Z A P I S K I I N G R A D I V O O I M E N U ADMONT Pred 70. leti je Fr. Levstik v bežni vrstici v Ljub. Zvonu 1881, str. 776 napisal, da se neki slovenski rokopis nahaja „v knjižnici Vodmôtskfga (Vodomqlïskaago) samostana (Admont)" na Zgornjem Štajerskem in s tem povedal, da tolmači krajevno ime Admont iz slovanskega vodomQtb. Utemeljitev za to razlago pa je podal K. Štrekelj ČZN I, 71-79; njegova izvajanja so izredno točna in vseskozi pravilna in slavisti so jo sprejeli, dokler se ni oglasil M. Vasmer, najprej v Arch. f. slav. Phil. 38 (1923), 89 in dodatno še enkrat v svoji Zeitsch f. slav. Phil. VII (1930), 425. Njegovi pomisleki so bili različne narave; moti ga, da današnje nemško ime nima v začetku w- za slovenski v- in se sprašuje, kateri od obeh jezikov, slovenski ali nemški bi naj ta v- absorbiral; v slovenskem je to bilo nemogoče, saj bi zveza z voda vzdrževala začetni v-. Če pa bi šlo za napačno dekompozicijo predložne zveze acc.* v-odomQlb, loc * v-odomQtê, pa nemški jezik, ki nima predloga v, takšne dekompozicije ne bi mogel ustvariti. Dalje se sklicuje nato, da noben slovanski jezik ne pozna zloženke vodomQtb. Zato se končno odloči, da izvira Admont iz *otbmQtb, za kar navaja poljsko odmçtb. Bodi še rečeno, da določa Vasmer pomen besede z „Wasserwirbel" ter ga spaja s sosednjim „Gesäuse", ki je za to pokrajino značilno. Vse te pomisleke je že Štrekelj predvidel in dal nanje ne le zadovoljiv odgovor, marveč jih je pravilno obrazložil. Družba v zgornjeetajerskem kraju je s pritokom bavarskih kolonistov postala jezikovno mešana, sčasoma dvojezična. Dvo- jezičnost je predvsem pri Slovanih v dobi pred asimilacijo prevladovala in v takem jezikovnem stadiju je možna tudi dekompozicija vodomQtb, vodomQtê v v-odomQtb, ki je, rabljeno samo kot krajevno ime, izgubilo zvezo z voda; pa tudi priseljeni Bavarci eo mogli toliko slovenščine razumeti, da so mogli slov. vodomQtb smatrati za predložno zvezo s predlogom v-. Tako si je možno pojasniti izgubo zveze z voda in dekompozicijo. Pa tudi ta razlaga, ki jo dvojezičnost povsem dovolj utemeljuje, ni edina; Štrekelj jo je le bolj kot možno in mimogrede omenil. Vse bolj je pou- daril drug jezikovni pojav, ki popolnoma jasno pokaže, zakaj je na poti od si. vodo- mQtb do nem. Admont izginil začetni v-; na str. 78. navaja cele citate iz bavarske gramatike Weinholda, ki govori posebej še o izgovoiu začetnega bav. w-, ki je bil zelo rahel in je zato v celi vrsti bav. narečij onemel; v opombi opozarja še na Wilmannsovo nemško gramatiko. Izguba začetnega v- je torej primer izrazitega bavarskega jezikovnega (dial.) pojava. Pri tem ni prezreti dejstva, da imamo v istem bavarskem okolju iz približno iste dobe zap'sano slov. osebno ime Večegoj kot Ecegoi (vas Lind pri Judenburgu za 1. 1006 - 1039 ; F. Kos, Gradivo III. št. 19). Dejstva substitucije, ki jih moremo na toliko in toliko primerih zasl dovati in si z matematično točnostjo odgovarjajo, nam povedo dovolj jasno, da je slov. vodomQtb moralo dati stbav. ffadamunta (si. ö dii stbav. a; Q se substituira z un\ končni -ъ zopet z -a; gl. Ramovš Kratka zgod. I. 28, 35, 39) in če uvažujemo stbav. izgubo začetnega Џ-, dobimo obliko Adamunta, kakor je prvič zapisana v 1. 1005. Še več moremo reči ; od Vasmerja predlagana izvorna slov. oblika *otbmQtb bi dala v stbav. *atamunta; take oblike nimamo nikdar zapisane, vedno je -d-, ki ga izpričuje tudi današnji izgovor örmend s pogostnim bav. prehodom d v r. Tudi pomen besede vodomQtb ni točno opredeljen, če ga s Vasmerjem, ki je očividno to prevzel iz Stura, Die slaw. Spraohelem. (Sitz. -ber. d. Akad. d. Wies. Wien 176 zv., 6. odd., str. 79) tolmačimo kot „Wasserwirbel" in vzporejamo s sosednjim Gesäuse. Soteska Qesüuse je nekaj kilometrov oddaljena od Admonta in za ta kraj ni prav nič značilna. VodomQtb je ime reke, bolje rečeno večjega potoka, ki teče skozi Admont in po katerem je naselbina dobila ime. Ta potok se sedaj imenuje Lichtmessbach in nanj je mislil tudi Štrekelj 1. e. 76, saj pravi, da je njegova voda kalna, kar mu „izrecno kot značajno črto (zanj) potrjujejo ljudje, ki so ga videli". Sam sem nekaj mesecev živel v Admontu in vem, da se ta potok ob najmanjšem dežev u skali. Naj na tem mestu zavrnem še pomislek W. Brandensteina, Blätter f. Heimat- kunde 20 (1946), zv. 3., str. 12.; glede izgube začetnega v- je dovolj rečeno že zgoraj in pri Štreklju. Brandenstein pa misli, d a j e voda za poimenovanje potokov neprimerno, ker pomeni voda „Trinkwasser"; to pa ni res. Nekoč kot zdaj pomeni voda vodo na sploh; za nas je Sava, Drava, Soča itd. tudi voda, naj si je bistra ali kalna; izrazi po vodi, z vodo, na vodi, itd. se nanašajo^ samo na rečne in jezerske vode; pregovor tiha voda globoko dere govori o rekah. Šele poznejše determinacije morejo vodo posebej določiti ; kakor krstna voda, žegnana voda je tudi pitna voda, gotovo da zgodaj nastalo, stara tvorba, vendar ima v sebi vedno določujoči odnos do kalne, smrdljive vode. Samo po sebi pa voda ni „Trinkwasser". Vasiner kot Brandenstein sta pa najbolj zgrešila, ker se nista ozirala na Štre- kljevo razlago v celoti. Ali ima slovanščina zloženko vodomQtb ali ne, je končno brezpomembno, če moremo ugotoviti, da jo ima slovenščina. M >rda so posebni geografski momenti v Alpah sprožili to tvorbo; ni pa nič nezaslišanega in Štrekelj je navedel iz staroru.skega teksta adj. vodomutnyj potok, kar je enakovredno s i-lov. substantivom vodomQlb. Kraje s tem imenom imamo v Alpah — kolikor mi je znano — poleg Admonta še na srednjem Štajerskem (zapadno od Maribora, na zapadnem delu Kozjaka) v obliki Vurmat (t. j. slov. vodomQtb je dalo v tukajšnji bavarščini wurmat in Šlovenci so si iznova izposodili nemško obliko kakor tostran Drave Činžat za prvotno slov. sênoiçtb Štrekelj ČZN III. 48; glede substitucije slov. o > bav. o, kasneje uo gl. Ramovš, Slavia VI, 778; za prehod d > r gl. gori), pisani 1. 1093 še Vodmunt, kasneje (po razvoju nem. ô v uo, ue) pa Wvdemunde 1. 1201 ; e Wudmund 1. 1289 in pod. (Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark 612). Med Rimskimi с Toplicami in Zidanim mostom je kraj Udmat, zapisan 1. 1265. (rdemvt (zopet bav. ue za slov. o), 1. 1482. še Vdmunt s tradicionalno pisanim -un- za nekdanji slov. Q. Sem spada tudi liubljansko predmestje Udmat (1. 1405. Wudmuet; 1.1490. Vdmod v urbarju Nemškega viteškega reda na Dunaju I. 1496. Vdmat, Vdmatt; po -poročilu prof. Milka Kosa) s tipično gorenjsko asimilacijo wo- > и- (Ramovš, HG. II. 160) in posttoničnim akanjem. Vse to je navedel že Štrekelj in jasno dokazal, da je alpska slovanščina imela zloženko vodomQtъ in je z njo poimenovala značilne motne in kalne vode ali hudournike. Spričo tega jasnega poimenovanja bi končno tudi odpad začetnega v- v imenu Admont ne pomenil več kot nekam čuden, netočen pojav, kar pri krajevnih imenih, povzetih v različnih dobah in neznanih okoliščinah, spet ni nič čudnega. Ali tudi zanj imamo popolnoma jasno razlago in zadostne dokaze. Skratka: Strekljeva razlaga imena Admont je trdna, nepremakljiva, vsak pomislek proti njej je neumesten in ne vzdrži kritike. Odkar se je ugotovilo, da je „lužiška kultura" s „kulturo pogrebnih žar* pri- padala indoevropskmi Ilirom, ki so se nekako v sredini II tisočletja stare ere začeli razseljevati iz vzhodne Germanije in sosednje Poljske ter se v zaporednih valovih razširili po južni Gerinaniji, čez vzhodne Alpe ter dosegli severni del Italije, severni Balkan, se pomešali celo z Dorei in Latini, je šla indoevropska znanost » posebno razumljivo vnemo po njihovih sledovih, ki jih je našla predvsem v krajevnih imenih. Ti vnemi je zapadel tudi Admont. W. Brandenstein 1. с. se ne meni dosti za prejšnje razlage, marveč izhaja iz domneve, 'da ime ne more biti niti slovansko, niti germansko; zanj je zato treba virov iskati še v starejši dobi. Koroško najdišče Würmlach priča jasno o Ilirih, ki so od te strani prišli v Italijo (gl. H. Kruhe, Die Indogermanisieruug Griechenlands und Italiens 1949, 10, 42). Tako se dokoplje do mnenja, da je ime Admont ilirsko. Ugotovi, da je tvorba krajevnih imen z obrazilom -unto- tipična za ilirski jezik in primerja Carnunturn ob Donavi (koren carnos „kamenje" pozna tudi kelt- Sčina, ali tvorba z -unto- je ilirska; keltsko bi bilo harnûkon; obrazilo znači namreč množino tega, kar koren predstavlja, nekako to, kar pomeni naše obrazilo -išče). Na osnovi tega il rskega obrazila razčlenjuje ime Adamuntos naprej in ga razstavi ob primerjavi rečnega imena Varus (latinizirana oblika), današnji Var v severni Italiji in Varamus (v bližini prejšnjega), kjer ima obrazilo -amus funkcijo, ki izraža višjo, stopnjevano stopnjo, v Ad-am-unto-s in koren ad-, znan tudi iz iranščine, je v ilirskih imenih pogosten: Adua, današnje rečno ime Adda v severni Italiji; Adra-gawe, današnji Attergau na Zgornjem Avstrijskem in tudi Adria spada semkaj; koren ad- je pomenil „vodo". Tako smatra Brandenstein ime Admont za ime, ki j e tako po svojem korenu, tolikokrat na ilirskih tleh izpričano, kakor po svojem sufiksu tipično ilirsko. Teoretično se takemu razlaganju z jezikovnega stališča ne da oporekati, če preskočimo vmesno stopnjo *adamos, za katero primerjava Varus : Varamus še ne priča. Pomisliti pa moramo, da sta dve tisočletji pretekli od morebitnega ilirskega poimenovanja tega štajerskega kraja do prvih zapiskov ; v dveh tisočletjih bi moralo ilirsko ime doživeti po novih naseljencih, ki so prihajali v to pokrajino, izpremembe; če bi bili cermanski rodovi prvi, bi po premiku zapornikov pričakovali vsaj -t- za prvotni -d-. Dalje bi vsaj kak antični vir zabeležil to mesto; ker če bi bila to večja naselbina, bi z njo ostalo latinizirano ime. Ne tega ne onega nimamo. Pač pa imamo pri alpskih Slovanih tipično rečno in krajevno ime vodomQtb v Wurmat- Udmat, kakor smo že prej omenili, in ime Admont nam je izpričano šele iz slo- vanske dobe. Teh izpričanih dejstev ne more izpodbiti nobena domnevana jeziko- slovna rekonstrukciia, tem manj, ker imamo tudi za stbav. izgubo začetnega u- popolnoma zadovoljivo in zadostno razlago, ki je prav tako z jezikovnimi dejstvi izpričana. Po vsem tem je Štrekljeva razlaga neizpodbitna; treba pa je le bilo zbrati pomisleke, ki so se v teku njenega obstoja nabrali in jih zavrniti. Tudi to dejstvo priča po svoje za njeno pravilnost, ker kljubuje vsem ugovorom in novim razlagam. Fr. Ramooš T R U B A R J E V O HPOMOZ II IAN »NA P O M O Č « To čudno obliko berem pri Trubarju in samo pri njem tolikokrat, da je nikakor ne morem smatrati za napako, marveč za redno obliko njegovega govora. Piše jo največkrat tako, kakor je v naslovu zapisana. Primeri zanjo so tile: pride hpo- mozhian Katek. 1655, D 2 b ; Vi ifraelski moshie . . . tecyte hpomozhian Tent. 1557: 406; ie nim prishat hpomozhian Predg. 1657: pogl. 35 R; priti hpomozhian ibid. pogl. 48 in 64; proffimo za pomozhian inu fa ufe tu, kar potrubuiemo R> g. 1558: N IVa; priti hpomozhian Reg. 1558R IVa; . . prishat hpomozhian ibid. S 3 a s ; y la ; V lb ; Bug fuiem Synom inu Euangetiom, hozhe tei bogi Cerqui priti hpo- mozhian Psalt. 30a ; Tuia roka pridi meni hpomozhian Psalt. 226b ; hpomozhian klizati Katek. 1575: 285s; Pridefh nam htroshtu, hpomozhian Tri duh. pes. 1575: АЗа dalje še hpomozhian Test. 1581: 131, vsega skupaj 12 enakšnih zapiskov. Več- krat pa je pi-ano tako, da je končni -n grafično označen kot palatalen in takrat za glasom č ni črke j: On tebe ne hozhe fàpuftiti, temuzh per prauim redu tebi hpomozhain pryti Artik 151a, b ; Obudi tuio Mozh . • . inu pridi nom hpomozhain Psalt. 147a ; hpomozhain Test. 1581, 131 ; tecyte hpomozhain Test. 1582: 577 ; semkaj je šteti Se zapiske z enostavnim končnim -n, kajti Trubar je za glas n, ki je v njegovem govoru še bil mehak in je v poznejši dobi izgubljal le nazalni element, dočim je palatalni do danes ostal (gl. Ramovš, H. Gr. II., 116), večkrat pisal samo -л-: de bi nim ta Syn Boshy . . . ne bil hpomozhan . . prishat Artik. 9a ; ie li tim reunim hpomozhan prishta Pav. 65a ; hpomozhan Test. 1581: 240. Takih zapiskov je torej sedem. Da je ta izraz res bil samo Trubarju lasten, vidimo iz tega, da je prirediteljem Trubarjevih pesmi delal težavo, ker izraza niso razumeli: v EPD 1563 beremo zato pridi nam vfelei kpomuzhan str. 50 (edini primer z -u- in še to v Klombnerjevi priredbi) in v Katek. 1596 tele verze Pridefh nam h' trofhtu, h'po- mozham / Sakai vfak Verni je obdan, / vfo shtaht revo nadtugo. / Satu te hozhmo nuzh ter dan, / vfelei povfod hvaliti :/ Pelati pofhten ta nafh ftan, tvojo muzh /