbe milanskega dnevnika. Vittorio Feltri je namreč objavil, da je zapis, ki je spremljal sodno odločbo proti Boffu, poslala v obtok vatikanska tajna služba. Tokrat je Vatikanu očitno prekipelo, vendar se Feltri ne pusti utišati: »Nobenega orožja nimam, razen peresa, ta primer pa dokazuje, da se lahko v Italiji obrekuje samo nekatere, medtem ko so drugi nedotakljivi in če se jih dotakneš, postaneš tarča napadov in žalitev.« Da v medijskem prostoru ni vse tako, kot bi moralo biti, še posebno pred novim spopadom okrog javne televizijske službe RAI, dokazuje tudi včerajšnje sporočilo strankarskega dnevnika L'Unita, da jih je premier Berlusconi sodno ovadil in da zahteva odškodnino v višini dveh milijonov evrov, zraven pa še osebne odškodnine (v vrednosti 200 tisoč evrov) od odgovorne urednice De Gregorijeve in od drugih štirih novinark, avtoric člankov o domnevnih spolnih škandalih Silvia Berlusconija. Podminister Ferruccio Fazio ansa RIM - Nova gripa bo v Italiji dosegla vrhunec na prelomu leta, točneje med 18. decembrom in 18. januarjem. »Pandemija ni huda, virus je za mesec počasnejši, kot je bilo predvideno,« je povedal podminister za zdravje Fer-ruccio Fazio po včerajšnjem sestanku kriznega odbora za novo gripo. Ta je imel na dnevnem redu razpravo o možnosti zapiranja šol, o obveščanju javnosti, o oblikovanju t.i. primarnih skupin za cepljenje in o organizacijskem načrtu zdravstvene pomoči. Sestanka na ministrstvu za zdravje so se udeležili predstavniki deželnih uprav, združenj pe-diatrov, družinskih zdravnikov in zdravnikov prve pomoči. Fazio je pojasnil, da bo gripa A/N1H1 doživela vrhunec med sredino decembra in sredino januarja, predvidoma pa naj bi za njo zbolelo od enega milijona in pol do treh milijonov državljanov. Bolezen naj bi v povprečju trajala 15 dni. Načrt preventive s cepljenjem ne bo doživel sprememb, cepivo pa bo na voljo najpozneje do 15. no- eu - Informiranje javnosti Piker odziv iz Bruslja na Berlusconijeve grožnje BRUSELJ - »Katerega predsednika bi moral vprašati za dovoljenje, da smem govoriti?« Tako je evropski komisar za gospodarstvo in finance Joaquin Almunia provokativno vprašal na tiskovni konferenci, na kateri je sodeloval ob koncu včerajšnjega neformalnega srečanja finančnih ministrov v Bruslju. Almunia se je na tak način kritično odzval na zahtevo, ki jo je v torek izrazil predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, da bi za tisk ne smel dajati izjav noben član Evropske komisije, razen predsednika in kvečjemu njegov glasnik. Berlusconijevo »jezo« je povzročil glasnik komisarja za regionalne zadeve Dennis Abbott z izjavami okrog politike, ki jo Italija vodi do priseljencev. O zadevi se je včeraj oglasil tudi predsedujoči finančnim ministrom EU, švedski minister za finance Anders Borg. »Upam, da bo Evropska komisija še naprej odgovarjala tisku na prozoren način,« je dejal. »Tudi v italijanskem jeziku,« je pikro dodal Almunia. Joaquin Almunia ansa nasilje - Nov primer homofobije v Rimu S papirnatima bombama so se znesli nad lokal v t. i. Gay Street RIM - Večno mesto je spet pretresel nov primer nasilne homofobije. V t.i. Gay Street ali Ulici homoseksualcev, kot jo imenujejo domačini, so bili v noči na sredo spet priča sovraštva do istospolnih. Neznanci so v lokal Triclinium oziroma v ljudi, ki so se pred njim zbirali, odvrgli dve papirnati bombi; k sreči je le ena oseba ostala lažje ranjena. Policija in karabinjerji so takoj posegli in od preplašenih očividcev izvedeli, da so bombi odvrgli štirje mladi na motorjih. Nekateri so prepričani, da gre za obrito-glavce, ki so po napadu zbežali; nekateri obiskovalci lokala so jim sledili do postaje metroja pri Koloseju, kjer pa so nasilni mladeniči iz žepov potegnili nože. Gay Street je bila že večkrat tarča tovrstnih oblik diskriminacije in nasilja, ki se zdaj še stopnjuje. Pred nekaj dnevi so namreč nasilneži hudo napadli homoseksualski par v naselju Eur, še pred tem pa je bil pevec Rez tarča napada v naselju San Giovanni. Da je situacija že zdavnaj presegla mere dostojnosti, je vsem na dlani. Obiskovalci lokala so dogodek ocenili kot nedopustno nasilje in že sinoči je združenje Arcigay priredilo baklado, »saj nas papirnate bombe ne strašijo«; pri njej ni sodelovala desničarska homoseksualna organizacija New out, saj meni, da je treba poseči konkretneje. Kot kaže, Rim ni varno mesto za homoseksualce, lezbijke in transeksualce, je sinoči ocenila nekdanja poslanka Vladimir Luxuria, ki je podčrtala, da Italija v primerjavi z Evropo krepko nazaduje. Včeraj se je na Gay Street mudil tudi županov delegat Giorgio Ciardi, ki je napovedal večje kontrole po ulici že od oktobra. Sicer pa je včeraj v tej zvezi spet govoril tudi glasnik predsednika Ev-ropke komisije Johannes Laitenberger, ki je že v torek poudaril, da se komisija glede informiranja javnosti drži evropskih sporazumov. »Evropska komisija sodeluje z javnimi občili na odprt in prozoren način, in to ob spoštovanju načela kolegialnosti,« je dejal. »Sicer pa je ves problem nastal zaradi nesporazuma okrog nekaterih izjav, ki je bil medtem pojasnjen. S tem je zadeva zaključena,« je še povedal Lain-terberger. K sreči je bila le ena oseba lažje ranjena ansa Codacons prijavil Gelminijevo zaradi prenatrpanih razredov RIM - Združenje potrošnikov Co-dacons je prijavilo sodnim oblastem ministrico za šolstvo Mariastello Gelmini in ravnatelje deželnih šolskih uradov zaradi odredb, s katerimi direktno ali indirektno določajo, da posamezni šolski razredi smejo ali celo morajo imeti več kot 25 učencev oz. dijakov. To je namreč po navedbah predsednika Codaconsa Carla Rienzija proti ministrskemu odloku iz leta 1992, ki določa, da iz razlogov požarne varnosti v posameznem razredu sme biti največ 26 ljudi, seveda z učitelji vred. V mnogih primerih je to tudi v navzkrižju s higienskimi predpisi, po katerih bi moral imeti vsak učenec ali dijak v razredu na razpolago 1,96 kvadratnega metra. Osem mladih spolno zlorabilo mladoletnico NEAPELJ - Neapeljska četrt Scandia, ki je sicer znana kot kraljestvo kamore in mamil, je bilo v torek prizorišče hudega spolnega nasilja. Devetnajstletni mladenič je 16-let-no dekle povabil na sprehod, potem pa jo je s svojim avtomobilom zapeljal na osamljeno območje, kjer jo je posilil. Hudodelec pa se s tem ni zadovoljil: poklical je sedem svojih mladoletnih pajdašev, ki so prav tako začeli dekle spolno nadlegovati. K sreči je najstnici uspelo zbežati. Prvi so jo našli karabinjerji, ki so kmalu potem prijeli vse člane tolpe. Antonella Clerici bo vodila Sanremo 2010 RIM - Televizijska napovedovalka Antonella Clerici bo vodila 60. festival italijanske popevke v Sanre-mu, ki bo na sporedu od 15. do 20. februarja 2010. Tako je včeraj sporočil direktor prve državne televizijske mreže RAI Mauro Mazza. Umetniško vodstvo popularne prireditve je prevzel Gianmarco Maz-zi. Antonella Clerici je ob uradnem imenovanju izrazila veliko zadovoljstvo. »S tem se uresničujejo moje sanje,« je dejala. »Na odru gledališča Ariston želim prirediti velik praznik za vse Italijane, ki naj združuje legendo in modernost,« je dodala. EVRO 1,4220 $ -G,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. septembra 2GG9 vembra, morda pa tudi prej, je zagotovil podminister. Cepivo bo razdeljeno deželam, v preučevanju pa je tudi način, kako bi preprečili prekrivanje cepljenja proti tradicionalni in novi gripi. Po ocenah Višjega zdravstvenega zavoda naj bi ta tip cepljenja odpravil pandemijo pred začetkom maja prihodnje leto, je dodal Fazio. Po podatkih ministrstva za zdravje so doslej v Italiji našteli 2700 ugotovljenih primerovnove gripe, za drugih 5600 obolenj pa obstaja sum na gripo A. 12. oktobra se bodo na izrednem zasedanju v Bruslju zbrali ministri za zdravje vseh 27 članic EU in uskladili nacionalne načrte za boj proti novi gripi. Na dnevnem redu zasedanja bo predvsem vprašanje dostopa do cepiva in pomoč državam članicam, ki imajo probleme, saj je proti pandemiji potrebna velika mednarodna solidarnost. Evropski komisar za zdravje Androulla Vassiliou bo sredi septembra poslal v Evropski parlament poročilo o skupnih prizadevanjih članic EU proti širjenju nove gripe. valute evro (povprečni tečaj) 2.9. 1.9. ameriški dolar japonski jen 1,4220 131,63 9 7137 1,4314 133,26 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 45,3921 69,6420 9,7770 45,5685 70 1390 MlUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4428 0,88510 7,4432 0 88150 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna U,OOJ 1 v 10,3186 8,6800 Jutri, 4. septembra Ob 16.30: dr. David Bandelj ... MI SE IMAMO RADI Sobota, 5. septembra dr. Boštjan Žekš SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PO PADCU MEJA, V OBDOBJU GLOBALIZACIJE Nedelja, 6. septembra Ob 10. uri: dr. Edvard Kovač POSTKRŠČANSKA ERA ALI VEK NOVEGA KRŠČANSTVA? Ob 16. uri: dr. Matej Makarovič SLOVENIJA, EVROPA IN GLOBALIZACIJA V > U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON Poletna arena: 18.15, 21.00 »La donna di nessuno«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 2D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »oicatto d'amore«; 20.00, 22.00 »Il messagge-ro«; 20.00 »S.Darko«; 16.30, 18.15 »Alieni in soffitta«; 22.05 »Sex movie in 4D«; 16.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. FELLINI - 17.00 »Le 13 rose«; 19.30, 21.45 »I love oadio oock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Oi-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Cheri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Fa la cosa sbagliata«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Zack in Miri snemata pornič«; 18.30, 21.30 »Neslavne barabe«; 18.00 »Vse moje bivše«; 16.00 »G-Force 3D«; 17.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale -L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messag-gero«; Dvorana 3: 20.15, 22.15 »S.Darko«; Dvorana 4: 16.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 20.30, 22.15 »Smile«; 16.30, 18.15 »Sex movie in 4D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'al-ba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »L'era glaciale - L'al-ba dei dinosauri«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »S. Darko«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 5: 18.00 »Alieni in soffitta«; 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, šola zaprta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od ponedeljka do petka tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI Igo Gruden v Nabrežini se bo pouk začel v torek, 8. septembra, s sledečim urnikom: 7.45 - 13.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Finžgar, Milčinski in Zupančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lonjer in Barkovlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da se bo pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah ravnateljstva pričel v četrtek, 10. septembra ob 8.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da se bo pouk v vrtcih in šolah začel dne 10. septembra, ob 8. uri in se zaključil ob 13. uri. Vse nadaljnje informacije bodo starši prejeli prvi dan pouka. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. S Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v soboto, 5. septembra, v sodelovanju s Deželno zvezo kmetov CIA in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije enodnevni izlet na 47.Mednarodni kmetijski sejem AGRA v Gornjo Radgono in na 56. Svetovno prvenstvo oračev v Te-šanovcih. Cena izleta je 35,00 evrov na osebo in vključuje stroške prevoza in vstopnine. Vpisovanje na Kmečki zvezi (040-362941) do petka 4. septembra, do 12 ure. SPDT prireja v soboto, 12., in nedeljo, 13. septembra, dvodnevni izlet na Kamniški Grintavec (2558m). Zbirališče in odhod je predviden ob 6.00 pred hotelom Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). □ Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. GLASBENO-PESNIŠKI VEČER na Festivalu mladinske ustvarjalnosti, ki je bil napovedan za nocoj (četrtek, 3.septembra) v Finžgarjevem domu na Opčinah, zaradi bolezni ODPADE. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal danes, 3. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR obvešča, da potekajo redne pevske vaje za petje pri nedeljski maši, ki jo prenaša tržaška radijska postaja, od 20.ure vsako sredo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29). Toplo vabljeni tudi novi pevci! ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE začenja s pripravami na festival v Dubrovniku s prvo vajo, ki bo v petek, 4. septembra, ob 17.uri v Ba-zovskem domu. Vabljena dekleta stara od 14 do 20 let. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globa-lizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah do petka, 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v petek, 4. septembra, meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 10. do 12. ure na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel št.112. O na-daljnih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden bo za MPS do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik od petka, 4. do nedelje, 6. septembra v Gročani. Ples in zabava s skupinami The Maff, Ni panike in Ne me jugat, dobro založeni kioski in sejem tipičnih pridelkov Krasa. V soboto, 5. septembra, ob 16. uri otvoritev fotografske razstave Diega Gerija »Kmečki utrinki« in razstave izdelkov poletnih otroških delavnic projekta »V sožitju z naravo včeraj in danes«. V nedeljo, 6. septembra, ob 17.30 nastop Pihalnega orkestra Divača in pozdrav županov sodelujočih občin. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE prireja na Trgu Caliterna, od petka, 4. septembra, do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navija- škimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. DRUŠTVENI BAR SKD TABOR v Prosvetnem domu na Opčinah ima nova upravitelja. Carlo in Kristijan Ferfoglia vabita člane, prijatelje in znance na otvoritev, ki bo v soboto, 5. septembra od 18.00 dalje. FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI - do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debatna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Fin-žgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, na tradicionalni praznik grozdja. Odprtje kioskov ob 18. uri, v nedeljo ob 19. uri nagrajevanje najlepših »rašponov«, v soboto ples z ansamblom »Le mitiche pirie« in v nedeljo z Maurom. ORGANIZACIJSKI ODBOR za proslavo bazoviških junakov, vaške organizacije iz Bazovice, TPPZ Pinko To-mažič in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane (dir. Mateja Mavri) v soboto, 5. septembra, ob 20. uri v Bazovico-Špor-tni center Zarja. SKD GRAD od Banov, vabi na »Šagro pod kostanji«, ki bo v soboto, 5. in nedeljo, 6. septembra, na vaškem trgu pri Banih. Topli vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK PESCATORI vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, v Ljudski dom v naselju Sv. Sergija na praznik komunističnega tiska. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo na bazovski gmajni v soboto, 5. septembra tradicionalni »Taborni ogenj« v spomin na bazoviške junake. Vsi člani se bomo zbrali ob 16.00, ko se bo začel popoldanski program. Ogenj se bo predvidoma začel ob 21.30. S sabo naj vsi prinesejo tudi popolne kroje (jeans, srajca in rutka), za večerjo bo priskrbljeno. V nedeljo, 6. septembra pa se bomo na bazovski gmajni zbrali ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 6. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. ŽUPNIJA SV. MARTINA IZ PROSEKA vabi na praznik Marijinega rojstva v torek, 8. septembra, ob 18.10, k slovesni sv. maši, ki jo bo v domači cerkvi daroval g. škof Evgen Ravignani. Po sv. maši bo vodil procesijo s kipom Matere božje. To bo tudi prilika, da se poslovimo od našega g. škofa. Dobrodošle narodne noše in vsi ljubitelji naše skupne matere Marije. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste mlade mu-zikante od 9. do 16. leta; prva vaja v torek, 8. septembra, v Štalci, v Šem-polaju, ob 19.15. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 9. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBO-ROV-TRST obvešča pevke in pevce združenega zbora ZCPZ, da bodo vaje v sredo, 9. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na simpozij o problematiki financiranja slovenske šole v Italiji: »Kaj ovira slovensko šolo na poti do finančnih sredstev, predvidenih po zakonu 38/01?«. Moderator: dr. Drago Štoka, v dvorani Tiziano Tessitori na Deželnem sedežu FJK, Trg Oberdan 5, v četrtek, 10. septembra, ob 17. uri. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. DELAVNICA OGRLIC v priredbi Študijskega centera Melanie Klein, bo potekala v soboto, 12. septembra, ob 10. uri v ul. Cicerone 8. V okviru delavnice bomo izdelali ogrlico z obeskom Swarovsky. Prijave na info@melanie- klein.org ali na tel. št.: 328-4559414. Mesta so omejena. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od 12. septembra urad na ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto med 17. in 18. uro. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začne z vajami v ponedeljek, 14. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabljeni vsi pevci in tudi nove sile so zelo zaželjene. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE Študijski center Melanie Klein prireja tečaje slovenščine vseh stopenj. Informativni sestanek bo potekal v torek, 15. septembra, ob 20. uri v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v De-vinu in srednji šoli C. de Marcheset-ti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. 21. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822. 0 Prireditve OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo danes, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 11. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo«. O avtorju in delih bo spregovoril dr. Damir Globočnik, kustos Gorenjskega muzeja v Kranju. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli pevci Klape Mali grad. SKD VIGRED - POLETNI VEČERI 2009 Šempolaj, šolsko dvorišče (pokrit prostor pod vrtcem) v ponedeljek, 14. septembra, ob 20. uri, nastopajo: osnovnošolska skupina dramskega odseka društva Jaka Štoka z igrico »Presneto lep dan«; nižješolska skupina dramskega društva Jaka Štoka z igro »Kdo je napravil Coco srajčico«; Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca iz Šempolaja s prizorom »Butalci«. Prispevki V spomin na Marijo Križmančič por. Grgič daruje Neva Grgič z družino 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Marija Sosiča darujejo so-letnice Ana, Lili, Maja, Nadja, Renata, Saška, Vojka in soletniki Albin, Darko, Danilo, Miro, Pavel. M., Paulo S., Pepi, Rudi, Sergio, Tomaž, Vir-ko in Učo 190,00 evrov ter Rihard 50,00 evrov za SKD Tabor, za popravila škode nastale zaradi neurja v Prosvetnem domu. V spomin na Marijo Križmančič por. Grgič daruje Liliana Fonda 30,00 evrov za ŠZ Zarja - Gaja. V drag spomin, ob 3. obletnici smrti, moža Iga Grudna daruje žena Marta 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. 10 Četrtek, 3. septembra 2009 KULTURA / vilenica 2009 - Včeraj odprtje v Lipici, v soboto slavnostna podelitev nagrade Claudiu Magrisu Festivali imajo to moč, da intimen občutek bralca pomnožijo v izkušnjo skupnosti Danes se Vilenica seli v Trst: v Revoltelli bodo ob 19. uri spregovorili Drago Jančar, Claudio Magris in Boris Pahor §§§ Naj beseda steče! S temi besedami so sinoči v Lipici odprli 24. mednarodni literarni festival Vilenica. Vrhunec bo festival dosegel v soboto, ko bodo v sugestivni kraški jami podelili osrednjo nagrado: prejel jo bo tržaški pisatelj in esejist Carlo Magris. Slednji bo že danes protagonist zanimivega srečanja v avditoriju muzeja Revoltella, na katerem bosta sodelovala tudi Drago Jančar in Boris Pahor; ravno 96-letni pisatelj je »avtor v središču« letošnje Vi-lenice. Pogovor se bo pričel ob 19. uri, v popoldanskih urah pa se bodo literati z različnih koncev Evrope, ki festivalske dneve preživljajo v Lipici, sprehodili po tržaškem mestnem središču; Patrizia Vascotto jih bo popeljala po sledeh prvega vileniškega nagrajenca, istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Možnost izbire je privlačna, saj nas navdaja z občutkom svobode, je uvodoma dejala programska vodja festivala Miljana Cunta. Bralci lahko danes izbiramo med neverjetno bogato knjižno ponudbo, ravno geslo Kdo izbere? pa je vodilna tema letošnje izvedbe. »Vprašanje, ki v času velikih pretresov na področju gospodarstva ponuja mnogotera izhodišča za razpravo. Morda se bo prav v luči aktualnih dogajanj dihotomija med umetnostjo in ekonomijo izostrila do te mere, da bo privedla do skrajnosti zapoved o trgu kot ključnem razsodniku literarne vrednosti.« Miljana je spomnila, da tudi v literaturi ni nujno najboljše, kar je množično ... prav tako pa velja tudi ugotovitev, da kar je množično ni nujno najslabše. Knjigo doživlja vsak bralec po svoje, festivali pa imajo to moč, da »intimni občutek bralca pomnožijo v izkušnjo skupnosti«. Tako je tudi na vi-leniškem festivalu, ki ponuja številna literarna branja, predstavitve knjig, srečanja z avtorji (natančen spored je na voljo na spletni strani www.vilenica.si). Včerajšnje dvojezične (slovensko-angleške) otvoritve se je udeležil tudi zunanji minister Samuel Žbogar. »Festival Vilenica je eden od mnogih, izjemno pomembnih delčkov v mozaiku spoznavanja, razumevanja in sobivanja različnih narodov in kultur,« je dejal in izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da festival nadaljuje predstavljanje manj znanih literatur in jezikov; letos je to književnost Flandrije. »Slovenija tudi zaradi svoje zgodovine pripisuje izjemen pomen ohranjanju in sožitju vseh kultur in narodnosti, ne glede na njihovo velikost v svetovnem merilu,« je poudaril Žbogar in dodal, da se veličina literature ne more meriti z velikostjo jezika. Ministra veseli tudi dejstvo, da posveča letošnji festival posebno pozornost slovenski zdomski literaturi v Argentini in tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki si je tudi v najhujših časih »odločno vzel svobodo besede«. V Lipici so sinoči podelili tudi pisateljsko štipendijo SEP, ki jo Srednjeevropska pobuda podeljuje mladim, še neuveljavljenim pisateljem iz držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki pa niso članice Evropske unije. Zmagovalca je razglasil generalni sekretar SEP Pietro Ercole Ago, utemeljitev pa je prebrala predsednica žirije Patrizia Vascotto. Štipendijo v vrednosti 5.000 evrov, ki mu bo omogočila trimesečno bivanje na Dunaju in dokončanje svojega romana o krivdi, različnih strahovih in homofobiji, je prejel tridesetletni srbski pisatelj Dragan Rado-vančevic. Letošnjemu dobitniku nagrade Vilenica, italijanskemu pisatelju in esejistu Claudiu Magrisu, ki se odprtja festivala ni udeležil, ter Radovančevicu, je v imenu domačih upraviteljev čestital tudi Rudi Pečar. Direktor Kobilarne Lipica Matjaž Pust pa je izrazil željo, da bi se ljubitelji literature ponovno zbrali na Krasu tudi naslednje leto: ob 25. Vilenici, a tudi ob 430. obletnici kobilarne Lipica. Poljanka Dolhar V atriju lipiškega hotela je zbrane nagovoril tudi zunanji minister Samuel Žbogar kroma koper - Predvečer Vilenice z Miljenkom Jergovicem »Seveda, veliko lažje je biti nacionalist, saj o nobenem problemu ne razmišljaš več kot pet minut« V sklopu tradicionalnih predvečerov mednarodnega literarnega festivala Vilenica se je v torek zvečer odvijalo v Kopru prisrčno in simpatično srečanje s pisateljem Miljenkom Jergovicem, ki se je občinstvu predstavil na dvorišču tamkajšnjega Pokrajinskega muzeja. S pesnikom in avtorjem v dvajset jezikov prevedenih knjig (Sarajevski Marlboro, Dvori od oraha in Ruta Tannenbaum), ki se je rodil leta 1966 v Sarajevu in od 1993. živi v Zagrebu, je pogovor vodila Sonja Polanc. Za glasbeno kuliso večera je poskrbela skupina Sedef, ki je ponudila v poslušanje nekaj res enkratnih sevdalink, ki so prisotne raznežile. Z Jergovicem, ki je poznan tudi kot sarkastičen in ironičen kolumnist (članke je pričel objavljati na začetku 80-ih let preteklega stoletja v Oslobodenju), je pogovor najprej krenil na področje istovet- nosti. Avtor, ki pravi, da ga na Hrvaškem stalno sprašujejo o njegovi nacionalni pripadnosti, se vselej predstavlja, brez nikakršne hierarhične lestvice, kot bosanki, hrvaški in bosansko-hercegovski pisatelj. Resnici na ljubo je njegov izvor mnogo bolj kompleksen (predniki Jergovica so bili Slovenci, Italijani, Nemci, Židje). Hkrati, v kolikor je odraščal v multikul-turnem Sarajevu, čuti kot agnostik določeno spoštovanje do muslimanske, pravoslavne in katoliške veroizpovedi. »Seveda, veliko lažje je biti nacionalist, saj o vsakršnem problemu, tudi glede istovetnosti, ne razmišljaš več kot pet minut: zaradi tega ljudje postanejo nacionalisti,« je obrazložil in dodal, da nacionalizem nikakor ne spoštuje resnice in življenja. V nadaljevanju je pogovor stekel o knjigah, ob branju katerih se je Jergovic formiral, o mladostnih letih v Sarajevu, o po njegovem vselej najlepši napisani domuljubni pesmi, Kocbekovih Lipicancih, o sovražnikih njegovih zgodb, ki mu preko svetovnega sveta grozijo in o novinarstvu nasploh, čigar raven se je po njegovem v bližnji polpreteklosti v državah naslednicah bivše Jugoslavije poslabšal. Naj kot zanimivost omenimo, da Jergovic, čigar srce bije na politični levici, je za časa desno-sredinske hrvaške vlade Iva Sana-derja, v eni izmed svojih kolumen pohvalil nekdanjega hrvaškega premiera, ker je ta z razliko od njegovega levičarskega predhodnika Ivi-ce Račana, čestital pravoslavnim hrvaškim državljanom ob božiču, spregovoril ob svojem obisku Istre tudi v italijanščini ter dal zrušiti spomenik v Slunju, okrog katerega so se zbirali ustaši. Ker ima rad resnico. Matej Caharija ljubljana P. Puglju županova nagrada Dobitnik županove nagrade za leto 2009 je Primož Pugelj. Nagrajen je za delo John Donne. Nagrado so umetniku izročili sinoči na odprtju 13. slovenske kiparske razstave. V utemeljitvi županove nagrade so zapisali, da Pugljeva skulptura iz varjenega železa izraža tako oblikovne kot pomenske kvalitete, ki se navezujejo na letošnjo osrednjo tematiko. Nadrealistično občutena, razdvojena podoba obraza, sestavljena iz jeklenih armiranih tankih palic, predstavlja angleškega renesančnega metafizičnega pesnika Johna Donna. Pesnik, sicer katolik, je zavoljo lastne eksistence sprejel anglikansko vero ter rešil svoj družbeni in gmotni status, s čemer pa se je odrekel lastnim idealom in vrednotam. Strokovno žirijo so sestavljali letošnja selektorja Boštjan Drinovec in Miha Colner, predstavnik mestne občine Ljubljana Janez Koželj ter lanski nagrajenec kipar Metod Frlic, so sporočili iz Zavoda za kiparstvo. (STA) Kot so sporočili s slovenskega ministrstva za kulturo, je včeraj ministrica za kulturo Majda Širca na delovnem sestanku sprejela predstavnike Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Zveze slovenskih kulturnih društev Gorica-Trst-Videm in Zveze Slovencev na Madžarskem. Na delovnem sestanku, ki je bil sklican na pobudo omenjenih organizacij (komunikacija z ministrom za kulturo ni potekala od leta 2005), je Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v imenu vseh predstavil problematiko in neke vrste odrinjenost iz enotnega slovenskega kulturnega prostora, nastalo po novi uredbi leta 2004, ko so bile na Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrstva za kulturo prenesene vse kulturne vsebine, s tem pa pretrgan dol- ljubljana - Ministrica za kulturo Srečanje z zamejskimi kulturnimi organizacijami goletni in utečen način delovanja na kulturnem področju. Marij Maver iz Slovenske prosvete Trst je omenil težaven položaj nekaterih profesionalnih zavodov s področja kulture in opozoril na težji položaj, ki je nastal po odpravi meje. Med predstavitvami raznih zagat in pobud je bila tudi zelo zanimiva pobuda predstavnika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožefa Hirnocka, da bi se zaradi vse večjega zanimanja za Slovence v Porabju in za Slovenijo na splošno v Budimpešti odprla »Slovenska hiša«. Na včerašnjem srečanju, kot je še zapisano v sporočilu, je ministrica za kulturo predlagala redno srečevanje med ministrstvom za kulturo in Slovenci v zamejstvu v obliki 'foruma', ki se bo sestajal vsake tri mesece. Ministrstvo se je zavzelo za krepitev aktivne kulturne politike z umestitvijo teh tem znotraj novega Direktorata za kulturne politike in razvoj na ministrstvu za kulturo. ssg Poziv poslanskih skupin SDS in LDS v državnem zboru Na velike težave Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu, pomembnega nosilca slovenske odrske besede v zamejstvu, prihajajo tudi odmevi iz matice. Na petkovo krizno sporočilo o ogroženosti nove sezone se je prva odzvala poslanska skupina SDS, včeraj pa tudi LDS. Državni poslanci teh dveh skupin so že izrazili veliko zaskrbljenost. V SDS so zaskrbljeni, ker zaradi težkega finančnega položaja ni ogrožena samo nova gledališča sezona, temveč prihodnja dejavnost tega gledališča. SSG je profesionalna kulturna ustanova, ki ni pomembna le za slovensko govoreče občinstvo, temveč bogati celoten italijanski kulturni prostor. Za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete pa je SSG neprecenljivega pomena, zato izmikanje zakonskim obveznostim in nedosledno ter neurejeno financiranje občinskih oblasti, dežele in same vlade v Rimu lahko štejemo kot dejanje, ki je uperjeno proti slovenski narodni skupnosti v Italiji, je v imenu poslanske skupine SDS zapisal Miro Petek. Poslanska skupina SDS od premiera Boruta Pahorja zato pričakuje, da bo takoj opozoril italijanske oblasti na obveznosti Italije do slovenske manjšine in nujnost takojšnjega reševanja finančnih težav v SSG. S tem se povsem strinja poslanska skupina LDS. Njen član Tone Anderlič je Pahorju včeraj poslal poslansko pobudo, s katero ga poziva k posredovanju pri predsedniku italijanske vlade Sil-viu Berlusconiju za zagotovitev finančnih sredstev za začetek gledališke sezone in nemoteno delovanje SSG. V LDS so prav tako prepričani, da je delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu eden od temeljev ohranjanja slovenskega jezika, slovenske kulture in s tem slovenske manjšine v Italiji, pa tudi eden temeljnih kamnov enotnega kulturnega prostora. Sosednja država kaže mačehovski odnos do problemov, s katerimi se sooča slovenska manjšina, prav tako pa ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do manjšine. To velja tako za izpolnitve zahtev po dvojezično-sti na vseh ravneh, financiranje manjšinskega šolstva in vrtcev, pa tudi za ponavljajoče se verbalne incidente in skrunitve slovenskih spomenikov, ki v večini primerov niso nikoli raziskani, so opozorili liberalno-demokratski poslanci. SSG ni izjema, saj se iz sezone v sezono sooča s težko finančno situacijo. SSG je že tako v izrazito neenakopravnem položaju nasproti primerljivim italijanskim gledališčem v regiji, ki za svoje delovanje dobijo znatno več sredstev. Poslanci LDS pričakujejo, da bo ustrezne ukrepe sprejelo tudi italijansko ministrstvo za kulturo, obenem pozdravljajo pripravljenost italijanske Demokratske stranke, ki je tržaškemu teatru že obljubila pomoč. (STA) / SVET Četrtek, 3. septembra 2009 1 1 bližnji vzhod - Prvič po marcu, odkar ima Izrael desno vlado Izraelci in Palestinci obnovili pogovore na visoki ravni Prvi stik je zadeval gospodarska vprašanja, mirovna pogajanja so še blokirana JERUZALEM - Izraelska in palestinska stran sta se včeraj sešli na prvih pogovorih na visoki ravni, odkar je posle marca prevzela desno usmerjena izraelska vlada pod vodstvom premiera Benjamina Neta-njahuja. Pogovori so bili namenjeni predvsem izmenjavi idej o možnostih okrevanja palestinskega gospodarstva. Na pogovorih v Jeruzalemu sta se se-šla namestnik izraelskega premiera in minister za regionalni razvoj Silvan Šalom in palestinski minister za gospodarstvo Basem Kuri. Slednji je po pogovorih poudaril, da srečanje ni bilo povezano z mirovnimi pogajanji. "Naše stališče je jasno - ne bo pogajanj brez zamrznitve gradnje judovskih naselbin," je Kuri poudaril. Šalom pa je dejal, da je "naš cilj doseči gospodarski mir, ta cilj pa ne preprečuje političnega dialoga, temveč le še pomaga, da bi do njega prišlo". Sestanek je bil zadnji znak otoplitve v zaostrenih odnosih med stranema, ki sta mirovna pogajanja prekinili, ko je 31. marca vajeti prevzela Netanjahujeva vlada. Sicer so že minuli teden viri z obeh strani sporočili, da bi se lahko palestinski predsednik Mahmud Abas kmalu prvič sešel z Netanjahujem. Španski viri pa so sporočili, da je Abas na včerajšnjem srečanju s španskim premierom Josejem Luisom Zapaterom in zunanjim ministrom Miguelom Angelom Moratinosom v Madridu izjavil, da "je prišel ključen trenutek" za bližnjevzhodni sestanek, na katerem bi sodeloval sam, Netanjahu in ameriški predsednik Barack Oba-ma. Šalom in Kuri sta se sicer po navedbah izraelskih virov včeraj med drugim pogovarjala o olajšanju omejitev vstopa v Izrael za palestinske poslovneže in ugledneže, krepitvi izvoza izraelskega mesa na Zahodni breg in mlečnih proizvodov v Izrael, skupnih industrijskih parkih ter možnostih, da bi lahko več Palestincem odhajalo na zdravljenje v Izrael. Kuri je povedal, da je na sestanku omenil tudi transport blaga v in iz Gaze, ki je pod nadzorom gibanja Hamas, Izrael in Egipt pa sta proti območju uvedla blokado. Palestinska in izraelska stran sta se tudi dogovorili, da se bosta sešli vsakih štiri ali šest tednov in da bosta oblikovali ekipe, ki se bodo ukvarjale z vsakodnevnimi vprašanji, so še navedli izraelski viri. Izboljšanje gospodarskih razmer na Zahodnem bregu bi lahko okrepilo Abasa, saj bi s tem le še bolj izrazita postala revščina na območju Gaze, kjer vlada Hamas. Aba-su je sicer podpora med Palestinci močno upadla, saj je po letu dni mirovnih pogajanj z Netanjahujevim predhodnikom Ehudom Olmertom ostal povsem praznih rok. (STA) Palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je med uradnim obiskom v Španiji sprejel tudi kralj Juan Carlos ansa velika britanija - Po izpustitvi bolnega libijskega terorista Premier Brown tarča kritik zaradi izpustitve al Megrahija LONDON - Britanskemu premieru Gordonu Brownu grozi nov spor, tokrat zaradi nedavne izpustitve na smrt bolnega Libijca Abdela Baseta al Megrahija, avtorja terorističnega napada na PanAmovem letalu nad škotskim Lockerbijem, v katerem je umrlo 270 ljudi. Na dan je namreč prišlo, da naj bi se Brown zavzemal za izpustitev al Me-grahija. Britanski nižji minister za obrambo Bill Rammell je v torek zvečer za britanski BBC priznal, da je dal visokim predstavnikom Libije na srečanju februarja letos v Tripoliju vedeti, da premier Brown in zunanji minister David Miliband ne želita, da al Megrahi umre v škotskem zaporu. Rammellove opazke so prišle na dan, ko je škotska vlada pred tem v torek objavila del zapiskov glede al Megrahijevega primera. Ram-mel, takrat nižji zunanji minister, je sicer za BBC zatrdil, da je Tripoliju istočasno jasno povedal, da je končna odločitev v rokah Škotske. Z Brownom osebno se o tem naj ne bi pogovarjal. Razkritje bo verjetno okrepilo pritisk na Browna, katerega vlada je doslej vztrajala, da so odločitev o izpustitvi al Megrahija - ta je močno ujezila predvsem ZDA - sprejele izključno škotske oblasti, in se tudi ni želela jasno opredeliti glede nje. Vodja opozicijskih konservativcev David Cameron je Browna že obtožil "igranja dvojne igre" in pozval k neodvisni preiskavi o zadevi. "Po eni strani so Američanom očitno govorili, da želijo, da al Megrahi umre v zaporu, po drugi strani pa so Li-bijcem zasebno govorili, da ga želijo izpustiti," je ocenil Cameron. Premier Brown je v odzivu na kritike včeraj zatrdil, da ob izpustitvi al Megrahija ni potekala nikakršna "dvojna igra" in da za njo ne stojijo naftni posli z Libijo ali kakšni drugi gospodarski interesi. "Ni bilo nobene zarote, nobenega prikrivanja, nobene dvojne igre, nobenih naftnih poslov, nobenega vplivanja na škotskega ministra in nobenih obljub (libijskemu voditelju Moamerju) Gadafiju," je ob včerajšnjem obisku v Birminghamu zatrdil Brown. Škotske oblasti so konec avgusta predčasno izpustile edinega obsojenca za napad nad Lockerbiejem. Al Megrahi je bil sicer obsojen na dosmrtni zapor, a so ga po osmih letih izpustili iz sočutja, saj ima raka na prostati v zadnji fazi. Libijske oblasti so mu ob vrnitvi domov pripravile herojski sprejem, kar je sprožilo val ogorčenja predvsem v ZDA. (STA) EU bo prispevek za IMF skoraj podvojila BRUSELJ - Finančni ministri EU so se včeraj v Bruslju strinjali, naj EU svoj prispevek v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam, prizadetim zaradi krize, poveča za dve tretjini - na približno 125 milijard evrov. Vrh EU je marca v Bruslju dosegel dogovor o podvojitvi sredstev IMF za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard dolarjev, pri čemer naj bi EU prispevala 100 milijard dolarjev oziroma 75 milijard evrov. Po novem pa naj bi torej EU prispevala 175 milijard dolarjev oziroma približno 125 milijard evrov. Grški premier napovedal predčasne volitve ATENE - Grški premier Kostas Kara-manlis je včeraj napovedal sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Premier namreč želi dobiti nov mandat, na podlagi katerega bi lahko nova vlada uvedla trše gospodarske reforme in se tako spopadla z gospodarsko krizo. Kot najverjetnejša datuma volitev se omenjata 27. september in 4. oktober. Konservativni grški premier je v televizijskem nagovoru izjavil, da je potrebna vrsta nujnih ukrepov za spopad z gospodarsko krizo. "Razjasniti moramo politično sliko in izvesti vrsto nujnih ukrepov, da bi se izkopali iz krize,"' je poudaril Karamanlis, ki tudi vodi konservativno stranko Nova demokracija (ND). Eksplozija kitajske tovarne PEKING - V eksploziji v kemični tovarni v provinci Shangdong na vzhodu Kitajske je včeraj umrlo 18 ljudi, še deset jih je bilo poškodovanih, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Po navedbah gasilcev je na območju tovarne v mestu Linyi razneslo s kemikalijami natovorjen tovornjak. Vzrok za nesrečo za zdaj ni znan, prav tako ne, kakšne kemikalije je razneslo. Sedem ljudi je umrlo na kraju eksplozije, enajst pa jih je poškodbam podleglo v bolnišnici. Posadka Discoveryja v vesolju WASHINGTON - Ameriška astronavta John Danny Olivas in Nicole Scott, ki sta na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela z raketoplanom Discovery, sta včeraj zjutraj uspešno zaključila svoj prvi sprehod v vesolju. "Vse, kar smo načrtovali, smo tudi naredili," je po sprehodu na svoji spletni strani sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Astronavta med dobrih šest ur in pol trajajočim sprehodom je odstranila različne aparate z zunanje strani ISS, med drugim velik, a prazen rezervoar amonijaka, ki je del hladilnega sistema. (STA) indonezija - Preklicano prvotno opozorilo pred cunamijem Več kot 30 mrtvih in veliko ranjenih v potresu, ki je prizadel otok Java DŽAKARTA - Indonezijski otok Java je včeraj stresel potres z močjo 7,4 stopnje po Richter-jevi lestvici, zaradi česar so seizmologi objavili opozorilo pred cunamijem, ki so ga nato preklicali. V potresu je po zadnjih podatkih ameriške tiskovne agencije AP umrlo 32 ljudi. Potres je povzročil tudi precejšnjo gmotno škodo. Večina ljudi je umrla, ko so se porušile njihove hiše, je povedal predstavnik civilne zaščite. Najhuje sta prizadeti mesti Tasikmalaja in Suka-bumi, kjer so se porušile številne zgradbe. Po navedbah indonezijskega ministrstva za socialne zadeve je bilo uničenih več kot 700 poslopij. V potresu je bilo poleg smrtnih žrtev tudi več deset ljudi poškodovanih, več ljudi pa naj bi bilo ujetih pod ruševinami. Epicenter potresa je bil po podatkih ameriškega geološkega inštituta približno 200 kilometrov južno od prestolnice Džakarta in 63 kilometrov globoko. Kot ob tem poroča francoska tiskovna agencija AFP, so potres čutili tudi v Džakarti, kjer so ljudje v paniki zapuščali nakupovalne centre, evakuirali so tudi pisarne v nebotičnikih. Oblasti so ob potresu na otoku Java objavile opozorilo pred cunamijem, ki so ga po približno uri preklicale. (STA) Poškodovana trgovina v kraju Tasikmalaya na vzhodni Javi ansa nato - Generalni sekretar Rasmussen poziva članice k povečanju inštruktorjev v Afganistanu BRUSELJ - Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je včeraj pozval 28 držav članic, naj v Afganistan pošljejo več inštruktorjev za urjenje afganistanskih varnostnih sil. Kot je poudaril, gre za nujen ukrep, če želijo, da bo kdaj prišlo do zmanjšanja števila zavezniških sil v tej nemirni državi. Ra-smussen je na novinarski konferenci na sedežu Nata v Bruslju ocenil, da mora Nato storiti več za urjenje in opremljenost afganistanskih varnostnih sil, tako da bodo lahko Afganistanci prevzeli odgovornost za svojo varnost. Nato ima sedaj v Afganistanu 57 ekip za urjenje, deset manj od potrebnih. Vsaka skupina ima med 10 in 20 članov, odvisno od tega, iz katere članice zavezništva prihajajo. Do konca leta bi se število skupin za urjenje moralo povečati na 75, potrebe po dodatnem povečanju števila pa je pričakovati tudi v letu 2010, če želijo povečati afganistanske sile, ki sedaj štejejo okoli 90.000 ljudi, na najmanj 134.000. V mednarodnih silah pod poveljstvom Nata (Isaf) je v Afganistanu nameščenih 64.500 vojakov, Ra-smussen pa ne izključuje niti možnosti, da bodo morda v prihodnjih mesecih morali njihovo število povečati. "Sedaj bomo podrobneje preučili ocene poveljnikov, preden bomo dali točnejše ocene, kar zadeva število vojakov," je še povedal Rasmussen. V samomorilskem napadu v relativno mirni provinci Lag-man na vzhodu Afganistana pa je bilo včeraj ubitih več kot 20 ljudi, med njimi namestnik vodje afganistanske tajne službe NDS. (STA) 1 2 Četrtek, 3. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorice - Po občini tudi pokrajina angažirana za pomoč zaposlenim v Silesu Devetnajst delavcev že eno leto brez plače Kriza se je začela, ko so zaprli tovarno v Gorici in selili proizvodnjo v Percoto Devetnajst delavcev, zaposlenih pri podjetju Siles, je že eno leto brez plače, toda ne more iskati druge zaposlitve. V kolikor bi svojemu delodajalcu poslali pismo z razpustom delovnega razmerja, bi namreč izgubili ves denar, ki jim ga je podjetje dolžno. Zaradi tega delavci vztrajajo in iščejo pomoč javnih uprav. V prejšnjih dneh jih je sprejel goriški župan Ettore Romoli, včeraj pa so se mudili na pokrajini, kjer so svoj položaj pojasnili predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti in pokrajinskemu odborniku za delo Alfredu Pascolinu. Zgodba, ki sta ji Gherghetta in Pascolin včeraj prisluhnila, je skoraj neverjetna, saj so delavci že več mesecev prepuščeni sami sebi in doslej jim ni nihče pomagal. Vse se je začelo leta 1963, ko je podjetnik iz Ločnika zgradil tovarno v Tržaški ulici v Gorici, v kateri so se ukvarjali z izdelovanjem plošč iz vezanega lesa. Dejavnost je po nekaj letih prevzel sin in z njo uspešno nadaljeval vse do leta 2005, ko so se začele prve težave. Delavci so povedali, da število zaposlenih se je začelo nižati, naročil je bilo vedno manj. Pred poltretjim letom so se pojavile prve zamude pri plačevanju plač in odpravnin, potem ko so proizvodnjo selili v tovarno na Vi-demskem, pa se je položaj še poslabšal. Lastnik podjetja je namreč prodal svojo tovarno v Tržaški ulici, ki so jo medtem že porušili, in delavce preusmeril v Percoto. »Ker več mesecev nismo prejeli plač, smo ostali doma. To traja od lanskega septembra,« so pojasnil delavci in povedali, da so bili letošnjega junija in julija na dopolnilni blagajni, ali bodo za avgust prejeli kaj denarja, pa jim zaenkrat ni znano. Zadevo dodatno zapleta dejstvo, da delavci niso bili odpuščeni, zato pa nimajo pravice do socialnih blažilcev. Če bi bili na mobilnosti, bi prejemali 769 evrov mesečno in bi imeli možnost, da se ponovno zaposlijo. »Za vpis v liste mobilnosti bi morali tovarno zapreti, do česar še ni prišlo,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin, sicer pa po besedah delavcev zgleda, da se nad Silesom zgrinjajo temni oblaki. Baje je goriški notar sprožil postopek, ki naj bi vodil do stečaja podjetja, kar bi zatem omogočilo, da bi delavce vpisali v seznam mobilnosti. Celotni postopek bi lahko trajal več mesecev, zato pa na pokrajini iščejo način, kako bi delavcem brez plač čim prej pomagali. Nekateri izmed njih so mladi in imajo družino, drugi so starejši in jim manjka le nekaj let dela do pokojnine. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je zagotovil, da pokrajinski uradi za delo bodo pomagali vsem devetnajstim delavcem, pozorno pa bodo sledili tudi trinajstim upokojencem, ki so bili zaposleni pri Silesu in jim doslej niso poravnali odpravnine. Pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin je napovedal, da se bo postavil v stik s konzulenti Silesa, saj je nujno čim prej razumeti, kaj namerava ukreniti njegov lastnik in kakšna bi lahko sploh bila usoda podjetja. Delavci so pri svojih predvidevanjih in napovedih precej črnogledi, na vprašanje, kako je podjetje Siles zašlo v tako krizo, pa sami ne najdejo odgovora. »V Silesu sem zaposlen 37. Vedno sem redno prejemal plačo, potem pa so se naenkrat začele težave. Res ne vem, kateri je njihov vzrok,« je povedal eden izmed delavcev, drugi pa so se potožili, da v zadnjih mesecih preživi- Delavci na včerajšnjem srečanju s pokrajinskimi upravitelji bumbaca jo samo s pomočjo sorodnikov in prijateljev. V prejšnjih dneh so se delavci srečali tudi z občinsko odbornico za socialna vprašanja Silvano Romano, ki je zagotovila, da bodo svoj doprinos k reševanju stiske dali tudi pristojni socialni občinski uradi. (dr) Dosežki merilo kakovosti »Občinski odbor je treba ocenjevati po dosežkih, nikakor pa ne po odsotnosti odbornikov na sejah.« Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto tako odgovarja kritikam bivšega občinskega svetnika Italije vrednot Bruna Bonettija, ki je opozaril, da so tržiški odborniki pogosto odsotni na zasedanjih občinskega odbora. Bonetti je meril predvsem na odbornika za kulturo Gianluco Trivigna, o katerem se v Tržiču šušlja, da naj bi bil le-vosredinski kandidat za župana na volitvah leta 2011. Želvo poimenovali Mamola Želvo Caretta Caretta, ki jo je obalna straža iz Gradeža našla 25. avgusta v pristanišču, so poimenovali Mamola, kakor v gra-deškem narečju pravijo dekletom. Žival je težka 80 kilogramov; po najdbi so kirurško odstranili trnek, na katerega se je ujela, na okrevanju je v Trstu, od koder pa jo bodo spustili na prostost. Njeno nadaljnjo pot bo spremljala organizacija WWF. Pokrajina na Facebooku Goriška pokrajina ima svoj profil na Face-booku, skozi katerega namerava seznanjati ljudi z novicami, pobudami, predlogi in načrti, ki zadevajo Goriško. »Tudi s pomočjo najbolj sodobnih in razširjenih pripomočkov skušamo upravo približati ljudem,« pravi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Policisti obenem likovniki V galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnih del policistov in drugih pripadnikov sil javnega reda. Pobuda je že tradicionalna. šempeter - V Iskri nova odpuščanja niso predvidena, a niti izključena Kratkoročno preživeti Mihajlovic: Podjetje ni izgubilo kupcev, na trgu pa se je zmanjšalo povpraševanje po njegovih izdelkih »Zavedam se, da je obdobje, v katerem prevzemam družbo, zelo zahtevno. Je pa Iskra Avtoelektrika v zadnjem letu opravila zelo veliko na področju prilagajanja novonastalim gospodarskim razmeram, ki so zaenkrat pustile velike posledice in zelo negativno vplivale na poslovanje družbe, kar je razvidno tudi iz polletnih rezultatov poslovanja,« je ob včerajšnjem prvem srečanju s predstavniki medijev povedal novi predsednik uprave Iskre Avtoelektrike, Igor Mihajlovic, ki pravi, da nova odpuščanja niso predvidena, a tudi niso izključena. Mihajlovic je vodenje družbe prevzel 1. septembra letos. Leta 1970 rojeni inženir strojništva z opravljenim MBA študijem, je bil pred februarjem 2009, ko je postal prokurist v Iskri Avtoelektriki, svetovalec in član uprave več podjetij, trenutno pa je tudi član nadzornih svetov Zavarovalnice Triglav in družbe TKK Ser-penica. »Opravljene naloge so šle žal v smeri nezaželenih, a nujno potrebnih ukrepov v smislu zniževanja števila za- poslenih, zniževanja zadolženosti in rednega poravnavanja vseh obveznosti do bank, zaposlenih in ostalih dobaviteljev,« je še povedal Mihajlovic in izkoristil priložnost za zahvalo celotni vodstveni ekipi, ki je sodelovala v tem projektu in je relativno uspešno opravila svoje naloge, ki pa še zdaleč niso končane. V zvezi s slabimi polletnimi rezultati, ko je Iskra Av-toelektrika na ravni skupine realizirala 87 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 37 odstotkov manj kot lani, na ravni obvladujoče družbe pa 54 milijonov evrov oziroma več kot 50 odstotkov manj kot lani (skupina je od januarja do junija 2009 realizirala 3,8 milijonov evrov čiste izgube, čista izguba v obvladujoči družbi pa znaša 4,4 milijone evrov), je Mihajlovic pojasnil, da Iskra ni izgubila kupcev. »Problem je enostavno v tem, da se je zmanjšalo povpraševanje po naših izdelkih, zato ocenjujem, da je nujno potrebno nadaljevati z že začetimi procesi prilagajanja družbe novonastalim razmeram, ker september, ki se sicer kaže v boljši luči, kot Igor Mihajlovic (desno) in produkcija v Iskri (levo); po programu reševanja presežnih delavcev je odpoved že dobilo 245 zaposlenih za nedoločen čas foton.n. je to veljalo za pretekle mesece, še vedno ne daje zagotovila, da bo stvar res bistveno boljša,« je še povedal in izrazil prepričanje, da je treba precej delati predvsem na trgu, zaključiti določene razvojne projekte, ki so dolgoročnega pomena za družbo, vseeno pa je treba tudi v kratkoročnem obdobju preživeti. Mihajlovic je med drugim izpostavil, da je treba preveriti celotno organizacijo matične družbe in skupine, ki je bila po svoji strukturi namenjena večjemu obsegu prodaje, in po potrebi na osnovi tehtne analize sprejeti določene ukrepe. Na ravni matične družbe se je namreč obseg naročil zmanjšal za 52, na ravni skupine pa za 36 odstotkov. »Poleg vseh operativnih nalog, ki me čakajo do konca leta, bo moje delo usmerjeno tudi v pogovore z vsemi sodelavci in z zunanjimi strokovnjaki z namenom oblikovanja ekipe, ki bi bila kompetentna in bi usklajeno vodila družbo naprej,« je še pojasnil Mi-hajlovic, ki ima do 31. decembra čas, da nadzornemu svetu družbe predlaga sestavo nove uprave družbe, v kateri sta trenutno poleg njega kot člana še Ivan Lisjak in Tadej Vidic. Glede nadaljnjega poslovanja družbe je dejal, da po programu reševanja presežnih delavcev, na podlagi katerega je odpoved dobilo 245 zaposlenih za nedoločen čas, nova odpuščanja niso predvidena, ni pa rečeno, da do tega - glede na razvoj dogodkov in po- trebno reorganizacijo - ne bo prišlo. Izrazil je vsekakor prepričanje, da tudi v tem, skrajnem primeru, število morebitnih odpuščenih delavcev ne bo tako veliko kot v preteklem obdobju. Pojasnil je, da iščejo priložnosti tudi na novih trgih zunaj Evrope, osnovno vprašanje pri tem pa je, kako kadrovsko obvladovati take projekte. Na vprašanje, ali zaradi nastalih razmer razmišljajo o zaprtju katere od odvisnih družb, ki jih ima Iskra Avtoelekti-ka po svetu (v ZDA, Veliki Britaniji, Be-lorusiji, Iranu, na Kitajskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, Rusiji, BiH in Braziliji), včeraj še ni želel odgovoriti, potrdil pa je, da bo to vprašanje predmet temeljite analize. S tem v zvezi je še povedal, da dosegajo trenutno najboljše rezultate na področju mehatronike, najbolj ogroženi pa so programi, vezani na investicijsko dejavnost. Ob zaključku srečanja je predstavnikom medijev položil na srce, da so v obdobju prihodnjih treh, štirih mesecev pred njimi veliki izzivi in velike dileme, ki jih je treba rešiti, zato potrebujejo nekaj miru. »Ponovno se slišimo ob prvih naslednjih pomembnih dogodkih, do takrat pa prosim za malo razumevanja,« je srečanje zaključil Igor Mihajlovic, ki bo v prihodnje dalj časa v tujini, kjer bo med drugim preverjal tudi racionalnost poslovanja nekaterih odvisnih družb. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. septembra 2009 13 gorica - Soglasen sklep občinskega sveta Nič več samo furlanski, avditorij bo postal goriški Alexa Pintarja (Ljudstvo svobode) v konzulti nasledila Mirjam Vivi Voncina Avditorij goriške kulture. To bo novi naziv kulturnega hrama v ulici Roma v Gorici, če bo dežela FJK sprejela in potrdila sklep, ki ga je v torek soglasno izglasoval goriški občinski svet. Občinski svetniki so namreč po daljši razpravi poenotili svoja stališča okrog predloga, da naj avditorij furlanske kulture postane avditorij goriške kulture. Razpravo v občinskem svetu je sprožil načelnik svetniške skupine Foruma za Gorico Andrea Bellavite. Predlagal je, da naj se avditorij poimenuje po velikem furlanskem književniku in javnem delavcu Celsu Macorju, nakar je z drugim predlogom prišel na dan občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in poudaril, da je treba ovrednotiti vse goriške kulture, med katere je vključil tudi slovensko. Po njegovih besedah zaradi tega avditorij naj ne bo samo furlanski, pač pa naj postane goriški. Bellavi-te je vztrajal, da naj se avditorij goriške kulture vseeno poimenuje po Celsu Macorju, vendar njegov predlog ni prodrl. V »zameno« je občinski odbornik Guido Pettarin predlagal, da naj se po Macorju poimenuje osrednjo dvorano, kar so svetniki potrdili med glasovanjem. Po drugi strani ni prodrl niti predlog občinskega svetnika Demokratske stranke Aleša Waltritscha, ki se je zavzel, da bi razstavno galerijo avditorija poimenovali po Zoranu Mušiču. Njegov predlog ni doživel zadostne podpore - predvsem iz vrst večine, vendar so se občinski svetniki dogovorili, da se bodo na eni izmed gorica-tržič Konzorcija • v v - iščeta sodelovanje Industrijska konzorcija iz Gorice in Tržiča stopata na pot sodelovanja. Pred nedavnim sta se vodstvi gospodarskih ustanov sestali na Trži-škem, takratnemu prvemu srečanju pa je že sledilo operativno zasedanje v Gorici, med katerim so pripravili osnutek protokola o sodelovanju. Konzorcija se namreč, kar se tiče infrastruktur, v marsičem dopolnjujeta, z združitvijo moči in s skupnimi projekti pa bi se nedvomno obe ustanovi lahko še dodatno razvili. Predstavniki obeh konzorcijev so si bili enotni, da je treba poskrbeti za skupno promocijo infrastruktur, s katerimi razpolaga goriška pokrajina. Le tako bosta namreč konzorcija priklicala nove poslovne partnerje in premagala konkurenco drugih regij. Osnutek protokola bosta pred koncem septembra vzeli v pretres vodstvi obeh konzorcijev, takoj zatem pa naj bi prišlo do podpisa dokumenta, ki bi vzpostavil konkretno sodelovanje med pomembnima gospodarskima ustanovama. Medtem je tržiški industrijski konzorcij nagradil zmagovalce natečaja, s katerim so izbrali načrtovalca storitvenega središča za potrebe obrtne cone Schiavetti-Brancolo. Prvo mesto in nagrado 7.000 evrov si je prislužila naveza arhitektov Mondaini-Roscani iz Ancone, drugo mesto in 5.000 evrov skupina arhitektov iz Veneta, tretje mesto in 3.000 evrov pa skupina arhitektov iz Gorice. Zmagovalcu natečaja bodo v kratkem poverili nalogo, da izdela preliminarni načrt za novo storitveno središče, v katerem bodo med drugim tudi jasli za otroke zaposlenih v tržiških industrijskih obratih. Po predvidevanjih industrijskega konzorcija storitveno središče bo uresničeno v roku treh do petih let; zgrajeno bo na 42.000 kvadratnih metrih površine ob pokrajinski cesti št. 19. V novem storitvenem središču bodo tudi inkubatorji za podjetja, bančna okenca, poštni urad in trgovine. prihodnjih sej načelnikov svetniški skupin pogovarjali o poimenovanju ostalih dvoran po vidnih goriških osebnostih. V nadaljevanju občinskega sveta so razpravljali o resoluciji, s katero je Waltritsch zahteval, da naj se plačevanje davka na od-važanju odpadkov TIA razdeli na več obrokov. Njegov predlog so po posvetovanju z družbo za javne storitve IRIS sprejeli; doslej so Goričani odvažanje odpadkov plačevali v štirih obrokih, po novem pa bodo v petih. Med zasedanjem so odobrili nekaj sprememb v sestavi gradbene komisije, katere pravilnik delovanja bodo ažurirali pred koncem leta. Več časa so občinski svetniki posvetili razpravi o ustanovitvi nove komisije za kulturno krajino; uprava je sprejela petnajst amandmajev, ki jih je predlagala opozicija, med njimi je bilo tudi več takih, ki so jih na junijskem zasedanju občinskega sveta zavrnili. V nadaljevanju so odobrili tudi nov načrt za postavitev anten za mobilno telefonijo, potrdili pa so tudi imenovanje Miriam Vivi Voncina v kon-zulto za vprašanja slovenske narodne skupnosti. Voncinova je nasledila odstopajoče-ga Alexa Pintarja in tako kot on prihaja iz vrst Ljudstva svobode. Glasovanja za njeno imenovanje se je udeležilo 22 občinskih svetnikov, od katerih jih je bilo pet iz vrst opozicije. Voncinova je prejela 12 glasov, kar pomeni, da je tudi nekaj občinskih svetnikov večine oddalo belo oz. neveljavno glasovnico. (dr) Deželni avditorij v ulici Roma v Gorici, ki ga nameravajo iz furlanskega preimenovati v goriškega bumbaca tržič - Priseljenci Aretirali »Marka« V Tržiču so včeraj aretirali 32-letnega Mohammada Hussaina Muk-terja, bolje poznanega pod imenom Mark, predsednika tržiške koordinacije priseljencev in društva Bimas Bangladesh Workers Association ter obenem člana deželne konzulte za prise-ljenstvo. Bremeni ga sum sodelovanja pri nezakonitem priseljevanju oseb iz Bangladeša. Aretacija je razburila tržiško javnost, v kolikor je aretiranec zelo poznan zaradi svojega angažmaja v odnosih med institucijami, še zlasti občino, in skupnostjo priseljencev iz Bangladeša. Preiskovalci ne pojasnjujejo okoliščin aretacije, ki pa je rezultat dolgotrajne in temeljite preiskave ne le na Tržiškem, a tudi v pokrajini, zagotavljajo; ista preiskava je že privedla do aretacije nekega Devinčana, ženske iz Trsta in Kitajke z bivališčem v Tržiču. Tako kot trojica naj bi tudi Mohammad Hussain Mukter sodeloval pri začasnih in lažnih zaposlovanjih sodržavljanov, ki so omogočale pridobitev dovoljenja za bivanje v Italiji, čemur je sledil razpust delovnega razmerja in selitev drugam lažno odslovljenih. Že nekaj časa so v Tržiču opažali sumljiv porast prišlecev iz Bangladeša; prihajali naj bi za delo, vse več pa se jih je v popolnem brezdelju zadrževalo na mestnem trgu. Državljani iz Bangladeša so najbolj številčna skupnost priseljencev v Tržiču; naj bi jih bilo okrog 1.300, kar predstavlja 5 odstotkov tržiškega prebivalstva, velika večina pa je zaposlena v Fincan-tieriju. gorica - Policisti v središču mesta prijeli hrvaška državljana Plen je skrivala na sebi Ženska je tri majice vtaknila pod trak okoli pasu, dve pa v torbico - Moški priznal krajo v trgovini Web Okradena trgovina na korzu bumbaca Ko so ju policisti prijeli, je ženska skrivala tri majice pod trakom okoli pasu in dve v torbici, moški pa je brez obotavljanja priznal, da sta blago ukradla v trgovini Web v središču Gorice. Policiste je v torek klicala na pomoč ravno prodajalka iz trgovine na korzu Verdi, ki je opazila sumljivi osebi pred svojo trgovino. Ko so policisti prišli na kraj, moškega in ženske ni bilo več na spregled, toda so ju izsledili kmalu zatem nedaleč stran. Policisti so pregledali njune dokumente in z vnosom podatkov v svojo podatkovno bazo ugotovili, da 38-letni hrvaški državljan M.D. je že imel opravka z italijansko policijo zaradi kraje. V avtomobilu hrvaškega para, ki je bil parkiran na sosednjem trgu, so policisti našli več oblačil in čevljev prestižnih blagovnih znamk, ki so bili skriti pod staro majico. Moški in ženska sta začela kazati prve zna- ke razburjenosti, zato so ju prepeljali v kasarno Mas-sarelli pri Rdeči hiši. Tu so ugotovili, da je 35-letna hrvaška državljanka C.Z. pod trakom okoli pasu skrivala tri majice, drugi dve pa je imela lepo skriti v svoji torbici. Moški je priznal, da je blago prihajalo iz trgovine Web, tudi prodajalka pa je po prihodu v kasarno Massarelli potrdila, da je dopoldne opazila ravno hrvaški par. Ukradeno blago so policisti vrnili prodajalki, ostala oblačila in čevlje pa so zasegli; na podlagi blagovnih znamk skušajo ugotoviti, od kod prihajajo, kar jim doslej še ni uspelo. Tudi skozi naše pisanje policisti upajo, da se bo v njihovi kasarni javil trgovec, ki sta ga hrvaška državljana obiskala. Moškega in žensko so policisti prijavili, sicer pa ostajata na prostosti. Aretirati ju niso mogli, ker ju niso zalotili med krajo. gorica - Gasilci dobili poveljnico, Natalia Restuccia namesto Doriana Minisinija Stavi na čezmejne sinergije Že decembra bo goriška kasarna prejela novo vozilo z žerjavom, ki ga bodo uporabljali tudi za posege na Novogoriškem »Prepričana sem, da bo čezmejno sodelovanje s slovenskimi gasilci še naprej uspešno in da ga bomo znali nadgraditi. Ko sem bila v službi v centralnih uradih oddelka za gasilce v Rimu, sem bila zadolžena tudi za vzdrževanje odnosov z gasilskimi enotami iz drugih držav. Zato sem prepričana, da bomo kos tudi svoji novi vlogi v Gorici, kjer prisotnost državne meje zahteva dodatne kompe-tence.« Tako pravi Natalia Restuccia, prva ženska na čelu goriškega poveljstva gasilcev. Nasledila je Doriana Minisinija, ki po šestih letih zapušča Gorico in se seli v Videm, kjer bo opravljal funkcijo pokrajinskega poveljnika. Minisini je včeraj predal posle Restuc-cievi, ki je v Gorico prišla iz Rima, kjer je bila vodilna funkcionarka oddelka za radioaktivno nevarnost. Pred tem je bila od leta 2005 do leta 2008 na čelu pokrajinskega poveljstva v Arezzu v Toskani. Restuccieva je sicer rojena leta 1959 v kraju Paola pri Caserti. Od leta 1984 do leta 1986 je bila raziskovalka ustanove CNR in je bila zaposlena v laboratoriju za hidravlične modele na univerzi v belgijskem mestu Louvain. Potem ko je opravila visoko šolo za janvo upravo, je bila zaposlena na ministrstvu za industrijo, leta 1994 pa je vstopila med gasilske vrste. »Gasilci veliko stavimo na operativnost, zato pa ne dajemo teže razlikam med moškimi in ženskami. Enostavno je treba težave rešiti ne glede na spol,« odgovarja Re-stuccieva na vprašanje, kako se ženska znajde med gasilci, ki so pretežno moški. Od prihoda v Gorico si veliko pričakuje, saj je v malih okoljih veliko lažje navezati prijateljske vezi in stike, ki prispevajo k uspešnejšemu premagovanju težav. O novi poveljnici goriški gasilci pravijo, da je ambiciozna in sposobna, zato bo nedvomno znala uspešno voditi pokrajinsko poveljstvo, ki ima pogoste stike s slovenskimi gasilci. Pred časom so namreč gasilci iz Gorice in Nove Gorice podpisali protokol o sodelovanju, na podlagi katerega bodo v goriški kasarni, predvidoma decembra, prejeli novo vozilo z žerjavom, ki ga bodo uporabljali tudi za posege na Novogoriškem. Z dosedanjim žerjavom so goriški gasilci že večkrat posegli v Novi Gorici in okolici, najpogosteje na obsoški cesti, ko so avtomobili zavozili v reko. (dr) Natalia Restuccia in Doriano Minisini med včerajšnjo predajo poslov bumbaca 1 4 Četrtek, 3. septembra 2009_GORIŠKI PROSTOR / gorica - V nedeljo 24. Soška regata Spust ima svoj čar Upravi sosednjih občin se bosta konkretneje lotili reševanja problema odplak Soška regata se približuje četrtsto-letnemu obstoju, vendar še vedno ohranja svoj čar in vzbuja veliko zanimanje med veslači in gledalci. To so včeraj poudarili na goriškem županstvu, kjer so predstavili 24. Soško regato, ki bo potekala v nedeljo, 6. septembra. Vlogo gostitelja je opravil občinski odbornik za šport Sergio Cosma, ki je uvodoma orisal pomen športa s poudarkom na čezmejnih pobudah. Posebno pozornost gre nameniti ravno vodnim športom, ki so zaslužni, da se Gori-čani ponovno zanimajo za Sočo in za njeno okolje. Cosma je čestital Novogori-čanom, ki so s kajakaškim poligonom v Solkanu omogočili krajanom in hkrati turistom, da se pobliže spoznajo z reko. Na tem mestu je izpostavil svoje nasprotovanje katerikoli gradnji jezov in drugih pregrad, ki bi trajno poškodovali čudoviti svet ob reki. Zato je pohvalil organizatorje rečnih prireditev, ker s svojimi dejavnostmi na vodi prispevajo k poživitvi Soče, obenem pa odigravajo nezamen- ljivo vlogo tudi pri varovanju in ohranjanju naravnega bogastva. Goriškemu odborniku je pritrdil podžupan mestne občine Nova Gorica Vojko Fon, ki se je udeležil včerajšnje predstavitve in med drugim predlagal, da naj bi pri načrtovanju čezmejnih prireditev črpali sredstva tudi iz evropskega programa Inter-reg. Odbornik in podžupan sta omenila tudi namen obeh mestnih uprav, da se konkretneje lotita reševanja problema mestnih odplak, ki odtekajo v Sočo. Potek nedeljskega spusta po Soči sta podrobneje orisala Albin Spacal in Bojan Makuc, člana kajakaških klubov Soške elektrarne iz Solkana in Šilec iz Gorice. Start regate bo ob 11. uri pri čolnarni v Solkanu; vpisovanje je možno od 9. ure dalje. Ob vpisu bo vsak udeleženec prejel kartonček, ki bo dokazilo za udeležbo, za krepčilo na dveh postajah (Pevma in Podgora) ter za kosilo po zaključku prireditve. Za okrepčevalni vmesni postaji bosta poskrbela krajevna sveta Pevma, Štmaver in Oslavje ter Podgora. Kot obi- Včerajšnja predstavitev regate v reprezentančni dvorani goriškega županstva bumbaca čajno bo družabnost z nagrajevanjem potekala na sedežu društva Andrej Paglavec v Podgori; pokale bodo prejele vse organizirane skupine z najmanj sedmimi udeleženci. Proga je dolga 8 kilometrov s težavnostno stopnjo 1-2/3. Organizator bo poskrbel za zavarovanje veslačev in zagotovil spremstvo čolna Rdečega križa. Prireditelji obenem priporočajo udeležencem, naj imajo na sebi rešilni jopič in naj uporabljajo nepotopljiva plovila. Regate se bodo udeležili na lastno odgovornost; organizator ne bo odgovarjal za morebitno škodo, ki utegne nastati na predmetih in osebah. Naj še pripišemo, da so bili včeraj na goriški občini prisotni tudi predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter Športne zveze in Športnega zavoda iz Nove Gorice. Bila je to torej tudi priložnost za pomenek o možnostih nadgradnje čezmejnih prireditev, saj ukinitev meje odpira pot novim pristopom. (vip) romjan - Letos 45 udeležencev »Prešola« utrjuje slovenski jezik Otroci bodo jutri predstavili, kar so se naučili med potekom poletnega središča altran Ponavljajo učno snov, pišejo naloge, hkrati se igrajo in udeležujejo ustvarjalnih delavnic. Tako poteka »prešola«, predšolsko poletno središče, ki ga v šolskem poslopju v ulici Capitello v Romjanu prireja Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca pod pokroviteljstvom občine in v sodelovanju s knjižnico Sandro Pertini. Udeležencev je 45; v lanskem šolskem letu so obiskovali zadnji letnik vrtca oz. osnovno šolo. »Prešola« je za otroke pomembna, ker se pred začetkom šolskega leta spet srečajo s slovenskim jezikom; večina izmed njih namreč živi v italijanskem okolju, kjer je priložnosti za uporabo slovenščine nedvomno veliko manj kot v slovenskih vaseh. Dejavnosti vodijo mladi animatorji in vzgojitelji Mauro Peric, Valentina Sivec, Martina Croselli, Marta Doninni, Erik Sivec in Leo Čer-nic, ki vsak dan poskrbijo tudi za organizacijo likovnih in glasbenih delavnic. Udeleženci »prešole« bodo predstavili staršem, sorodnikom in prijateljem, kaj vsega so se naučili med dvotedenskim potekom poletnega središča jutri ob 17. uri. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: 4. septembra ob 20. uri na gradu Kromberk v Novi Gorici koncert južnoameriških melodij klarinetista Giovannija Lanzinija in kitarista Fabia Montomolija; 6. septembra ob 21. uri v cerkvi v Marianu koncert kvartetov Maffei - Arion. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »I love Radio rock. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 19.45 - 21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »II messaggero«. Dvorana 5: 18.00 »Alieni in soffitta«; 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 2009/10. Prijave in informacije na sedežu šole v Gorici, Corso Verdi 51, od ponedeljka do petka, med 10.00 in 12.00 ter med 15.00 in 16.30. (tel. 0481/531 508). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da se bo v četrtek, 10. septembra, začel pouk na vseh osnovnih šolah in nižji srednji šoli Ivan Trinko. Na osnovnih šolah bo pouk trajal od 8. do 13. ure, na nižji srednji šoli pa od 8.15 do 12.55 v četrtek in petek ter od 8.15 do 12. ure v soboto. Od ponedeljka, 7. septembra, bo pouk potekal po običajnem urniku do 13.45. Vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici se bodo začele v ponedeljek, 14. septembra. Do 18. septembra bodo vrtci delovali do 12. ure brez kosila, od 21. septembra dalje pa bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. V vrtcu v ulici Max Fabiani bodo 9., 10. in 11. septembra potekali dnevi odprtih vrat za uvajanje otrok, ki so vpisani v prvi letnik. Uvajanje bo potekalo med 9. in 11. uro. ZA DIJAKE PRVEGA LETNIKA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL: Dijaški dom Simon Gregorčič in Slovik obveščata, da je na programu Ekstra še nekaj prostih vpisnih mest; informacije in prijave: info@slovik.org, tel. 0481-530-412 ali 0481-533-495. V MLADINSKEM DOMU poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 328-3155040. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2009-10 v sredo, 9. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure; ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih ravnateljstva pričele v četrtek, 10. septembra. Od 10. do 18. septembra v vrtcih ne bo kosila, vzgojne dejavnosti se bodo zaključile ob 12. uri. Od 21. septembra dalje bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. Pouk v osnovnih šolah in nižji srednji šoli se bo začel v četrtek, 10. septembra, v osnovni šoli v Romjanu od 10. do 18. septembra ne bo kosila, pouk se bo zaključil ob 13. uri. Od 21. septembra dalje bo pouk do 15. ure s kosilom. & Izleti PD ŠTANDREŽ prireja enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 13. septembra; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, naj poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Štivana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 13. septembra, iz Gorice do Kobarida z zgodovinarjem Marcom Cimminom; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, e-pošta eventi@leg.it. H Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo od 7. do 11. septembra zaprta zaradi dopusta. S 14. septembrom bo odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. SKATEBOARD ŠOLA AŠZ Olympia (trener Miha Vogrinčič) poteka na ploščadi pred telovadnico na drevoredu 20. septembra, 85 v Gorici; vpisovanje in informacije na tel. 0038640177380 (Miha Vogrinčič). SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta in-fo@slovik.org). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo na bazovski gmajni v soboto, 5. septembra, tradicionalni taborni ogenj v spomin na bazoviške junake. Vsi člani se bomo zbrali ob 16.00, ko se bo začel popoldanski program. Ogenj se bo predvidoma začel ob 21.30. S sabo naj vsi prinesejo tudi popolne kroje (jeans, srajca in rutka), za večerjo bo priskrbljeno. V nedeljo, 6. septembra, pa se bomo na bazovski gmajni zbrali ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 6. septembra, ob 13. uri. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki, v nedeljo, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. 0 Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici vabi na zaključno prireditev poletnega središča, ki bo danes, 3. septembra, ob 18. uri. Na ogled bodo postavili fotografije kolonije v Kranjski gori in športne šole. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giorgio Marini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V MEDEI: 14.30, Francesco Co-cozzella (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi očeta IVANA SEMOLIČA izrekamo občuteno sožalje Darkotu, Vesni, Ivici, Marjotu, vnukama Igorju in Walterju. Kulturno društvo Skala - Gabrje Ob smrti dragega očeta Ivana izraža Darkotu in Vesni ter vsem svojcem globoko sožalje gabrska klapa. / PRIREDITVE Četrtek, 3. septembra 2009 1 5 pestra ponudba - Sezona 2009/10 V Avditoriju Portorož letos pet abonmajev V Avditoriju Portorož, kjer so včeraj predstavili program abonmajev v sezoni 2009/2010, so pripravili pet različnih abonmajev. Poleg gledališkega, otroškega in glasbenega bodo abonenti lahko izbrali kombinirani gledališki in glasbeni abonma, s programom Samo moj abonma pa po lastnih željah sestavili svoj izbor šestih najljubših gledaliških predstav ali koncertov. Glasbeni abonma, poimenovan Glasbe in zvoki dežel, prinaša po besedah avtorja izbora Ervina Brceta pester program, v katerem se tradicija prepleta s sodobnostjo. »Vodilni motiv je čista energija. Glasbeniki prihajajo z različnih koncev sveta, svoja dela pa bodo predstavili na zanimiv, hu-moren in karizmatičen način,« je pojasnil Brce. Značilno za izbrane izvajalce je samozavestno podajanje glasbenih veščin in odrska karizma, zato je Brce napovedal zanimive koncerte. Glasbeni abonma se bo začel 23. oktobra z noviteto primorskega izvajalca Ambroža Čopija, glasbenim delom Magnificat v izvedbi mezzosopi-ranistke Barbare Jernejčič Furst, Irene Pahor na violi da gamba in flavti ter Tomaža Sevška na čembalu. Novembra bo koncert vokalista Javierja Rodri-gueza in zasedbe CHEnsamble Argentino z ljudsko glasbo Južne Amerike, posebej Argentine. Gost bo slovenski basbaritonist argentinskega rodu Juan Vasle. Na glasbeno-gledališki predstavi Senca tvojega psa, ki bo na sporedu februarja, bodo predstavili šansone francosko-belgijskega skladatelja Jac-quesa Brela v slovenskem prevodu Branka Završana. Brelovi šansoni bodo tokrat zaživeli v novi luči, med ljud-skostjo, jazzom in sodobno glasbo. Marca bo koncert šansonov skupine Same babe, ki bo na koncertu, za katerega Brce napoveduje zvrhano mero humorja in performansa, odpela avtorske šansone in uglasbitve pesmi Janeza Menarta in drugih slovenskih pesnikov. Program bo v aprilu zaključil koncert karizmatične izraelske glasbenice Timne Brauer, ki se ob spremljavi moža, jazz pianista Eliasa Meiri-ja in Courtney Maxwell Jones na bobnih in tolkalih predstavila z etno glasbo oziroma world jazzom, v katerem se judovska tradicija združuje s krščansko in islamsko. Gledališki abonma, poimenovan Življenje je komedija, ko ni trage- dija, bo skozi humoren in kritičen pogled predstavil dogajanja v sodobni družbi. Otvoritvena predstava bo 14. oktobra Gogoljev Revizor v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Komedija Samica človeške vrste avtorice Joanne Murray Smith bo gledalce presenetila z duhovitimi obrati in inteligentnim humorjem, pa tudi neposredno ostrino, s katero se loteva vprašanj odgovornosti pisatelja do bralca, na sporedu pa bo 6. novembra. Sledila bo komedija Nenavadna prigoda Carla Goldonija v izvedbi SNG Nova Gorica. Komedija, s katero je Goldoni osmešil ljudi, ki se preveč radi vpletajo v tuja življenja in pomagajo bližnjim, bo na sporedu 7. januarja. Februarja bo s predstavo Hiša Bernarde Albe španskega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorce gostovalo SLG Celje. Drama o zaprtosti družbe na španskem podeželju je obenem poetičen prikaz neizprosnih moralnih in družbenih zakonov, ki uničujejo življenje posameznika. Komedija Bobni v noči, v kateri je nemški dramatik Bertold Brecht orisal zgodbo malih ljudi na freski zgodovinskih premikov, bo v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) na sporedu 4. marca. Program bo 8. aprila zaključila drama Punce in pol avtorice Caryl Churchill, ki se skozi zgodbo šestih poslovno uspešnih žensk spopada s tematiko feminizma in vloge ženske v sodobni družbi. Dramo, ki velja po mnenju mnogih kritikov za igro stoletja, bo prav tako uprizorilo MGL. Vse abonente bo Avditorij nagradil z brezplačnim ogledom predstave Tri sestre ruskega dramatika A.P. Čehova v izvedbi Gledališča Koper, abonente gledališko glasbenega abonmaja pa še z ogledom gledališko-ple-sne predstave Dama s kamelijami ko-reografa Igorja Jelena. V okviru otroškega abonmaja bodo najmlajšim ponudili šest predstav, ki bodo enkrat mesečno uprizorjene v Gledališču Tartini v Piranu, predvidoma ob sobotah v dopoldanskih urah. Novost sezone bo gostovanje Slovenske kinoteke, ki se bo začelo 24. oktobra s projekcijo nemega filma, ki ga bo v živo spremljal pianist. Ljubiteljem filma bodo od oktobra do oktobra prihodnje leto predstavili 12 nekomercialnih filmov iz železnega repertoarja filmske zgodovine. (STA) koncert - Na predvečer proslave Bazoviških junakov Kombinat v Bazovici Ženski pevski zbor bo v Športnem centru Zarja predstavil pesmi upora z vsega sveta O sebi pravijo, da so garažni pevski zbor, v dobrem letu nastopanja pa se počasi že spreminjajo v pravo institucijo. Pevke zbora Kombinat se predstavljajo z bogatim izborom revolucionarnih in uporniških pesmi. Rade ponavljajo, da niso nostalgične, ampak verjamejo v solidarnost, zvestobo ideji, srčnost, pogum. Koncert, ki so ga 27. aprila letos priredile v Pivki, da bi proslavile svojo prvo obletnico, so naslovile Sestre, le k soncu, svobodi!, njegov izkupiček pa namenile ženskam, žrtvam nasilja ... Zenski zbor Kombinat bo v soboto nastopil v Bazovici, v okviru prireditev v čast Bazoviškim junakom. Na predvečer osrednje proslave, ki bo kot znano v nedeljo ob 15. uri na bazovski gmajni, bo zbor zapel v Športnem centru Zarja. Koncert prirejajo odbor za proslavo Bazoviških junakov, vaške organizacije, TPPZ Pinko Tomažič, s katerim Kombinat redno sodeluje, in Zveza slovenskih kulturnih društev. Ob 20. uri bo pred občinstvo stopilo okrog trideset pevk iz vse Slovenije: spremljali jih bodo Branko Smerdelj (mandolina), Robert Slanič (kitara), Miran Pečenik (harmonika), vodila pa Mateja Mavri. Na sporedu bodo pesmi upora z vsega sveta, ki jih bodo izvajale v slovenskem, španskem, italijanskem in angleškem jeziku. Po koncertu (ob 21.30) bo pri spomeniku tradicionalni taborni ogenj, ki ga prirejajo taborniki Rodu modrega vala. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V sredo, 16. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V torek, 15. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 16. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Sottolostessocielo / Pomol A udace 29. avgust - 6. september Jutri, 4. septembra ob 19.00 / Triad -koncert; ob 21.00 Gimma Spliffa - koncert. V soboto, 5. septembra ob 19.00 / Toni D'Onghia - DJ SET; ob 21.00 Enrico Capuano in Tammurriata rock -koncet. V nedeljo, 6. septembra ob 19.00 / Drugstore VS in orbita - DJ SET; ob 21.00 Kraški ovčarji - koncert. _SLOVENIJA_ ■ Tartini Festival 2009 V soboto, 5. septembra ob 20.30, Kri- žni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do pet- ka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: od jutri, 4. septembra do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega bienala - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: od 9. septembra do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobež-nost«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA 1 6 Četrtek, 3. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu tZMtRrtSTUm* odbojka - Danes začetek 26. evropskega prvenstva za moške Matej in Loris • V «V« I •• v najmočnejši skupini Z Bolgari in Srbi - Med favoriti še Rusija in Poljska, lahko pa presenetijo tudi ostali CARIGRAD/IZMIR - Danes se v Turčiji začenja evropsko odbojkarsko prvenstvo, ki bo podelilo že 26. naslov stare celine. V boju za lovoriko se bo v štirih skupinah borilo 16 reprezentanc, med katerimi sta tudi Italija in Slovenija. Med nastopajočimi bosta tudi naša najboljša odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, ki sta si po dolgih poletnih pripravah in nastopih zagotovila zaupanje selektorja Anastasija. Po napovedih odbojkarskih strokovnjakov in trenerjev reprezentanc, naj bi evropsko prvenstvo ponudilo najboljšo predstavo vseh ekip. Svetovna liga in kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2010 so bile za mnoge le »ogrevanje« in »uigravanje« pred pomembnejšim celinskim tekmovanjem. Ali se bodo napovedi selektorjev in igralcev, ki menijo, da so na prvenstvo dobro pripravljeni, uresničile, bomo sodili že po prvih srečanjih. Kdo so letošnji favoriti, je težko reči. Seveda sodijo med najboljše Rusija, Srbija, mlada Bolgarija in Poljska. Ostalih, med katerimi tudi »azzurre«, pa nikakor ne gre odpisati, saj je že evropsko prvenstvo pred dvema letoma v Rusiji pokazalo, da lahko tudi »outsideji« presenetijo. Leta 2007 so tako na evropski prestol stopili Španci, ki so v finalu premagali Ruse. Nasploh je nivo igre pri vseh ekipah iz leta v leto boljši. Zaslugo za to imajo prav gotovo tudi italijanski selektorji, ki se selijo na tuje. Tako bo na letošnjem EP šest italijanskih trenerjev sedelo na klopeh različnih selekcij. Formula prvenstva predvideva, da se v drugo fazo uvrstijo tri ekipe iz vsake skupine. Važna pa je vsaka točka in niz prvega dela, saj si ekipe v nadaljnji del nesejo točke prvega dela. Prav zato bodo najbrž vse uvodne tekme zelo zanimive. V drugem delu tekmovanja se križata skupini A (Turčija, Nemčija, Francija in Poljska) in C (Španija, Grčija, Slovaška in Slovenija) ter B (Rusija, Finska, Estonija in Nizozemska) in D (Srbija, Češka, Italija in Bolgarija). Skupina D, v kateri igra Italija, je prav gotovo najmočnejša. Bolgarija je s Kazynskijem (Trento) in Nikolovom (Cuneo) nevarna tekmica »azzurrov«, kar potrjuje tudi Jerončič v komentarju na svoji spletni strani. Srbija je po odli- čnih poletnih nastopih, kjer ji je zmaga v svetovni ligi proti Braziliji ušla za las, ena izmed glavnih favoritov za naslov. V skupini D bo še Češka. Le dve izmed naštetih ekip bosta imeli možnost, da se uvrstita v polfinale. V skupini B, s katerimi se bo križala skupina D v drugem delu, so nesporni favoriti Rusi, ki jih vodi italijanski strokovnjak Bagnoli. Finci z Berrutom so iz leta v leto boljši (na EP 2007 so bili nepričakovano 4., na letošnji svetovni ligi pa so bili takoj za »az-zurri« na 8. mestu). Tu sta še Nizozemska in Estonija, ki nima velikih možnosti, da se uvrsti v drugi krog. Zanimiv bo tudi razplet skupine A. Poljaki, svetovni podprvaki, bodo nastopili brez glavnih adutov, zamenjava trenerja pa bo po mnenju Jerončiča tudi vplivala na predstavo. Vprašljivo je, do kam se bodo prebili Francozi brez Granvorkaja in podajalca Pujola. V skupini A sta še Nemčija in Turčija. Na prvi pogled je najšibkejša skupina C, v kateri bo igrala Slovenija. Branilci naslova Španci ne sodijo med favorite za končno zmago, v skupini pa nimajo pravih tekmecev. Grki so baje najšibkejši, Slovaki pa počasi napredujejo tudi po zaslugi italijanskega strokovnjaka Emanuela Zannini-ja. Nič manj kakovostna ni reprezentanca Slovenije, ki lovi na prvenstvu prvo zmag°. Da bo tudi celinska preizkušnja vsekakor poskrbela za vrhunsko odbojko, ni dvoma. Kar osem reprezentanc je letos nastopilo tudi v svetovni ligi, kjer nastopajo najboljše svetovne velesile. (V.S.) Skupine EP Skupina A: Turčija, Nemčija, Francija, Poljska Skupina B: Rusija, Finska, Estonija, Nizozemska Skupina C: Španija, Grčija, Slovaška, Slovenija Skupina D: Srbija, Italija, Bolgarija, Češka Formula V drugi krog tekmovanja se uvrstijo prve tri uvrščene ekipe vsak skupine. Najboljših 12 ekip bo v nadaljevanju igralo v skupini E (iz A in C) in skupin F (iz B in D) od 8. do 10. septembra. Polfinale bo v soboto, 12. septembra, ob 16.30 in 19.30. Finale za tretje mesto bo v nedeljo, 13. septembra ob 16.30, ob 19.30 pa za 1. mesto. Ekipe s 14 reprezentanti (kot je Italija) bodo za vsako tekmo morale določiti seznam 12 igralcev. Loris Manià in Matej Černic v dresu reprezentance Tako Slovenija in Italija DANES 14.00 Španija - Slovenija (po Slo2 ali TV Koper ob 20.55); JUTRI 14.00 Italija - Bolgarija (po RaiSportPiu); 19.00 Slovenija - Slovaška (po Slo 2 ali TV Koper ob 23.30); V SOBOTO 16.30 Češka - Italija (RaiSportPiu ob 19.00); V NEDELJO 14.00 Slovenija - Grčija (po Slo2 ali TV Koper ob 22.45), 14.00 Srbija - Italija (RaiSportPiu) OSTALI Skupina A: danes: Poljska - Francija (16.30), Nemčija - Turčija (19.30); jutri: Poljska - Nemčija (16.30); v soboto: Francija - Nemčija (14.00), Turčija - Poljska (19.00); v nedeljo: Turčija - Francija (16.30). Skupina C: danes: Estonija - Rusija (14.00), Nizozemska - Finska (19.00); jutri: Nizozemska - Estonija (16.30); v soboto: Rusija - Nizozemska (14.00), Finska - Estonija (19.00); v nedeljo: Rusija - Finska (16.30). Dosedanji zmagovalci EP 1948: Češkoslovaška; 1950: SZ; 1951: SZ; 1955: Češkoslovaška; 1958: Češkoslovaška; 1963: Romunija; 1967: SZ; 1971: SZ; 1975: SZ; 1977: SZ; 1979: SZ; 1981: SZ; 1983: SZ; 1985: SZ; 1987: SZ; 1989: Italija, 1991: SZ; 1993: Italija, 1995: Italija, 1997: Nizozemska, 1999: Italija, 2001: ZR Jugoslavija, 2003: Italija, 2005: Italija, 2007: Španija. Italija in EP 8 »azzurrov« bo prvič nastopilo na EP: Bari, Birarelli, Fortunato, Gavotto, Mania, Martino, Parodi, Travica 5 »azzurrov« je osvojilo naslov leta 2005: Černic, Cisolla, Lasko, Savani, Vermiglio 10 »evropskih« kolajn: 6 zlatih, 2 srebrni in 2 bronasti fivb atletika - V Celju Izid sezone Primoža Kozmusa CELJE - Brežičan Primož Kozmus, olimpijski zmagovalec in svetovni prvak, je na mednarodni atletski ligi v Celju, v metu kladiva z 82,58 m že v tretji seriji izboljšal svoj slovenski rekord (82,30 m), ki ga je postavil 10. junija leta 2007 v Bydgoszczu na Poljskem, ter obenem dosegel tudi izid sezone na svetu. RC 44 V PORTOROŽU - Po letu premora se v naše vode vrača flota jadrnic RC 44. Zvezde petdnevnega tekmovanja, ki ga bo konec septembra gostil Jahtni klub Portorož, bodo Russell Cutts, Dean Barker in Paul Cayard, legendarni krmarji s Pokala Amerike. TRIESTINA - Tržaški B-ligaš je najel 17-letnega branilca Davida Baritija, ki je letošnjo sezono začel pri Carrareseju. VIRUS H1N1 STRAŠI »AZZUR-RE« - Zaradi bojazni pred okužbo z novo gripo bodo cepili vse nogometaše italijanske reprezentance. Za preventivno cepljenje so se odločili tudi pri videmskem Udi-neseju. US OPEN - Drugi dan odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku je Slovenija ostala brez predstavnic med posameznicami, saj so se po porazih v prvem krogu že poslovile Katarina Srebotnik, Maša Zec Peškirič in Polona Hercog. Uspešna pa sta bila drugi nosilec Andy Murray in prvopostavljena Dinara Safina, ki sta si zagotovila nadaljevanje v drugem krogu. GA NE BO NA ZIMSKIH OI? - Alpskega smučarja Petra Filla, aktualnega svetovnega podprvaka v super veleslalomu, čaka operacija. Smučar se je med pripravami v Ushuaiji na Finskem pred desetimi dnevi resneje poškodoval, ko si je poškodoval mišice v predelu dimelj. Po vseh pregledih so se odločili za operacijo. Bojijo se, da bo zanj izgubljena olimpijska sezona. UNION OLIMPIJA V ROMANSU - Ljubljanski košarkarski prvoligaš Union Olimpija bo v soboto ob 19.30 v Roman-su igral prijateljsko tekmo proti italijanskemu prvoligašu Cimberio Varese. Že jutri pa bo vedno v Romansu na sporedu prijateljska tekma Varese - Snaidero Videm (ob 19.30). POŠKODBA UDRIHA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v Bonnu v prijateljski tekmi v okviru priprav na EP na Poljskem premagala Nemčijo s 70:53 (10:17, 31:23, 53:45). Najboljši strelec pri Sloveniji je bil Erazem Lorbek z 12 točkami. Negativna novica je, da se je poškodoval (levo koleno) Beno Udrih. ACEGAS APS - Državni pokal, 1. krog, A-liga amaterjev: Jesolo - Acegas Aps 52:85. rokomet - Prvenstvo A1 -lige se bo začelo 26. septembra V novo sezono s kančkom grenkobe Odpovedali so se elitni A-ligi - Tin Tokic v Španijo, Marko Sardoč obesil copate na klin - David Sedmach upa letos v večjo minutažo, Ivan Kerpan čaka na operacijo Pri tržaškem rokometnem klubu Pallamano Trieste so se v novo sezono podali s kančkom grenkobe, saj so se morali zaradi finančnih težav odpovedati nastopu v najvišji elitni A-li-gi, v katero so napredovali po lanski uspešni sezoni. Tudi letos bo tako tržaška ekipa igrala v A1-ligi. Namesto tržaške ekipe je v elitno A-ligo napredovala Ancona. Slovenski trener Fre-di Radojkovič bo tudi v novi sezoni vodil tržaško ekipo. »Kljub temu, da smo se odpovedali nastopu v najvišji državni ligi, rade volje ostajam v Trstu, saj se tu da delati zelo kakovostno. Klub je ambiciozen in dela dobro z mladimi,« pravi Radojkovič, ki bo letos pogrešal Tokica (odšel je v Španijo) in slovenskega tržaškega rokometaša Marka Sardoča. »Sardoč se je odločil, da obesi copate na klin, čeprav ima pri nas še vedno vsa vrata odprta,« je dejal predsednik in duša tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. Kateri je torej letošnji glavni cilj? »Najprej miren obstanek v ligi, nato pa bomo sproti načrtovali,« je povedal Radojkovič, ki ni edini Slovenec tržaške ekipe. Naše gore list so tudi Ra-dojkovičev sin Jan, Matej Nadoh, Matej Zaro in David Sedmach iz Križa, ki se z rokometom pri tržaškem društvu ukvarja že enajsto sezono. David je v lanski sezoni odigral približno 10 tekem. »Upam, da bom letos dobil večjo minutažo. Igral bom s člansko in mladinsko ekipo U18,« pravi 179 centimetrov visoki in 72 kilogramov težki rokometaš iz Križa, ki je letos ma-turiral na geometrskem zavodu Žiga Zois, študij pa bo nadaljeval na arhitekturi v Trstu. Ivan Kerpan, ki je v lanski sezoni zaradi poškodbe kolena igral pri Alabardi v nižji ligi, pa čaka na operacijo. Kerpan se je pridružil tržaški ekipi, trenira pa posebej. Prvenstvo A1-lige se bo začelo 26. septembra, ko bodo Radojkoviče-vi varovanci v gosteh igrali proti ekipi Intini Noci. PALLAMANO TRIESTE 2009-10 Vratarji: Diego Modrusan Tržaški rokometni drugoligaš Pallamano Trieste kroma (1980), Matej Zaro (89), Thomas Po-stogna (93), Antonio Campagnolo (90); leva krila: Marco Visintin (82), David Sedmach (90), Matteo Leone (88), Luca Savron (92); desni krili: ' m Marco Lo Duca (72), Francesco Fanelli (84); srednji igralci: Jan Radojkovič (89), Andrea Carpanese (82), Michele Oveglia (93); beki: Matej Nadoh (81), Kevin Anici (93), Niccolo Zam- pollo (92), Antonio Rivieccio (89); centra: Alex Pernic (82), Marius Ionescu (79). Trener: Fredi Radojkovič; pomožni trener: Marco Bozzola. / ITALIJA Četrtek, 3. septembra 2009 17 odbojka - V moški deželni C-ligi Olympia, Sloga, Soča in Val za miren obstanek Pri Valu so sicer sestavili ekipo za višje uvrstitve - V znamenju odbojkarjev rojenih leta 1990 V moški odbojkarski C-ligi bomo letos, tako kot lani, imeli štiri moške ekipe. Kot znano je Sloga ob koncu lanske sezone napredovala, Olympia in Val pa sta izpadla, vendar bodo vsa ta društva, ob Soči, spet igrala v isti ligi. Sloga je s svojo drugo ekipo napredovala iz D-lige, Val in Olympia pa sta bila ponovno vključena v C-ligo, v kateri pa bo kljub temu le trinajst moštev, tako da bosta izpadli le dve. Prav obstanek pa je letos cilj vseh naših ekip, v katerih bo, razen pri Valu, dosti mladih igralcev, rojenih v 90. letih. Morda največje zanimanje vlada letos za Olympio, ki se je odločila, da bo delo zastavila na višji in zahtevnejši ravni od dosedanje, kar je bil eden od pogojev trenerja Zorana Jerončiča. Fantje so s treningi pričeli že prejšnji teden, do začetka pokalnih bojev pa bodo trenirali skoraj vsak dan po tri ure, deloma tudi pod vodstvom kondi-cijskega trenerja Renata Srebrniča. Kot napovedano so ekipo zelo pomladili, saj sta v njej dejansko le dva veterana, to sta 27-le-tni podajalec Filip Hlede in pa Kanalec Igor Valentinčič, ki se je v Olympio preselil iz Soče (prestop še ni uraden), pri kateri je bil v minulih sezonah eden nosilnih tolkačev. Izbor igralcev je širok, manjka pa rezervni podajalec, potem ko je Luca Brotto odpovedal sodelovanje. »Z delom sem zadovoljen. V ekipi je mnogo perspektivnih in visokih mladih igralcev, ki hitro napredujejo. Čeprav je ekipa še mlajša od tiste, ki je lani iz te lige izpadla, sem prepričan, da bomo letos lahko z dobrim delom zanesljivo dosegli obstanek v ligi,« je optimist trener Jerončič. Z zelo mlado in zanimivo postavo bo, pod vodstvom trenerja Ivana Peterlina, igrala tudi Sloga v C-ligi. »Naloga ekipe je predvsem v formiranju igralcev za igranje v višji ligi, zato se z rezultatom ne bomo obremenjevali, seveda pa ciljamo vsaj na obstanek v ligi, kar ne bo lahko, saj bo glavnina naših nasprotnikov bolj izkušena od nas,« je povedal prof. Peterlin. Slogaši so lani napredovali iz D-lige, kar je pomenilo presenečenje, zato verjamemo, da bodo presenetili tudi letos. Ekipa - glavnina igralcev ima za sabo priprave v Mežici - je v bistvu nespremenjena, v njej je še nekaj mlajših sil, velika okrepitev bo libero Nicholas Privileggi, na igrišče pa se vrača tudi Andrej Pertot v dvojni vlogi pomožnega podajalca in pomožnega trenerja. Predvsem mladi naj bi bili protagonisti tudi pri Soči, ki bo sicer imela v svojih vrstah še naprej tudi najstarejšega igralca v ligi, neuničljivega Daniejela Brainija (letnik 1965). Že peto leto zapored bo moštvo vodil Lucio Battisti (prvi trening je bil v torek), ekipa je v bistvu enaka lanski, ni pa še popolna, predvsem je odprto vprašanje ko-rektorskega mesta. »Upamo, da bo z nami ostal Tadej Lango, prestop Valentinčiča k Olympii še ni dorečen, možno je tudi, da nam priskoči na pomoč Mitja Čevdek, ni pa izključeno niti, da bi okrepitev poiskali v Sloveniji,« je povedal Battisti, ki ima sicer dovolj izkušeno začetno postavo. Pri društvu računajo sicer predvsem na to, da bi mladi odigrali letos še bolj pomembno vlogo kot v minuli sezoni, cilj pa je obstanek. Pri OK Val bo letos bržkone pela drugačna pesem kot lani, ko se je moštvo (neuspešno) otepalo dna. Letos so namreč sestavili ekipo, ki bi se morala boriti za precej višjo uvrstitev. Najpomembnejša je vrnitev Micheleja Ombrata, ki ima sicer šele 20 let, a igralsko velja skoraj že za veterana, igralec za »starting six« pa bo bržkone tudi Daniel Faganel. V ekipi je veliko izkušenih igralcev, ki so za Val igrali že na precej višji ravni, vsi ne bodo trenirali z enako intenzivnostjo (vsak dan na začetku, trikrat na teden med sezono), vsi pa obljubljajo prizadevnost. »V bistvu že gradimo tudi ekipo za prihodnjo sezono, saj je med igralci veliko takih, ki jih ne moremo imeti za stare,« zavrača kritiko o previsoki starosti ekipe predsednik Sandro Corva, ki je na mestu trenerja potrdil Roberta Makuca, za kondicijo pa bo skrbel priznani stokovnjak Oliver Batagelj. OLYMPIA 2009/10: podajalec: Filip Hlede (82), tolkači: Matija Komjanc (93), Na sliki desno ekipa Vala med pripravami, v sredini odbojkarji Olympie, spodaj pa še moštvo Soče Luka Terčič (91), Patrick Brotto (92), Davide Capparelli (93), korektorja: Rok Berne-tič (85), Igor Valentinčič (78), centri: Edoar-do Caprara (92), Dragan Pavlovič (92), Martin Peršolja (90), David Sanzin (87), Lorenzo Vizin (94), libero: Fabrizio Blasig (91), Alessandro Gatta (93). Trener: Zoran Je-rončič SLOGA 2009/10: podajalci Giaco-mo Bertali (87), Andrej Pertot, Dean Šker-lavaj (93); tolkači: David Cettolo (90), Matjaž Romano (87), Denis Iozza (85), Daniel Dussich (93), korektorja: Ervin Taučer (89), Ivo Ilič (92), centri: Simon Rožac (87), Mirko Kante (86), Marko Štrajn (89), Saša Žerjal (92), Matej Košuta (92), libero: Nicholas Privileggi (84). Trener: Ivan Peterlin VAL 2009/10: podajalca: Aljoša De-vetak (75), David Corva (84), korektorja: Michele Ombrato (89), Danjel Radetič (77), tolkači: Gregor Brisco (79), Daniel Fa-ganel (82), Stefano Faganel (86), Igor Flo-renin (75), Gregor Nanut (89), Peter Pov-šič (84), Slobodan Marget (78), centri: Francesco Masi (84), Daniel Nanut (84), David Mucci (79), libero: Simon Plesničar (87). Trener: Robert Makuc SOČA 2009/10: podajalca: Jan Čer-nic (90), Robert Devetak (92), korektor: Tadej Lango (89), centri: Martin Devetak (90), Saša Butkovič (91), Ivan Černic (88), Daniele Braini (65), tolkači: Gregor Testen (77), Matej Juren (91), David Škorjanc (88), Marko Černic (80), libero: Egon Kragelj (79). Trener: Lucio Battisti PLANINSKI SVET Vsi na spominski pohod Bazoviških junakov Bolj kot vabilo velja poziv, ki ga SPDT polaga na srce vsem svojim članom in prijateljem planincem, zlasti mladim, naj se v nedeljo, 6. septembra, ob 79. obletnici ustrelitve Bidovca, Ma-rušiča, Miloša in Valenčiča, udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov. Pohod že tri desetletja prirejata planinska odseka društev Sloga in Devin v počastitev spomina štirih slovensko zavednih narodnjakov, pripadnikov tajne organizacije TIGR, ki jim je bil glavni življenjski uporniški cilj neizprosen boj proti fašističnim zatiralcem slovenskega naroda. Udeležba na pohodu in potem na proslavi na ba-zovski gmajni, izpričuje našo ponosno, zavestno pripadnost narodu, ki se je odločno znal zoperstaviti nasilnemu ra-znarodovalnemu črnemu terorju. Poziv velja predvsem mladini, naj se udeleži spominskega pohoda, ki je sicer rekreacijskega značaja, a ima izreden narodnostni pomen in smoter za uveljavljanje slovenske obstojnosti in spoznavanje naše polpretekle zgodovine. Udeleženci pohoda se bodo zbrali pri bazovskem kalu ob 10.00 uri in se potem napotili proti Jezeru, po kraškem robu prišli do Drage, od tam na Pesek in Gročano ter se povzpeli na Kokoš, kjer bo pri koči na Jermancu postanek. Tam bodo počakali na začetek svečanosti na bazovski gmajni, do koder bodo strnjeno prikorakali na prireditveni prostor. Hoje bo za približno štiri ure. SPDT pričakuje, da se bodo njegovi planinci in člani mladinskega odseka pridružili prizadevnim organizatorjem društev Sloga in Devin, jim priskočili na pomoč in prevzeli tudi vodenje posameznih planinskih skupin na pohodu, ki naj poteka strnjeno in disciplinirano. Zaželjena je tudi pomoč pri pogostitvi udeležencev gostujočih društev in skupin na vrtu bazovske Zadruge ob koncu spominske proslave na bazovski gmajni. V nedeljo torej vsi mladi planinci SPDT-ja in planinci veterani v Bazovico na pohod in proslavo! Letošnja pomoč vztrajnim organizatorjem vsakoletnega pohoda Bazoviških junakov, naj bi bila zametek tesnejšega sodelovanja SPDT z društvoma Sloga in Devin za pripravo in izvedbo jubilejnega 30. pohoda Bazoviških junakov prihodnje leto, ob 80. obletnici prvega tržaškega procesa in ustrelitve štirih upornih narodnjakov. (LA) Tečaj plezanja za začetnike Alpinistični odsek SPDT prireja tudi letos tečaj plezanja za začetnike. Uvodno srečanje bo v sredo, 9. septembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu v ulici Sv. Frančiška. Udeleženci bodo lahko s teorijo in prakso spoznali osnovne prvine tehnike plezanja in varovanja v steni. Program bosta dopolnjevala osnovni tečaj prve pomoči in vremenoslovja. Tečajniki bodo večinoma plezali ob nedeljah, med tednom pa bodo na vrsti predavanja. Te- čaj je primeren za vsakega ljubitelja gora, ki si želi izpopolniti znanje vozlov in nasplošno varnega premikanja v goratem svetu. Program: torek, 15. septembra: tehnika plezanja, petek, 18. septembra: uporaba vrvi in tehnika varovanja (obe srečanji v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.30); nedelja, 20. septembra: plezanje v naravi; sreda, 23. septembra: tehnika plezanja, varovanja in vozli (v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.30), nedelja 27. septembra: plezanje v naravi; sreda 30. septembra: vreme-noslovje v gorah (Gregorčičeva dvorana ob 20.30); nedelja, 4. oktobra: ple- odbojka Franko Drasič pomožni trener pri Trieste 2010 Franko Drasič kroma Trenerski kader pri Trieste volley 2010 je dopolnjen. Trenerju Ediju Bosichu bo pomagal slovenski trener in profesor Franko Drasič. »Z veseljem sem sprejel funkcijo pomožnega trenerja, saj letos ne treniram drugih članskih ekip. Ediju bom pomagal pri treningih, s pomočjo posnetkov bom analiziral nasprotnike in našo ekipo, skrbel bom tudi za izpopolnjevanje mladih igralcev,« je pojasnil Drasič, ki se po več letih ponovno vrača na klop moške ekipe. Nazadnje je pri Slogi v C-ligi treniral moške v sezoni 2002/03, ko je v ekipi igral tudi Bosich. Za Drasiča, ki je lani vodil slo-gašice v C-ligi, bo to tretja izkušnja v državni ligi. V B-ligi je v vlogi trenerja vodil od-bojkarice Bora, nastopal pa je tudi kot igralec. Ker ima licenco 3. stopnje, bo v primeru odsotnosti Bosicha lahko tudi samostojno vodil ekipo na tekmi. S svojim pomočnikom je zadovoljen tudi trener Bosich. HOKEJ NA ROLERJIH V nedeljo memorial Agnul V nedeljo bo na openskem kotalka-lišču na Pikelcu na sporedu tradicionalni že deseti hokejski memorial Agnul, ki ga Polet prireja v spomin na Andreo D'Angela. Na letošnji izvedbi bodo nastopile izključno slovenske ekipe. Poleg domačega Poleta Kwins se bosta za prehodni pokal borili še moštvi Agrobar iz Ljubljane in Pre-voje iz Lukovice, ki so državni podprvaki v slovenski elitni ligi. Prva tekma bo ob 14. uri, ko se bosta med seboj pomerili Polet in ljubljanski Agrobar. Ob 16. uri bo na vrsti srečanje med Agrobarom in Prevojami. Ob 18. uri pa se bo Polet pomeril še z ekipo iz Luko-vice. Na lanski izvedbi je zmagala Vicen-za, ki pa je letos na Opčinah ne bo, ker jo konec tedna čaka superpokal. Igrali bodo proti Asiagu. Poletovci so 1. mesto edini krat osvojili pred dvema letoma. zanje v naravi; sreda, 7. septembra: prva pomoč v gorah (Gregorčičeva dvorana ob 20.30), nedelja, 11. oktobra: plezanje v naravi. V dogovoru med tečajniki se lahko program rahlo spremeni. Zainteresirane vabimo naj čimprej pokličejo na št. 3408597787 (Goran) ali mail: goranobad@yahoo.com. IB Četrtek, 3. septembra 2009 AVTOMOBILI / vozili smo - Peugeot 308 2.0 HDI FAP Avto, ki je hkrati kabriolet, če vas zebe, pa tudi kupe Zložljiva električna kovinska streha - Pičla poraba - V avtu pa manjka predalček s ključi Da je Peugeot prispel med prvimi v razred, ki je kasneje dobil ime »CC«, smo že večkrat zapisali, praktično vsakokrat, ko imamo priliko prevoziti nekaj kilometrov s takim vozilom. Prvi Peu-geotov CC sega v leto 1934, cecejev še ni bilo, imenoval pa se je eclipse in je imel kot prvi zložljivo kovinsko streho. Tokrat smo prevozili nekaj tisoč kilometrov s Peugeotovim 308 CC 2.0 HDI FAP in lahko rečemo, da gre res za avto, ki je vreden svojega denarja. 308 CC je štirisedežnik s kovinsko zložljivo streho in je nastal seveda na osnovi navadnega 308, s katerim si deli prednji del, ki je pri obeh modelih povsem enak. Karoserijo pri CC so seveda nekoliko okrepili, da bi nadomestili togost, ki so jo izgubili z odpravo strehe, ki je pri limuzinski izvedbi eden nosilnih delov karoserije. Estetsko je 308 CC mnogo bolj posrečen z odprto streho: slednjo lahko odpremo s pritiskom na en sam gumb in sicer do najvišje hitrosti 14 km na uro. Iz osebne izkušnje lahko povem, da se izplača odpirati in zapirati streho z ustavljenim avtomobilom. Ob zaprti strehi je v prtljažniku presenetljivo veliko prostora. Če pa smo se odločili, da bomo vozili z vetrom v laseh in s pogledom na zvezde, potem se prostor v prtljažniku odločno zmanjša, a za dva manjša kovčka le ostane dovolj prostora. Ko spravljamo prtljago v prtljažnik in računamo, da bomo slej ali prej odprli streho, moramo paziti, da kovček ne sega preko gotove meje, ki jo označuje posebna mreža. Če je nismo pravilno pripeli, se streha ne bo odprla in na LCD zaslonu navigatorja se bo pojavil napis, ki nas opozarja, da v prtljažniku ni prostora za streho. Odličen je tudi dvolitrski turbo-dizel, ki zmore 136 KM in 320 Nm navora, kot je zelo dober tudi šeststo-penjski samodejni menjalnik. Vse to prispeva k res nizki porabi, ki ne gre čez 7 l na100 km. Če moramo izreči kakšno pripombo, gre ta na težka in velika vrata, ki so v ozkih parkirnih prostorih še kar na poti. Druga nerodnost pri Peugeotovem 308 CC je pomanjkanje odlagalnega prostora v notranjosti, tisti pa, ki je pred potnikovim sedežem nima ključa, tako da je avto kar nerodno pustiti z odprto streho. Cena je primerna za razred in opremo avtomobila: za 308 CC 2.0 HDI FAP boste morali odšteti slabih 32 tisoč evrov. volvo - Od športnega CB0 do terenca XC90 Modeli »polar« samo v Italiji Najbolje bo najbrž šel v denar V50 polar, ki »ima vse, kar je potrebno« Stran pripravil Ivan Fischer Volvo je pred kratkim predstavil nov razred »polar«, ki bo naprodaj samo v Italiji in ki obsega kar 4 modele : C30, V50, V70 in XC90. Najbolje naj bi šla v denar C30 in V50, ki so jima namenili znani 1600-kubični turbodizel, ki zmore 109 KM (morda nekoliko premalo). Gre za vozila v osnovni izvedbi, ki pa je vse prej kot revna, se pravi, da imajo »vse, kar je potrebno», trdijo pri italijanski podružnici Volva. V50 je prostoren, udoben in dobro opremljen kombi, ki mu je Volvova skrb za varnost pisana na kožo. Motor ima res samo 109 KM, ima pa 240 Nm navora, ki ga je moč z odličnim petstopenjskim ročnim menjalnikom kar dobro izkoristiti. Modeli »polar« so opremljeni z Volvovim sistemom »stop&start«: motor se ob ustavljenem vozilu in menjalniku v prostem teku sam ugasne, ko pa, na primer pri semaforju, spet pohodimo stopalko sklopke, se sam prižge. Gre za sistem, ki ob pravilni rabi, zmanjša porabo za 4 do 8 odstotkov. novost - Predstavili električni leaf Nissanov »list« tudi za tiste z bolj plitvimi žepi Pri Nissanu so doslej glede ekoloških vozil nekoliko capljali za svojimi rojaki, a očitno se je sedaj nekaj spremenilo. V okviru odprtja novega obrata v Jokohami so predstavili svoj prvi velikoserijski, povsem električno gnani avtomobil -l »leaf«, ki naj bi bil prvi te vrste na svetu in dosegljiv tudi ljudem z bolj plitvimi žepi. Pri Nissanu zagotavljajo, da cena ne bo presegala povprečja segmenta, v katerem najdemo modele tipa VW Golf, Opel Astra, Renault Megane in Ford Focus. kia - »Venga« se bo prodajala samo v Evropi Svoj model bodo Korejci predstavili v Frankfurtu Kia je sprostila v javnost prve uradne fotografije malega enopro-storca venga, ki ga bodo seveda pripeljali tudi na skorajšnji salon v Frankfurtu. Venga je serijska različica kon-ceptnega «No. 3», ki so ga Korejci predstavili v Ženevi letos marca in je v osnovi bolj uporaben soul, hoče pa biti konkurenca za modele, kot so citroen C3 picasso, opel meriva, peugeot 207 SW, nissan note in podobni. Kia pravi, da venga ob dolžini 4,068 metra, medosni razdalji 2,615 metra in višini avta 1,6 metra postreže v kabini s prostornostjo avtomobilov C razreda, obenem pa na cesti zavzema prostor avtomobila B razreda. Mini MPV bo imel deljivo (60:40) in vzdolžno pomično sedežno klop, ki jo bo moč zložiti v povsem ravno dno skupnega prtljažnika. Osnovni prtljažnik na drugi strani postreže z uporabnostjo dvojnega dna, steklena panoramska streha, ki bo omogočala tudi odpiranje in prispevala k dobremu počutju potnikov v avtu Zasnovana, razvita in v končni fazi tudi izdelana ter tudi prodajana bo venga v prihodnosti izključno v Evropi. Motorna paleta naj bi ponujala dva 1,4 in 1,6-litrska motorja bencin- ske ter turbodizelske zasnove, motorne moči pa pokrivajo območje od 75 KM do 116 KM. Vsi motorji bodo serijsko opremljeni tudi s Kiinim stop-start sistemom. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. septembra 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2009 -Ansambel Triglavski muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Boban i Marko Markovic orkestar, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.30 11.35 11.40 14.00 14.10 15.00 16.45 17.15 18.00 18.50 20.30 21.20 23.40 0.40 1.10 Aktualno: Euronews Aktualno: Anima Good News Torte in faccia! Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik Nan.: 14° Distretto 13.30, 17.00, 20.00, 23.35 Dnevnik 17.10 Vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Nan.: Il Maresciallo Rocca 4 Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Variete: Supervarieta Film: Genitori in trappola (kom., ZDA, '99, r. N. Meyers, i. D. Quaid, N. Richardson) Aktualno: Heritage Speciale Cinematografo - 66. Mo-stra del Cinema di Venezia 2009 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 14.25 16.00 17.25 17.45 18.05 18.30 19.00 19.35 20.25 22.45 23.45 Variete: Spensieratissima Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 19.00 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nan.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio (It., '05, i. E.S. Ricci) Dnevnik in rubrike Nan.: 7 vite Nan.: Numb3rs Nan.: Las Vegas Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti 20.30, 23.30 Dnevnik Nan.: Piloti 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota Nan.: Anna Winter - In nome del-la giustizia Film: Innocenza in vendita (dram., Kan., '05, r. P. Gang, i. M. Rogers) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Di Tresette ce n'e uno, tutti gli altri son nessuno (western, It., '74, i. G. Hilton, C. Huerta) 10.40 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00, 22.50 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Športna oddaja 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Dok: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Survivors (i. J. Graham, J. Paterson) 23.30 Dok.: Doc 3 0.25 Aktualno: Off Hollywood 2009 7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Dono d'amore (dram., ZDA, '58, r. J. Negulesco, i. L. Bacall, R. Stack) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Timeline - Ai confini del tempo (fant., ZDA, '04, r. R. Donner, i. P. Walker, F. O'Connor) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Film: Presunto innocente (triler, ZDA, '90, r. A.J. Pakula, i. H. Ford, B. Dennehy) 2.15 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled Tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Joe somebody (kom., ZDA, '01, r. J. Pasquin, i. T. Allen) 9.40 16.00, 17.45, 21.55, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Un'esta-te d'amore (kom., r. T. Hezel, i. D. Staehly, B. Bruni) 17.05 Film: Essenze d'amore (kom., Nem., '07, r. P. Weck, i. M. Schell, E. Sander) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Le verita negate (triler, Avstral., '07, režija A. Turner, igrajo S. Sarandon, Emily Blunt, S. Neill) 23.30 Film: Scintille d'amore (kom., ZDA, '01, r. G. Zaloom, i. B. Fonda, G. Giannini) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.45 Nan.: Ti presento i miei 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse-gno) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. P. Demp- sey, E. Pompeo) 23.00 Nan.: ER - Medici in prima linea (i. A. Edwards) 0.55 Šport: boks, XV. SP 1.55 Nočni dnevnik 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 0.02, 01.32 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.10 Aktualno: Rotocalco ADNkronos 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.10 Dokumentarci o naravi 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Festival show 2009 0.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 23.30 0.45 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Due sporche carogne (pust., Fr., '68, r. J. Herman, A. Delon, C. Bronson) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.20 Dnevnik Nan.: Star Trek (i. W. Shatner) Nan.: Cold Squad Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nan.: Totalna razprodaja (pon.) 10.45 Turbolenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Dvojno življenje (pon.) 16.25 Enajsta šola 16.45 Risanka: Rožnati panter 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Kaj vse še pride: pogovor z Ireno Grafenauer 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 3.9.1991 (pon.) 0.00 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.45 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 3.9.1991 11.10 Poljudn. serija: Izjemne živali (pon.) 11.30 Na lepše (pon.) 12.00 Slovenska Jazz scena (pon.) 13.20 Poletni mozaik 13.55 Izmir: EP v odbojki (M), Slovenija - Španija, prenos 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Med valovi - Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nad.: Želite, Milord? 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Poklon prijateljstvu: otvoritev festivala Maribor in Slomškovo leto, prenos iz SNG Maribor 21.10 Film: Ko pride plima 22.40 Nad.: Jasnovidka 23.20 Film: Zaščitniki živali v Južni Ameriki (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.10 16.05 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 22.15 22.30 22.50 23.35 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Globus 27. mednarodni pokal v plesih Drama: Istrska svatba Med valovi 23.30 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. oddaja: In orbita Vesolje je... Artevisione Odbojka: EP, Slovenija - Španija (M), povzetek Avtomobilizem Primorska kronika Arhitekt Viktor Sulčič Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 21.30 22.45 23.30 Dnevnik - Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mala potepanja (pon.) Pravljica Primorski tednik (pon.) 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasbena oddaja Kulturni utrinek (pon.) Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Četrtkov gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 19.55 Slomškova slovesnost in svečana otvoritev Festivala Maribor; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 3. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O 15/23 ČEDAD 2 18/27 JT. GORICA O 18/27 ^ 19/28 O GRADEC 15/15 O 12/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 14/25 TRZIC Xr s 13/25 o 4 KRANJ o O 12/26 S. GRADEC MARIBOR 014/27 M. SOBOTA O 13/27 PTUJ CELJE 14/28 0 Ki O N. GORICA Mi» ^17/26 ^ PORTOROŽ O .a 29/19 O LJUBLJANAv 15/26 A/ N. MESTO 15/28 POSTOJNA O O 13/25 —--- KOČEVJE <{..>_, 0 W ČRNOMELJ ZAGREB 16/30 O UMAG Va OPATIJA PAZIN O REKA 21/28 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme, pojavljale se bodo zmerne do močne padavine in tudi nevihte, zlasti zjutraj, ko se bodo lahko krajevno pojavljale tudi močnejše padavine. Ob morju bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter. Danes bo na vzhodu večji del dneva povečini sončno. Drugod bo spremenljivo oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo krajevne plohe, zvečer pa bo prehodno deževalo tudi na Štajerskem in v Prekmurju. Zapihal bo jugozahod-nik, zvečer v severovzhodnih krajih severni veter. Naša dežela je pod vplivom vlažnih in nestabilnih višinskih jugozahodnih tokov. V noči na soboto nas bo dosegla izrazita hladna atlantska fronta. Nad zahodno in srednjo Evropo ter Alpami je ciklonsko območje z več frontami. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje topel in nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 Dolžina dneva 13.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.57 in zatone ob 5.06 A BIOPROGNOZA Danes bodo sprva imeli vremensko pogojene težave le najbolj občutljivi, čez dan pa se bo vremenska obremenitev krepila in težave bodo pogostejše, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 26,2 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.14 najnižje -63 cm, ob 10.40 najvišje 44 cm, ob 16.30 najnižje -27 cm, ob 22.15 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.35 najnižje -63 cm, ob 11.02 najvišje 48 cm, ob 16.55 najnižje -31 cm, ob 22.40 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..........23 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. TOLMEČ O 15/22 TRBIŽ O 14/21 O GRADEC 15/27 O 13/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 15/25 žič o O 13/26 S. GRADEC MARIBOR 014/27 M. SOBOTA O 13/27 TRZIČ 15/26 VIDEM O 18/27 O PORDENON 19/26 ČEDAD O 19/26 GORICA O 0 N- GORICA^i 20/27 w 18/27 A/ i O KRANJ ^ , O^ LJUBLJANA 17/27 POSTOJNA O 15/25 KOČEVJE O CELJE 14/28 O PTUJ ZAGREB 16/30 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V hribih bo oblačno z nevihtami in obilnimi padavinami. V spodnji nižini bodo padavine manj pogoste in nestalne. Ob morju bo spremenljivo, možne bodo padavine a tudi delne razjasnitve. Pihal bo okrepljen jugo. Pozno zvečer pa pričakujemo poslabšanje vremena tudi z močnimi nevihtami. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo spremenljivo oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in popoldne ter zvečer nevihte. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. intervju - Ob posebnem večeru v ribogojnici Fonda v Portorožu Pogovor z Ireno Fonda, ki jo nekateri poznajo tudi kot »mamo brancinov« Irena Fonda razkazuje brancin v družinski ribogojnici v Piranskem zalivu marijan močivnik PORTOROŽ - Konec leta 2006je v restavraciji AS v Ljubljani potekala de-gustacijaska večerja, ki je imela kot glavnega »akterja« brancin ribogojnice Fonda. Dogodek je družini Fonda odprlo medijska vrata, ne pa tržnih. Od takrat se je zgodba pozitivno nadaljevala. O tem, o začetku in prihodnosti ribogojnice smo se pogovorili minuli petek na posebnem večeru v priredbi revije Vino z Ireno Fonda, ki je vodja istoimenskega podjetja. Torej Irena, kako to, da se je vaša družina dobesedno predala temu poslu? Moj oče Ugo, doma iz Lucije, je bil med drugim tudi strokovnjak za podvodno biologijo in strasten potapljač, ki si je želel zgraditi sodoben izobraževalni potapljaški center. Ljubezen do morja in njegovih živih bitij, predvsem rib, pa ga je pripeljala v drugo smer. Pred leti se nam je ponudila možnost kupiti ribogojnico v Sečah v Piranskem zalivu. Bila je vsa zapuščena. Mi smo praktično vse preuredili. Ljubezen do morja in rib je moj oče posredoval tudi meni in mojemu bratu, ki je prav tako potapljač in biolog. Strast do tega ambienta me je pripeljala do odločitve, da mesto na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zamenjam za ta krasen, a naporen posel. Kdaj ste začeli s to aktivnostjo in kdaj sem vam je trg odprl? Ribogojnica je stara 7 let. Medijsko smo postali prepoznavni po degu-stacijski večerji v restavraciji AS v Ljubljani konec leta 2006, to leto pa je za nas važno tudi, ker smo se takrat odločili za lastno blagovno znamko. Današnji rezultati nam dokazujejo, da je bila izbira pravilna. Kdo sestavlja podjetje Fonda in zakaj ste se odločili za gojitev bran-cinov, ne pa drugih vrst rib? Podjetje vodim jaz s pomočjo brata in očeta. Zraven so še drugi naši sorodniki in seveda nekaj delavcev, ki pa so dejansko prijatelji. Posel je kar zahteven, saj so ribe občutljive živali. Samo da povem primer: vsako noč nekdo »prespi« z njimi... Za brancina smo se odločili iz štirih razlogov: prvi je ta, da se je v Piran- skem zalivu od vedno lovilo brancine, drugi, ker so brancini bolj odporna riba kot ostale glede nihanja temperature, ki jih imamo pri nas, tretjič, ker je brancin, recimo tako, prepoznavna riba, ki jo marsikdo ceni in, četrtič, ker tukaj v bližini v Italiji je ribogojnica z ora-dami, ki ima okoli 500 ton orad. Z njimi se ne bi mogli kosati. Omenila si količine. Koliko rib imate in zakaj so brancini Fonda postali tako prepoznavni, in to še predvsem na italijanskem trgu, kjer si že dobila vzdevek »la mamma dei bran-zini«? Od najmlajših do najstarejših zrelih rib imamo približno 280.000 rib. Da se razumemo, mi smo boutique v ribo-gojništvu. V Grčiji in Turčiji se govori o milijonih, mi smo res majhni. Pa tudi v primerjavi z Italijo spadamo med najmanjše. To nam seveda dovoli, da ribe imamo dosti bolj pod kontrolo in da nji- hovo kvaliteto dvignemo na najboljši možni nivo. Za primer naj povem da v naših morskih kletkah imamo od 15000 do 22000 rib. Dovoljeni standardi bi nam dopuščali, da bi v istem prostoru imeli tudi desetkrat večjo količno, a to ni naš cilj. Drug primer je krma ki jo damo ribam. To je najboljša možna na trgu, kar seveda pomeni, da je zelo draga. Dodaten primer je ta: vsaka dva ali tri mesece zamenjamo mrežo kletk, ker se nanjo oprimejo organizmi, ki mrežo zamašijo. Drugi uporabijo kemikalije za čiščenje mreže, mi pa tega nočemo, zato pa je delo še toliko bolj naporno in komplicirano. Se pravi, vse je osredotočeno na kvaliteto. To je tudi ključ našega uspeha v Italiji, kjer so veliki Mic-helinovi kuharji našo ribo pohvalili in jo začeli uporabljati v svojih restavracijah. Tudi tisti, ki so bili bolj skeptični glede okusa in kvalitete gojene ribe, so se potem premislili. Zaradi tega smo tudi ved- no prisotni na sejmih hrane v Turinu in Milanu, kjer nas vedno več ljudi obišče. Intervju se je odvijal delno na delovni ladji družine Fonda, ki nas je pripeljala do kletk brancinov, delno med večerjo na pomolu pri ribogojnici. Irena je poskrbela, da je brancina na krožnikih predstavil izvrstni kuhar Orlando Bor-tolami s sodelavci iz restavracije Mediterraneo iz Italije, ki so ribo pripravili na več načinov in res vrhunsko. Ob takšni hrani pa ne gre brez dobrega vina. Za to so poskrbele steklenice priznanih slovenskih vinogradnikov Rojac, Movia, Su-tor ter Valter Sirk. Če je bil kdo pred večerom skeptičen glede gojenega brancina, saj ta naj ne bi bil tako okusen kot divji, je moral osebno mnenje popraviti, vsaj kar se tiče brancinov Fonda. Več informacij na www.revija-vi-no.si in www.fonda.si . Luka Bresciani Tudi v Vermontu homoseksualne poroke NEW YORK - V ameriški zvezni državi Vermont so od torka mogoče poroke istospolnih parov, potem ko je državni kongres aprila letos sprejel ustrezni zakon, guverner pa ga je podpisal. Vermont je država v ZDA, ki je leta 2000 "izumila" civilne zveze za homoseksualne pare. Medtem so jo prehitele tri zvezne države, kjer so dovoljene prave homoseksualne poroke. To so bile Massachusetts, Connecticut in Iowa, medtem ko se bodo v New Hamps-hireu istospolni pari lahko začeli poročati januarja 2010. Letalo na avtocesti BOSTON - V ameriški zvezni državi Massachusetts so se vozniki avtomobilov na avtocesti v torek srečali z letalom, ki je zasilno pristalo, potem ko mu je odpovedal motor. Žrtev ni bilo, le cesta je bila več ur zaprta. Pilot, 24-letni Matthew Kleindienst, in 21 letni sopotnik Brian Souza sta v torek zjutraj v zraku izvajala akrobacije, pri tem pa je letalu odpovedal motor. Pilot je obvestil kontrolo poletov, da se bo skušal spustiti na avtocesto 495 pri mestu Mansfield kakih 35 kilometrov jugozahodno od Bostona. Letalo se je ob pristanku deloma razbilo, vendar nihče ni bil poškodovan, prav tako pa ni prišlo do trčenja z avtomobili. Samomor in umor MADRID - Iz Španije poročajo o tragičnem dogodku, ki je zahteval dve smrtni žrtvi. Neka ženska je v ponedeljek v enem izmed predmestij Barcelone skočila z balkona v osmem nadstropju svojega bloka. 45-letnica je bila takoj mrtva, ob padcu pa je ubila še nekega pešca, ki se je znašel na kraju dogodka. Nesrečni dogodek se je zgodil v kraju Viladecans v bližini Barcelone. 50-letni moški je poškodbam, ki jih je dobil, ko je nanj padla nesrečna ženska, podlegel v bolnišnici. Ženska, ki je moškega spremljala, pri tem ni bila poškodovana.(STA)