1891 Petintridesetletnik jubilej 1926 the oldest and most popular slovenian newspaper in united. states ok america. ŠTEV. (No.) 30. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST VJ AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 13, 1926. .najstarejši. in najbolj priljubljen slovenskj list v združenih drŽavah ameriških, LETNIK XXXV, SEVERO - VZHODNO OD NEW YORKA JE SILNO SNEŽILO IN ZAMETI SO BILI TAKO HUDI, KAKOR JIH ŠE NE POMNIJO OD LETA 1888. — DVAJSET VLAKOV JE BILO ZAMEDENIH NA PROGI. VAŽNOST NAČRTA ZA ZVEZO Z MORJEM. Ekonomist polaga velike važnosti načrtu za vodno pot, katera bo veliko koristila farmarjem in sploh celi dr- . New York, N. Y. — V mestu m severo-vzhodno od tukaj so 1 v sredo strašanski sneženi ^meti. Sneg je padal silno in , a'° je odel vso pokrajino v )el° odejo. Nad dva čevlja sne-J je v okolici New Yorka; 20 . ov • je bilo zamedenih v J'e kil ves promet v »zini New England in na pro-bong Island za več ur preki-kJen-y Zameti so bili tako hudi, 18Rb ne Pomnij° °d s oseb J'e našlo žalostno Vo - ^tev»l0 mrtvih je pa goto-n Se Večje, ker je še več oseb '^njeno kot pogrešane. bij aPitan Alfred W. Ogle je ubit od vl.aka, ko je stal na hu°\t na p°sta-iališču v Bosto-p/ Najhujše je bilo v smeri od m ^delphije do Bostona. ®set oseb je iskalo pomoči V bol; -Hišnicah v New Yorku. Ne- VESELJE OTROK V BOSTONU. zavi. -o- Washington, D. C. — Poročilo Alfred H. Ritterja, trans-portacijskega in pristaniškega specialista, katerega je objavila "Great Lakes - St. Lawrence Tidewater" družba, je velike važnosti. Mr. Hitter na-glaša, da je važno ne le za gotov teritorij, da se naglo izvede načrt za St. Lawrence zvezo do morja, temveč za celo državo. V poročilu je navedeno, da bi ta pot samo pri transporta- Iz neodrešene domovine. MISIJONSKI DNEVI V GORICI, KATERIH SE JE VDELEr ŽILO VELIKO ŠTEVILO VERNIKOV. — NOVICE IZ DEŽELE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika nam predstavlja veselo gručo mladine, ki se ne straši snega in zime. Ta mladež si je napravila sankališče v parku v Bostonu, da se s sankanjem nekoliko razvedri in utrdi telo. Zrak in gibanje na prostem je zlasti za mladino zelo priporočljivo. NAČRT MALE ANTANTE. V Temešvaru se je vršila seja, na kateri se je gladila pot KRIŽEM SVETA.! ZNIŽANJE DAVKOV. Vo, so imeli noge, drugi pa "ji žita po prekopu veliko pri- lntKe Polomljene, ko jih je za- hranila. Preračunano je, da bi j, v'har-na prostem. Na Longl^e po prekopu iz gotovega kra- ^ud. ■ • .....^ ■ - - - - -- ~ „ °setn Je iJ°neKOU 011 snega, ni vlak »l1 d v l* tl< pn; e tel1 # l* nf ;vn in »d leJ"' ij Na i£ deset čevljev p^^em mestu se d,- r "'č videl ven iz snega. Tule?*: Zemeljska in poulična že- Ur '^ica a v Brooklynu je bila več ga(fržana vsled žametov, je odmetavalo 19,000 400o C6V' katerim Je pomagalo k„ Uslužbencev transitne Španije. Tu H' ai zračna pošta je bila za- uiimu IV.VOZi ton žita. ilo — Gloucester, Mass. — Ena- balkanskim državam in cen- ^dvajset ribičev, ki so ribarili, tralni Evropi za konferenco 80 bili za^'etl s. čolnom od hu" male antante slično locarnski de^a sneženega zameta in vi-_ __harja, ki jih je premetaval sem Dunaj, Avstrija. — Od tukaj in naposled pa tiral proti poročajo, da se je vršila v ne- {obrežju v bližini Briar Neck. S0,uov,u00 kdaii jenut ogrskemu kraljev- |T"je so utonili, ©stali so se re- Misijon v Gorici. Od 3. do 6. januarja so se vršili v Gorici misijonski dnevi, ki so nepričakovano lepo uspeli. Cerkev sv. Ignacija je bila pri vseh govorih polna. Pri skioptičnih predavanjih ob nabito polni Marzinijevi dvorani, je kar najlepše dovršil oni nalogo, kateremu je bila poverjena. Dr. Brumat je v svojem go-ivoru jasno orisal tesno zvezo | med misijonsko idejo in presv Evharistijo ter ugotovil, da bodo sv. obhajila, ki jih bodo verniki prejemali v vesoljnem mi-V senatski zbornici se je glaso-'sijonskem duhu, zelo veliko po-valo za predlogo, naj se raz- mogla k zbližanju vseh naro-veljavi obdavčenje zabavišč, dov in jezikov, ki so si stalno avtomobilov in truckov. — v laseh le vsled pomanjkanja Predloga bo najbrž sprejeta, 'evharistično - misijonskega du-—o— ha. Washington, D. C. — Kakor j -o- poročajo iz Washingtona, bo NOVICE IZ DEŽELE, predloga za razveljavljenje Števerjan. — V torek dne 5. strelil, Bon pa pravi, da je streljal zdravnik in da se je on samo branil. Zdravnika so takoj spravili v sanatorij in tam ^vršili operacijo, po kateri je izven nevarnosti. Pri dr. Smer-chinichu je bila zaposlena Bo-nova žena, ki je pa nedavno zapustila sama to službo. Bon pa je bil odšel v Trst v neko restavracijo. Prišel je v Gorico in pisal zdravniku, da hoče vedeti, kje je njegova žena in kaj je z njo. Zdravnik mu je indi-gniran odgovoril, da je izročil njegovo pismo policiji. Bon je pisal še enkrat in ker ni bilo odgovora, je prihrumel v zdravnikov ambulatorij. Bon je zelo ljubosumen človek in je svojo ženo iz ljubosumnosti tudi pretepal. Bon je bil .aretiran. -o- Suspendirani so za pol leta goriški odvetniki dr. Podgornik, dr. Gabršček, To pomeni, da bi selškemu mestu Temešvar, katero a veliko so prestali vsled. davčnega, bremena na zabavi- januarja popoldne smo pogreb-[dr. Orel in vpok. sodni svetnik mraza. nemških šol na južnem Tirol ''Žan ppflpi la m sicer dvakrat v enem • V sredo so bile vse šole V Bostonu so ^ 'Kovine zaprli že opoldne. asi je bilo grozno na obali, prihranilo na prevozu $44,000,- ,pa sedaj spada k Romuniji, se-000. IjiR male antante. Na tej seji se Farmarji bi imeli velike ko-'je delovalo na to, da bi se skli-risti od te zveze, pa tudi odje-'cala konferenca male antante, lskem 30 fašisti "kazali zapreti, malci po mestih bi lahko dobi- Iglična oni, ki se. je vršila v Lo- kar značl> da hočeJ° s Sll° za" vali cenejši življenske potreb- jcarno. ščine. j Zunanji ministri Čehoslova- Mr. Ritter trdi, da bi se; let-jkije, Jugoslavije in Romunije no samo na prevozu lahko pri- so se seje udeležili, hranilo $240,000,000. Te šte-j V prvi vrsti se gre za to, da vilke jasno govore, kolike važ-,bi se razpravljalo o monarhi-nosti bi bila zveza z morjem.'stični zaroti na Ogrskem, kjer( Številke pa tudi pokazujejo, so ponaredili I šča/ avtomobile, trucke in last- ]{ 441etno Lucijo Krašček iz Mašera, ker se niso udeležili Duna.), Avstrija. lo0i nino v senatski zbornici spreje- Grojne. V četrtek, 7. jan. smo ! dolarske zbirke za poravnavo Poro iz ca.lo o nobenem vihar-rn°r.i^. Vsa plovba se vrši .Si) i. ln nil več viharjev kakor Veli] pred tedni, ko je bilo 0 Parnikov v nevarnosti. ^SEDNIK INTERVENI-V PREMOGARSKEM SPORU. Dih ^hington, D. C.— V vladna 1 °Kih se z gotovostjo trdi, te,.vJ" Predsednik Coolidge in-S'i v sl;)oru med opera-Premogarji antracita. k Brumm, republikanec Pennsylvania, je re-He a ni n°benega izhoda in izgovora za "molče- Nal?reclsednika>" da bi še šj| J(? zadrževal in ne pospe-1q I Svojim ■sodelovanjem de- katerem bi se končala h. Č na polju trdega pre tU . Bvnni>v\ in rl, treti nemški jezik in vse poita-lij>ančiti. — Madison, Wis. — V železnem rudniku v državi Wis consin je bila leta 1925. pet delavcev ubitih. Priporoča se od tozadevnih komisarjev, da bi '"i ta. Tozadevni odsek se bavi s spremljali k večnemu počitku prvega obroka ameriškega dol-predlogo, pripravljajo se tudi Tinto Matevža, ki je že preko- ga. Fašisti so to zahtevali in tiskovine za prvi plačilni obrok, račil sedem križev. ; 'odvetniška zbornica jim je li- ki ima btfi poravnan do 15. j Zakojca. — Tukaj je nagle stregla. marca. smrti umrl tukajšnji posestniki -o- Senat je glasoval z 49 proti janez Brelih, star 71 let. Bil je; / Smrtna kosa. 26 glasovom za razveljavljenje dober in skrben gospodar. j V Nabrežini je umrl tamkaj-davka na dedščine, kar bo pri- Qor. Branica. — Tukaj smo gnji posestnik in trgovec Franc neslo na leto $100,000,000 j praznovali izredno slovesnost. Gruden, oče odvetniškega kon-manj v davčno blagajno Strica,Nag g župnik Franc Seraf. cipijenta dr. Iga in zdravnika emo- j Brumm je tudi dejal, ti r/^dsednik Coolidge o ce-himUac»ji slabo poučen. Ker ^telj^0 Premogarji dobre vo-d,6/ ')odo že oni Paziti. da Y>lo j h, poučen o celi stvari, bo kaj odločilnega ^k ° Za Prekinjenje stavke. 0r pravi poročilo, je a b^.11^ Coolidge zagrozil, ,lada prevzela premogo-n operirala z njimi, ako m >0 Prišlo do sporazuma er>em'času. vedbo tega načrta poravnali. -o- ZAPUŠČINA KARDINALA MERCIERJA. Bruselj, Belgija. — Oporoka, katero je kardinal Mercier izpolnil leta 1908., je bila objavljena 4. februarja. Pokojni ni zapustil premoženja, zapustil je le njegova dobra dela, katera bodo ostala v spominu še poznejšim rodovom'. Malo kočico je lastoval na deželi, to je vse, kar je zapustil svojim nečakom, katerim priporoča, naj si s poštenim delom pomagajo naprej. Kardinal je vse v življenju razdajal revežem in za dobrodelne namene. Tudi dobra dela napravijo za umrlim trajne spomenike. --o- KRŠILCI VOLSTEADOVEGA ZAKONA POD KLJUČEM. Chicago, 111. — Policija je aretirala dva moža, ki sta v zvezi z veliko družbo, katera preplavlja državo z žganjem, Poleg aretiranih je še več drugih imenovanih v Chicago, da se bavijo s tem prepovedanim poslom'. Preiskava je dognala, da se je alkohol prevažal iz ene tovarne v drugo — druga tovarna pa ni eksistirala, temveč je bil ta alkohol vporabljen za "munšajn." Na ta način se je porabilo v enem letu za 26 milijonov dolarjev alkohola __ r....... 30,000,000,000» francoskih frankov. Zlasti,kak- nostnih napravah in sploh ka- še rudarje bolje poučilo; o var-j Sama_ Tudi glasovanje za od-;gmid je slavil 60letni rojstni dr. Frana Grudna. — V Zagre- pravo davka na gledališke! (jan zbrala se je cela Branica, bu je umrl abs. pravnik Vladi- kako hitro bi se stroški za iz- ________________________. . ... . v. šno stališče naj zavzame malaik.° mov^.i° paziti na svoje Z1V", vstopnice je povoljno. Za vaz-' ^a izrazi hvaležnost in ljube- mir Rutar, sin višjega sodnega antanta pri ligi narodov, k.ite- j Lienje, da bi se število smrtnih! vejjavijenje je bilo oddanih 36' en SVojemu vzgojitelju in vne- svetnika v pok. Matije Rutarja ri je francoska vlada izročila\slučajev popolnoma omejilo. ' Jn proti 34 glasov_ Tudi za več temu dušnemu pastirju, ki je v Trstu. — V Pevmi je umrla zadevo falsifikacije na Ogr-i —Oslo, Norveško. Col. drugih davčnih razveljavljen vzgojil v dobi 181etnega teške- 831etna splošno spoštovana ga. skem v rešitev. Dalje se bo tu- |Noblle P°r0(-'a' da Je Amundse- gg je glasovalo in kakor kaže| in trudapolnega dela celo Terezija Dominco, di razpravljalo o stališču male fov aeroplan Norge s katerim bo sprejet0f tako da se bodo mlajšo generacijo antante glede pristopa Nemčije,bo Poletel na severnl tecfJ- Prl" zopet nad $100,000,000 davki in ponos lepe Brai k ligi. Konečna in najvažnejša j PravlJ£n za P0^"1 . ' znižali. | Kamnje. točka pa je izdeljava načrta,! Nome, Alaska.___usla-i Nig n;mamo proti temu, ako ob5ina yj^ovin, je umrla Jože- mati gen. ki je v čast prokuratorja Nika in bivšega Branice. podgorskega župana Mohorja. V tukajšnji fail . po katerem bi dobile Čehoslo-vakija, Jugoslavija in Romunija posojila v Zedinjenih državah in za ekonomično konsolidacijo centralne Evrope ter Balkana. POLICISTA V ZVEZI Z BAN-D ITI. Evenston," 111. — Bivši načelnik tukajšne policije in dva policista so obdolženi, da so v movci, ki se bavijo z lovom in prodajajo Amerikancem gocene kože od divjačine, se pripravljajo na pot v Združene države, š svojo robo. 40 oseb obojega spola čaka par-nika, ki jih bo privedel v deže-bo belih, kjer bodo ne le denar zaslužili, ampak tudi zapravili. — Buffalo, N. Y. — Dr. Gro-ver W. Wende, znan širom A-merike kot specialist za kožne zvezi z banditi, kateri so bili jbolezni, je bil na'Main in Tup-zasačeni pri ropu in aretirani. per cesti od kare zadet in je na Prijeti roparji so priznali veli- mestu,izdihnil, ko svojih zločinov. Izpovedali so pa tudi, da sta bila v zvezi njimi dva policista in bivši policijski načelnik. Policista sta bila takoj izpuščena iz službe in preiskava se je uvedla glede načelnika. Kakor pravi poročilo, je načelnik delal to iz hudobije in sovraštva do župana Barletta in sploh do sedanje mestne administracije, katero je hotel na ta način dis-kreditirati. Za to trditev je več j Franku za $25,000. dokazov. Preiskava bo zadevo I razjasnila. je I se davki znižajo. Ne bilo bi pa fa Lozar> stara 93 let. — V odveč, ako na temu mestu vpra- gkriljah je umrl Anton Kodrič, šamo, kdo bo,imel od tega ko;'cerkveni ključar, risti? Delavec bore malo. Niti! -0_ Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne rre« pošto in zanesljivimi bankami * vedel lie bo za to, poznalo se'34 trupel političnih preganjan- starem kraju in naše pošiljatve so do- i bo le onim, ki imajo že tako cev vsega v izobilju. s0 pripeljali v Trst. To so Ita-( odbitka. Veliko je novih postav ^ in 'lijani iz Trsta 19, iz Istre 11 in ; Na§e ^ ^ poš.ljke v dinarj,h ^ vedno se predlagajo kakšne 4 iz jruri,anije, ki so umrli v av-spremembe zakonov, tistega 'strijskih taboriščih in ječah. o-- VOHUN PRODAL NAČRT ZA $25,000. Leningrad, Rusija. —-Tukaj se je vršila obravnava proti 48 vohunom iz Estonije. Bivši častnik v carski armadi, Nikolaj Vladimirovič Paderna, je izpovedal, da je prodal neki načrt organizacije rdeče armade angleškemu polkovniku zakona, ki bi pa ščitil ali izboljšal razmere delavca, ga pa Ponesrečil se je ni. . in na poškodba je umrl v Au-Z največjo težavo se je pirisi-1 dun ]e Tiche na Francoskem lilo, naj vlada intervenira v!rudar Josip Florjančič iz Gra-sporu med premogarji in ope-'hovega 0b Bači. Mladega pri-ratorji antracita. Z največjo j morskega fanta so pokopali ob težavo so senatorji obljubili, da gtevilni udeležbi, bodo sklicali tozadevno konfe-' renco v Beli hiši, čas za konferenco pa naj določi — "tihi Cal." lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din._____$ 9.53 1,000 — Din.-----$ 18.75 2,500 — Din.-----$ 46.75 5,000 — Din.-----$ 93.00 10,000 — Din. 100 — Lir . 200 — Lir _ 500 — Lir -1,000 — Lir $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 21.75 $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. »H ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." _ New York, N. Y. — Ar-turo' Toscanini, znameniti italijanski dirigent, je vprizoril v New Yorku v teku treh tednov 13 koncertov, za katere je dobil plačo v znesku $50,000. Napad na zdravnika dr. Ivana Smerchinicha v Gorici. V ambulatorij dr. Smerchinicha (Smrkinič) v Semeniški u-lici je prihitel 491etni natakar Josip Bon. Kaj se je godilo med njim in zdravnikom, še ni natančno dognano. Bon je streljal na zdravnika in ga zadel v ra-:mo. Doktor Smerchinich pravi, da je Bon pridivjal v sobo in u- nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovan«, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaiej« po cenah onega dne, ko mi iprejmt-tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLQ« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft ČEŠAREK «55 W. 42nd St. New York. M. T. SSrglT. frr^ Vf n nn - 'n'-|f--«»»........ " " ^ ~ pride v kratkem v tem listu. Povejte to svojim pri- jateljem in sosedom, da se na list pravočasno naroče! Oigr "Zgodba o nevidnem človekii* AMIRIXANSKI SLOVIHIC Amerikanski Slovenec iiir-'Wrfi y •■.•.AT..,. frri in n*j*tar«jii slovenski list r Ameriki. U»t»novljen leta 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-delikoT hi dnevoT Mi »nuaikUb Izdaja In tiskal EDINOST PUBLISHING CO Naslov nredništra !n oprave] 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta . Naročnina J 45.00 2.56 Za Chicago, Kacado in Evropo Za celo leto , 6.00 Za pol leta _6.00 The first and th« oldest Slovenian newspaper in America^ Established 189.1, Iuud daily, except Sunday, Monday, and thm day afUr hriMurfc Published byl EDINOST PUBLISHING CO Address of publication offica] 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL 'Phone: Canal 009a _$5.00 . 2.50 Subscription'] For one year___ For half a year______ Chicago, Canada and Europe! For one year ., 6.00 For half a yea? __ 3.00 DOPISI ražneg* pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na aredniStvo vsaj dsn in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkoi 7 tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae no ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu snači, do kedaj imata Uit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Coolidge se boji zamere. Skrajna trdovratnost lastnikov antracitnih premogokopov potiska premogarje, pa tudi konsumente v jako neprijeten položaj. Premogarji so že skoro pol leta brez dela in se nahajajo v velikem pomanjkanju in revščini. Konsumenti pa morajo na drugi strani plačevati nezaslišano visoke cene za premog. Ko so vsa dosedanja pogajanja prišla do takozvane mrtve točke, kar je, da je sprava pri teh okoliščinah nemogoča, je biliS dolžnost vlade,, da poseže vmes in pospeši sporazum med operatorji in premogarji. To je vsa javnost tudi pričakovala, ker to ni nič Več kot sveta dolžnost vlade. Vprašanje je prišlo te dni pred senatsko zbornico, katera je sklenila, da naj se poveri predsedniku moč, da intervenira v antracitnem sporu in pospeši sporazum. Predsednik Coolidge pa je intervencijo enostavno odklonil in se izraža, da ta spor tta.f sami poravnajo tisti, ki so ga povzročili in začeli. Z drugimi besedami, Mr. Coolidge se noče zameriti. Mr. Coolidge je pa pri vsej tej taktiki pozabil, da se bo precej zameril, kljub temu, da se noče zameriti. Delovno ljudstvo dobro vidi in ve, zakaj in komu se noče zameriti. S tem je jasno povedano, da imajo kapitalisti v tej deželi proste roke, da delajo kar se jim1 zljubi z delovnim ljudstvom. Smejo navijati cene življenjskim potrebščinam, ne glede ali Ubogi delavec pri tem more shajati ali ne. Ko pa v po vrat delavec zahteva svoje za svoje življenje, tedaj je pa delavec prevraten nezadovoljnež in nevaren državi. Tako vpijejo prav radi kapitalisti. Gospodje, ki so poklicani, da bi posegli v taka vprašanja in jih rešili na podlagi dane jim avtoritete v splošno zadovoljnost, se pa nočejo zamej/jati. Kdor hoče ta razume, zakaj Mr. Coolidge odklanja intervencijo. ,—>—o- Svobomiselci proti verouku v šolak V Združenih državah imamo vsaj v praksi najbolj demokratično državo na svetu, ki je bila doslej še vedno pravi vzgled pravega demokratizma in prave prostosti. Človek bi mislil, da v tako demokratično urejeni državi nobenemu niti na misel ne pride, da bi kratil komu drugemu naj primitivne jše pravice. Pa kako bi se motil, kdor bi tako mislil. Prostozidarji in drugi fanatiki so neprestano na delu, kako./ bi katoličanom zadali smrtni sunek v srce, da bi potem polagoma izkrvaveli in da bi potem zadobili sami popolno kontrolo nad njimi. Sola je za vsak narod tisti vrt, na katerem zraste in se kultivira narodna zavednost in ljubezen do domovine. Kar je narodna šola za narod, to je katoliška šola za katoliško cerkev. Katoliška cerkev brez svoje šole bi bila obsojena na smrt. Kakor je treba gojiti mala drevesca in cvetlice v hladnih dneh v cvetličnjaku, da jih mraz ne pomori, tako je treba mladino takoj v nežni mladosti vzgajati v katoliški šoli, da se jim vcepi stanovitnost in katoliško zavednost že takoj v mladih letih. Sovražniki katoliške cerkve to dobro vedo, zato pa tudi/vedno illjejo in vodijo neprestan boj proti katoliškim šolam. Predobro vedo, da če bi jim uspelo uničiti katoliške farne šole, da bi s tem spodmaknili glavni fundamentals kamen katoliški cerkvi. V državi New York so te dni svobodomiselci zopet dvignili svoje sovražne glave ter napovedali boj verskemu poduku \ šolah. Na svojem letnem sestanku v New Yorku so sklenili, da bod(< šli pred najvišje sodišče države New York ter zahtevali, da se verski poduk prepove v vseh javnih šolah. Po nekaterih šolah so imeli doslej vpeljan red, da so učence spustili enkrat v tednu prej.iz šole, ker imajo potem posebej po Cerkvah gotovih ver svoj verski poduk. Po nekaterih vaških šolah pa imajo pastorji dovoljenje, da enkrat na teden kar v javnih šolah uče verouk. Svobodomiselce to strahovito bode v oči, zalo so sklenili, da začno z bojem proti vsakemu verskemu pouku v šolah. Upajmo, da je poleg nekaj zagrizenih protikatoliških svobodomiselnih fanatikov še mnogo trezno mislečih pravičnih ljudi v Ameriki, ki ne bodo dopustili, da bi se ameriška svoboda skrunila s takim fanatizmom kot ga goje baš zagrizeni svobodomiselci. Rock Springs, Wyo. Nemila smrt se je oglasila v naši naselbini in nam pobrala rojaka Pavla Hribarja v najlepši moški dobi, star jedva 42 let. Doma je iz Dolenjskega, tu v Ameriki je bival skoraj 18 let. Umrl je za takozvano pro-letarsko jetiko (miner's con-cumption). Tukaj zapušča žalujočo družino. Dne 4. februarja je ubilo v naselbini Reliance, v premogovniku družbe U. P. Coal Co. Hrvata I. Koloka. Dobili so ga vozovi za premog ip ga pritisnili ob steno, zlomivši mu noge in rebra. Nesrečnež je umrl v groznih bolečinah še tisto noč v tukajšni bolnišnici. Dela se tu in v okolici skrajno slabo, po dva, k večjemu tri dni na teden. Vedno čitamo, da se razmere boljšajo, mi ne opažamo tega, posebno ne tu v Wyoming. Gotovim' gospodom so tako pri srcu drugi narodi, radi proslave, kot zadnjo pred-pustno nedeljo. Na to nedeljo so navadno vedno kake večje prireditve za to ali ono stvar. Mladi ljudje si na to nedeljo posebno radi privoščijo raznih šal in veselja. Kajti z njo tako-rekoč izgine vesela predpustna doba. Predpustni čas je čas ženito-vanja in veselja. Kdor je za ženiti in se predpustom ne oženi, tega potem ljudje sedem ta dolgih let čez zobe vlečejo, — pravi starekrajski pregovor. No, posebne živahnosti ravno ni bilo opaziti na tem polju. — Vendar pa smo v Chicagi imeli nekaj porok.in ženitovanj in s tem je tozadevna čast naselbine rešena. V soboto dne 6. februarja se je vršila v cerkvi sv. Štefana t slovenska poroka. Poročila sta se ženin Henry Kolman z nevesto Josephine Vidmar. Nevesta je hči naše ugledne sloven- posebno Kitajci, in se celo za- ske družine Mr. in Mrs. John vzemajo za svetovno razsodi-'Vidmar z 1630 W. 22nd St. — šče, hoteč pokazati s tem svoje! Ženin pa je doma iz Postojne na Notranjskem. Poroka se je družba vršila na jako lep način. Zeni- veliko človekoljubje. Ce bi se omenjena zavzela za stiskane premogar- tovanje pa se je vršilo na domu je v Ameriki mesto da mlati j nevestinih staršev v veseli prazno slamo, bi bil njim narod , družbi domačih, sorodnikov, Združenih držav od srca hva- prijateljev in znancev. Mlade-ležen. Ako ne vidijo, oziroma mu paru želimo v novem stanu slišijo obupnih klicev stavkujo- obilo sreče in božjega blago-čih na vzhodu, naj se potrudijo slova! sem, tu bodo imeli hvaležno ! Prihodnjo nedeljo na pustno* polje udejstviti vse svoje člo- pa priredi naše cerkveno pev-vekoljubje. •>■ sko društvo "Adrija" Koncert Slovenci se tukaj še precej j in plesno zabavo. Program je dobro gibljemo, versko namreč, jako bogat, kar je vredno, da Veselje je opazovati množice poseli to prireditev sleherni hiteče k službi božji ob liede- Slovenec z naselbine in okolice, ljah. Veseli smo naše nove cer- Koncert se začne točno ob 3. kve, koja je res \Nčasi božjo in popoldne. Prireditev se vrši v rojakom' v ponos. Narodna za- novi šolski dvorani, vednost pa je pod ničlo, ne sa-j S popravljanjem sesterske mo pri tu rojenih, ampak tudi hiše se je začelo te dni. Hišo pri priseljencih. Vkljub temu, bodo podzidali in nekoliko da jih je samo par, koji res ob-1 dvignili. Vse to pa seveda sta-vladajo angleščino, skoraj ved- ne denar. Zato v ta namen po-no slišiš, da se občuje le v tej jbirajo duhovniki in cerkveni polomljeni angleščini tako, da i možje posebno kolekto. Rojaki človeka boli srce, ko sliši, kakoiso prošeni, da gredo kolektar- jem na roko. 1 se zapostavlja mili, tako krasni (materin jezik. Naselbina bi narodno lahko cvetela,, če bi bilo i malo več narodne zavednosti in j manj strankarstva. Tako bomo j pa morali čez nekaj let s pesnikom vzdihniti — naši so sa-iino — grobovi. | Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca in Ave Maria. Fannie Jereb. -o-- "AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI -o- Chicago, III. Prihodnjo nedeljo bo pustna nedelja. Slovenci bodisi doma ali tu v Ameriki to nedeljo Te dni nas je obiskal Mr. Marko Bluth iz Jdlieta, naš ta* mošnji lokalni zastopnik. Na 1729-31 West 21st Street zidajo novo pralnico (Laundry), katere glavni lastnik bo Mr. Frank Grill, bivši lastnik .slovenske mlekarne v Chicago. Stavba bo narejena moderno in 1)0 ena izmed najboljših pralnic v okoli/d. Slovensko podjetje že danes prav toplo priporočamo slovenskemu narodu v Chicago. v Rojake opozarjamo na jubilejno kampanjo našega lista. Razpisane so bogate nagrade. Požurite se ! Ne pozabite volitev! Veliko naročnikov je od začetka jubilejne kampanje pa do sedaj obnovilo svojo naročnino, tudi zastopniki so pridno na delu in dopošiljajo uspehe svojega dela, pa večinoma pozabijo priložiti volilni kupon. Zato se nam zdi potrebno spregovoriti par besedi o važnosti volitev. Volitve so posebni privilegij in pa tudi dolžnost vsakega naročnika, kakor vsake volitve sploh. Kakor je "Amer. Slovenec" kot list dolgih 35 let zasledoval delovanje naših mož in žena, ki požrtvovalno delujejo za našo narodno-katoliško stvar, tako je tudi skoro gotovo vsak naročnik našega lista sprevidel, katero delo je koristno, vzvišeno, katera podjetja in organizacije so v srečo in ponos naroda, kateri so možje, žene, ki delujejo pri teh organizacijah. V ožjem krogu vsakega naročnika so rojaki, ki se požrtvovalno trudijo več, kakor je njih dolžnost, — za to ali drugo dobro akcijo. Kakor v ožjem krogu vsakega' naročnika, tako so delavni požrtvovalni rojaki v krogu te ali one organizacije, naselbine, in potem cele slovenske ameriške javnosti. Vsak naročnik toraj, ki želi dati priznanje temu ali onemu, naj glasuje zanj, da bo javnost Vedela, kdo so naši požrtvovalni rojaki. Dajmo jim pri-' znanje, saj drugega jim tako ne moremo dati. S tem, da tega ali onega pošljete na volišče, je v vrsti zaslužnih rojakov. Zato je dolžnost vsakega naročnika, da v teku te kampanje obnovi svojo naročnino, če več ne, vsaj za pol leta, da morete voliti. Upamo, da ne bo niti enega naročnica, ki bi v teku te jubilejne kampanje ne poslal naročnino in s tem tudi priznanje listu in zaslužnim rojakom. Naročniki, toraj vsi volite. Radi pomanjkanja prostori v listu, bomo zanaprej priob-čevali samo imena kandidatov in glasove, ne pa volilcev, raz-ven, če kdo posebej želi. Zastopnike in agitatorje istotako prosimo, da z vsako po-šiljatvijo pošljejo tudi volilnif kupon. Ako njih naročniki, katere so oni dobili, volijo za agitatorje same, potem izpolnite kupon v tem smislu. Kdor bo več agitiral, ta bo dobil več glasov in bo imel več možnosti dobiti katero izmed prvih nagrad. Obenem, ko agitirate za glasove, agitirate za list Am. Slovenec ter mu s tem pomagate do večjega uspeha jubilejne kampanje. Zato čast in zasluga onim, ki so med prvimi tekmeci., Med agitatorji nam je nekdo iz Minnesote poslal enega celoletnega naročnika, za kar mu prav iskrena hvala. Ob-, enem si je pa izvolil nagrado "bicikel" št. 30 med nagradami. Tt> je že vse lepo in dobro, a najbrže je prezrl to, da je treba 30 celoletnih naročnikov pridobiti, da se dobi ta nagrada. Ker je omenjeni rojak v eni izmed velikih slovenskih naselbin v Minnesoti, upamo, da bo dosegel število 30 novih naročnikov predno bo konec kampanje in zagotovimo ga, da bo vesel "bi-cikla," tako lepega mu bomo poslali. Enako nam je ravno danes doposlal, tudi iz Minnesote, neki rojak enega celoletnega novega naročnika in želi dobiti Oliver pisalni stroj. Isto svetujemo temu, da naj gre pridno na delo in dobi vse svoje prijatelje, da mu pomagajo, in ko bo dobil 40 celoletnih novih naročnikov, mu bomo poslali popolnoma nov Oliver pisalni stroj, katerega se bo gotovo zveselil. I Zelo nas veseli, da se Minnesota tako zanima za Am. Slovenca' in niegovo:;jubilejno kampanjo. L« tako naprej in nagrade,'1 katere želite, bodo Vaše. Živela Minnesota! mm iT Cleveland, O. Zelo veliko naš čita ta lepi, zanimivi list "Am. Slov." tukaj v slovenskem' Clevelandu in vendar tako malo se kdoi oglasi iz naše slovenske metropole ameriške Bele Ljubljane. Z zanimanjem čitam o sedanji kampanji za naš list. Take--ga jubileja ni še slavil noben slovenski list, kakor "A. Slov." Ljudje se vedno bolj zanimajo za tako koristni list, ki piše res podučljivo in tako ,kakor je. To je delavski list in se kot tak tudi izkaže, kadar delavci potrebujejo pomoč. Smelo pa trdim, da taki listi, kakor so G.S., Prosveta, D. S. in zraven še Saksarjev G. N., niso delavski listi, marveč ravno nasprotno. To časopisje ne zna drugega, kakor vedno udrihati po poštenih katoličanih. Dopise vere odpadel in sedaj če duhovne ugonobiti in čez vero zabavlja. Res čudni so slovenski rudečkarji. Amer. Slovenec prav dobro in dostojno odgovarja verskim J sovražnikom. Narod že spre-j gleduje in vidi, kje je v resnicij prdva stran in pogoj za srečno in pošteno življenje. Pozdravljam vse agitatorje v tej jubilejni kampanji in jim želim velikega uspeha! Clevelandčasi. ---0--Še nekaj o KATOLIČAN BREZ KATOLI- iitvi. (Prispevek.) Odgovor na včerajšni kaj." — V nasprotnem tabor je zato taka nervoznost, ker s "A. S." silno boje, ker odkr» njih gnilobo in grehe. "A. & je tisti, ki je strgal lawndalrf gospodi hinavsko masko z braza. Saj veste, kako so pi* li: "Mi nismo proti veri, pri115 je lahko vsak kar hoče, itd. To se je čitalo poprej v vstf številki Zavrtnikove flike. «* daj, ko smo jim po dolgem bol strgali hinavsko masko z obr^ za, pa kar besnijo. To je, vid te, tisto kurje oko, ki povzrtf na Lawndale tako nervozii"5' Ribarili bi radi v kalnem, a" morejo več! — Enako je nervozen S^ serjev štab. Tam ne slišite dr" gega kakor: Koverta pa kovt1 ta, pa bo Vas ogoljufal, osle?* ril, itd. — S kom naj pa ven 18' It bon"5 ■ F ni' Šlevt lr tori j 0 L' ■ tre. IjUi ves; StVi Vlit Jih zuj Ijei ner dat me; nit( -naj nia las: tro; Pot k\ HOI njo ta: skr ha< 11« p'f( mu t* tu< Pa »ti Dr, vm hi ko si ŠKEGA LISTA JE NlC! UREDNIKOVA POŠTA. O J. S., Pittsburgh, Pa. stvari, ki želite informacij, pišite na: Foreign Language Information Service, 222 Fourth katere Ave., New York, N. Y. pirarijo, so polni fanatizma in j F. S. P., Steelton, Pa. — Vaš noben pameten človek jih ne j dopis smo prejeli, ko je že da-čita z užitkom. Ne vem, kaj je. našnja številka zaključena, ka-tem verskim sovražnikom, da tera pa gotovo ne pride v sobo-jih tako boli vse kar je katoli-jto v Vašo naselbino. Zato bi bi-škega. Jaz sem katoličan, pa lo v današnji številki brez po-sem radi tega Vseeno zaveden mena, ker bi dopis prišel v na-delavec, morda veliko bolj kot selbino že potem, ko bi se ve-tisti, ki se vedno na prsi trka, selica vršila. Pošljite ob drugih da je delavec zato, ker ,je od takih prilikah poprej. štvo, ko se vem letu iz je darovalo dvoran® dvora" BOJ PROTI BOGU IN ZA BOGA V RUSIJI. (Konec.) Na oder stopi slok, komaj 3fileten mož, duhovit in prepričevalec — metropolit Vve-denski. 2e prve besede so mu očiVidno pridobile simpatije. Nazival je svojega pred-govornika priprosto po njegovem in očetovem imenu in ga šaljivo vprašal, če res misli, da bo znanost postala kdaj "buržuazij-ska" ali pa "proletarska" in da bi mogli politični prevrati izpremeniti naštevanko. Govorniku je šala kmalu pridobila poslušalce, ki so se od srca smejali. Bilo je to smelo početje in dramatičen trenutek. Mož v črnem talarju in s škofovskim križem na prsih se je smel javno biti z judovskim ljudskim komisarjem; smel je javno razkrinkati vse neresnice in napačne sklepe njegovega agitacijskega govora. Brez patosa, brez kretenj, skoraj nepremakljivo stoječ, se je dvigal Vvedenski v svoji retoriki vedno višje, vedno duhovitej-šev Vedno češče je njegov govor prekinjalo pritrjevanje in le redko surovi medklici. Predvsem je ovrgel ugovor, da vena pred znanostjo ne more obstati. Naštel je celo vrsto najslavnejših naravoslovcev, kemikov, fizikov in medicincev, o katerih je znano, da so verovali v Boga. Izjavil je, da vera nima nič opraviti s kapitalizmom, da ima delavec svoje dostojanstvo zahvaliti edino-le krščanstvu. Na duhovit način je nato govornik dokazoval obstoj duše, duševnega sveta in bivanje Božje. Vse je poslušalo z napeto pozornostjo; celo stenografinje so nehale pisati ter so poslušale škofova izvajanja. Lunačarski je sedel na odru in grizef svinčnik, ki si ga je kakor smotko vtaknil v usta. aicintt;, tU It; Jlfl Auunj , " , v "bistvu so pa kristjani. Med ploskanje se tedaj mešali srditi klici': "Zali! Pre- Samo enkrat so zadele metropolitove besede na živahno ugovarjanje — ko je namreč rekel, da je veČina tistih, ki se smatrajo za ateiste, to le na zunaj; posnemajoč druge, so se tedaj kliče naj! Vrzite ga ven!" Orjaški fant skoči na oder in se hoče vreči na škofa, kar mu pa drugi zabranijo. Škof stoji ves čas mirno in nepremično. Ko se je vihar polegel, izjavi "sodrug predsednik": "Pozvali ste ga naj govori, sedaj mu morate puatitji svobodo besede." Vvedensky nato zopet povzame besedo. Orjak se zadovolji s tem, da izroči škbfu listek, na katerega je prej nekaj napisal. Vvedensky je listek sprejel, pa ga raztrgal in vrgel proč, ne da bi ga čital. V svojem nadaljnjem govoru je Vvedensky dokazoval, kako je materializem znanost že davno odklonila, da materializem ni drugega ne- go sovražnik napredka, sovražnik morale in vsega lepega ter .je v modi1 le še kje po podeželskih mestecih. Svoj enourni govor je Vvedensky zaključil s slavospevom na Kristusa, nazareškega delavca, ki edini zna tolažitj in osrečiti. Vse je ploskalo, celo na 'odrti. Mnogi, ki so bili prišli v gledališče kot ateisti, so odhajali verujoči. Lunačarski se je dvignil, da izreče zaključno besedo. Storil je to z neslanimi do-vtipi: če je molitev že kdaj pomnožila pšenico ali odgnala nevihto. Potem jo rekel, da je rešitev sveta v delu, ki nikdar ne škoduje. Vvedenskega je pozval, naj ohrani svojega Boga in svoja nebesa zase; sam — Lunačarski — se obojemu rad odpoveduje, da mu le ostaneta dve stvari: delo in znanost. Nekaj dni po tem »večeru je srečal d'lier-bignyja na ulici neki moški, ki ga je po* ■o M * ar o a 3 *V t> B. ff trn. sheboyganski# Neko ie preselilo ' cerkvene cerkveni lepi dar, društveni cartel Vprašal sem svojega ker nisem vedel, kako je to ^ goče, da čarter je v tej dv ni, društvo pa je v drug zborovalo. Mislil sem, da njih dvorana strani ob f- « ali je pa premajhna. Ali 1110 J tam zahtevajo najemnin«^ čarter posebej in za drU-■ posebej, zdelo se mi. je On mi odgovori rekoč: J štvo si hoče dati novega >lfl'' viti, da bo njim odgoviirJ'|,j namreč sedanjim razmeranv so nastale po slavni wauk^^ ski konvenciji ter bo oki'^. nit«! 'stra'!1' s papriko za v trajen sP°n lil Dvorani pa je prostodušni rega darovalo.—Pika. •o o o. R m PT cl O da tako zgodaj se zbuja-]0co bahavost pravočasno za-Otroška duša še ni zmožna W'di in stvari precenjevati po resnični vrednosti. Zunanje stvari, največkrat bogastvo in fbljiw zgolj zunanji blesk, ki J)h otrok vidi in tudi sam opa-so merilo za njegovo miš-'je,Vie o ljudeh. Težko je res, Razsodnemu otroku dopove-da vsi vnanji blagri niso We,,odajni za človeško pleme-n'tOst in dobroto, vendar se ^jde tu pa tam prilika, da mu niati ra kričečem zgledu to po-lasni. Taka priložnost, ki jo o-takorekoč lahko prime, P°tem tudi trajno drži. Mnogo ■le odvisno tudi od tega, kakšen vlada v družini. Če oče verifier na SV0j0 p0in0 nioš- f'0' če mati vsem sosedam raz-h: siri 2l'jo bogastvo svojih omar in ognju. Potem odlij preobilno mast, zrezke zloži na krožnik in vlij v ponev par žlic juhe; ko zavre, jo zlij z zrezkom. Ali pa odlij mast in prideni k zrezkom košček presnega masla. Ko' se speni, daj zrezke na krožnik, v ponev pa vlij par žlic juhe; ko zavre, oblij z njo zrezke. K zrezkom ali zarebr-nicam, ki so posuti z drobtina-mi, ne prilivaj ničesar. Pečenko, ki jo hočeš peči, podrgni malo s soljo, preden jo daš peč. Položi jo pa tako, da je lepša stran nekaj časa spodaj, potem jo obrni in ves čas peci na tej strani. Najprej jo polivaj z vročo mastjo ali maslom, pozneje pa prilij malo juhe ali vode, pa samo eno ali dve žlici naenkrat, ker ako vliješ veliko naenknat, se pečenka bolj kuha nego peče ter bo vsled tega bela in neokusna. Tudi ne peci v prehudi vročini, ker dobi pečenka lahk^ okus po dimu, posebno ako je pečica zaprta. V tem slučaju hav, 1,1.), potem ni čuda, če ta ba- odpri nekoliko pečico, da odide pokrij s snažnim prtičem in pusti na gorkem vzhajati. Med tem' pripravi nadev. Ko je testo vzšlo, ga vzemi iz sklede, stresi na desko, ki je potresena z moko, ga na rahlo zgneti in položi v pehar, ki si ga prej pokrila z močnatim prtom, ga pusti še nekoliko vzhajati. Ko hlebček vzide, ga deni na snažen z moko potresen prt ter ga enakomerno tenko razvaljaj in na-maži z liadeVom. Potem testo na robu obreži in ga zvij precej na tesno. Tako pripravljeno potico položi v kozo, namazano z maslom, jo potlači z roko ter na več mestih prebodi z nožem, da ne bo luknjasta. Potico potem postavi na gorko k peči, da lepo vzide. Ko je vzšla, jo po-maži po vrhu z raztopljenim jajcem (ali mlekom) in jo končno speci v precej vroči peči ali pečici. Pečeno pa potresi na snažno desko, da se shladi. 2. Orehov nadev za potico.— Testo pripravi, kakor opisano v št. 1. Z orehovim nadevom pa ravnaj takole: Najprej zme-lji ali steri tri četrt kvorta lepih v°d°-izbranih orehovih jederc, jih popari s kozarcem vrelega mleka ter jih postavi na stran, da se napoje in ohlade. Shlaje-nim primešaj nekoliko zrezane limonine lupine, ščep stolčenih nageljnovih žebic in cimeta, 2 žlici topljene ali kisle smetane vodo zatemnelih steklenic še ne očisti. Zelo dobro sredstvo so jajčne lupine, ki jih, zdrobljene, stresaš v steklenici z nekoliko vode. Istotako dobro sredstvo je mlačen jesih in pesek. Še tako zatemnela steklenica se na ta način osnaži; treba jo je potem le še izmiti z čisto vodo. Ako ima steklenica kak poseben duh, ga odstraniš iz nje, če zapreš vanjo za nekaj časa nekoliko oglja. Cez par dni odstrani oglje in boš opazila, da je vzelo oglje ves neprijeten duh s seboj. — Oljnate steklenice osnažiš, če jih izkuhaš v pepelu in apnu. Še ne zelo za-maščeno steklenico moreš tudi osnažiti, ako natrgaš belega pivnika na drobne kosce, ga razmočiš v vodi in vse skupaj vliješ raGledati pljuča menda zato, ker pride ta organ največkrat v stik s povzročiteljem tuberkuloze. Pa tudi kostna, žlezna ali kožna tuberkuloza ni redka. Deca je zelo podvržena tuberkulozi oči, ušes, goltanca itd. Tuberkulozo dobimo v prvi vrsti z^vdihavanjem prahu, v katerem so se zaredili tuberkulozni bacili. Tuberkulozno bolni ljudje pljujejo po tleh ali v posodo, brez vseh političnih namenov. To so potrdile tudi priče. Sodnik je razpravo odgodil, da se zasliši še buzetski karabinier-ski maršal Mammina, ki je bil ovadbo povzročil. -o- IT ALWAYS PAYS TO AD- Naši možje, ki so se povzpeli z lastnim trudom. Dne 12. februarja 1800 je bil v priprosti farmarski koči blizu I-Iodgensville, Ky., rojen Abraham Lincoln, 16. predsednik ki ni bila predhodno! Združenih držav. Njegov oče VERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe* ljam na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. _ . „. . . , . , . , v, I Pokličite me po telefonu! desmficirana m tako pndejoj je smatral študije za lenobo ;| 2018 W 21st Place bacili v zrak. Fluegge opozarjaj vsled tega je Abraham hodilj CHICAGO ILL na nevarnost infekcije, ki preti; samo eno leto v šolo. Pa vseeno^ ph0ne. Roosevelt 8221* zdravim ljudem povsod, kjer je postal eden izmed največjih] tuberkulozno bolni kašljajo, ki-hajo ali govore. K sreči se širi- PRIPORO- jo bacili od bolnika po zraku komaj na razdalji enega metra tako, da se lahko vedno izog-steklenico in je dobro nemo infekciji tudi če smo pri- morani stanovati s tuberkulozno bolnim v isti sobi. mož onega stoletja; za pred- NAZNANILO IN sednikom Washingtonom je bil| ČILO bas on najbolj slaven predsed-, nik Združenih držav. Nobena' Vsem našim cenjenim naroč-država na svetu vam ne nudi; nikom(cam), prijateljem in toliko priložnosti takozvaninV vsem rojakom v državi Minne-"self-made" možem do napred-' sota naznanjamo, da jih bo te ka, kakor ravno Amerika. Jo-1 dni obiskal Miaš potovalni za- stresaš. Pivnik se nasrka maščobe. Ko si izlila vodo s pivnikom« vred iz steklenice, isto še samo izplakni. Steklenice od ze, kolikor se tiče zdravljenja,! pred osmimi leti, 2. februarja1 jc pooblaščen pobirati naročni-mleka snaži s pepelom in j je tako, da lahko rečemo, da 1918. vam je bil tudi izgled na-j no, oglase, prodajati naše knji-zdrobljenimi jajčnimi lupina- ;je tuberkuloza povsem ozdrav-i šib "self-made" mož. Zasluge tfe in sploh vse, kar je v zvezi mi, nazadnje jo izmij Današnje stanje tuberkulo- sip Triner, ki je umrl ravno stopnik Mr. Leon Mladich, ki X j«* --------------X ---. --------I-----------------I v. s čisto Ijiva. Komur je napravil zdrav- Trinerjevega grenkega vina so z našim podjetjem. ZDRAVSTVO ■ nik diagnozo tuberkuloze, naj dandanes že splošno pripozna-jse nikar ne smatra za kandida- ne, tako da se smatra to zdra-jta smrti. Napačno bi bilo v tem vilo kot najbpljšo želodčno to-slučaju obupati in prepustiti niko in milo odvajalno sred-jboj za zdravje naravi. Tuber-' stvo. Če vas mučijo želodčne TUBERKULOZA. Na,"boli razširjena, pa tudi',ku.lo.z* se da ?zdraviti M™* bolečine poskusite to vino. ■ - - z injekcijami krysolgana, delo- mhmv Tvinpripvn črve V tej posebni jubilejni kampanji apeliramo ha vse prijatelje lista Amer. Slovenec, da naj gredo našemu potovalnemu zastopniku Mr. Mladiclju po* najbolj nevarna bolezen je tu- vsod na roko in mu pomagajo Jaz rabim Triner j evo grenko širiti katoliški list kjerkoli mo: } ost preide tudi na otroka, prevelika para. Ne peci tudi levilo je, da po tem merilu nikdar v sami masti, ker se pe- za iaJce surovega masla in Presoja tudi celo soseščino in čenka preveč posuši in je neo-|eno cel° iaJce- s tevm nadevom ^ ta, ki se ne zna bahati in kusna, ampak prilij večkrat'enakomerno namaži in razva- vsiec} kronične pljučne bolezni !liiati na svoje dostojanstvo,'malo juhe ali vode in s tem so-j].'aJ testo ter še potresi s če-|0dpade na pljučno tuberkulozi berkuloza. Vsaj nepoučt... v gorskih krajih. ijuujc oc j v wujc. . mina vseh smrtnih slučajev in 0 dve tretjini smrtnih slučajev | ma pa s pomočjo solnčnih ko- vino že celih 15 let; lahko tr-j goče. O potrebi katoliškega ti-peli v gorskih krajih. j dim, da je to izborno zdravilo;' ska ste vsi poučeni, zato pa vsi i brez njega bi bil jaz že davno delajte, da pride katoliški list PREGANJA MIR- mrtev," tako piše Mr. Steve v vsako slovensko hišo v vsaki (l1 nič ne velia. Na ta način kom polivaj pečenko. Ako pre-ltrt kvortom 'dol Ce NE STAVKARJE. Scranton, Pa.— Pet sto stav- ville' P,a zmletih orehovih jzo_, y bivši Avstro-Ogrski je u- kajočih premogarjev se je mir- Yurchey, R. F. D. 1, Bridge-! Vaši naselbini. Mr. Mladich se dne 8. rec. 1925. Če mnogo trudi po naselbinah in nima vaš lekarnar Trinerjeve-1 razširja katoliški tisk. V tem ^ dobi čisto napačne poime o hitro rumeni,' jo pokrij z mok- i jederc, 6 žlicami stolčenega Imiralo letno na tuberkulozi 80 no približevalo mestu iz Dun-' grenkega vina, Trinerjevega: 0/1111 -K' PlaN1 misijonai, * * • - • -1 1 Ji- - -•- -•- ■•>■■■■>-" " ........ • -............~ • ........I Limmenta ker in njegovih vredno- 'rim papirjem. Nazadnje odlij sladkorja in s pestjo drobtin ali j preobilno mast in prilij malo nastrganega medenjaka. ^ "e Pa se pri otr-oku kljub juhe ali smetane in košček | 3. Medeni nadev za potico av'iliii vzgoji prikazuje baha-1 presnega masla. Prešičji pečen-j Zavri v kozi en funt medu, ki pomoči in 3,000,000 ogroženih nevarnost. Nahujskali so nt naj mu mati čimprej po- ki ne nadevaj masti, prilij ji v : naj vre 6 minut. Potem ga od- oseb. Pljučna tuberkuloza je nje policiste in detektive, ki sc (zoper revmatizem razširja katoliško čtivo, ki je Trinerjevega' dandanes najvažnejši faktor tasni da vsak le toliko velja, do 90,000 oseb. To število od- more. Gotovo niso imeli slabili; , govarja približno 1,000,000 o- namenov, a vendar vidijo ba- ^ nevralgijo), j,.vJrthnUii« w»m , , • + j -v, . -t i , . , • Cough Sedative ali Trinerjevih pn društvih, v župniji in v vsem seb, ki so potrebne zdravniške roni, ki imajo slabo vest, takoj ________________ , ^ ^.J in„natn »irrUaaii„ na so! začetku le malo vode ali tudijstavi in mu takoj primešaj za znana že davno. V Hippokra- pokazali, kako znajo vihteti e°' ikor malo kisa. Pozneje,odlij preo-|oreb masla, 2 žlici ruma, neko- tovih in Galenovih spisih čita- svoje količke nad glavami ne-naj bilno mast, prilij par žlic juhejbko limonine lupine, ščep cime- mo, da je bila ta nevarna bole- oboroženih stavkarjev, katere ta, stolčenih nageljnovih žebic zen zelo razširjena že v sta- so razkropili. j tabletov zoper prehlad, pišite javnem življenju. Priporočamo ra: Joseph TriiVer Co., Chica-[ ga najtopleje vsem! j]]_Adv. ! Uprava Amer. Slovenca. ^kor je sam vreden, kolil ^ sam pridobil; zato da v °>i prav nič ne napihuje, saj ali vode kSam ,1esti lie zasluži. Četudi; Piščance, golobe in majhno J in četrt kvorta strtih orehovih rem veku in da je zahtevala že | Tukaj je še vedno v operaciji bogat in cela hiša pre- divjo perutnino speci precej ; jederc. Ko se med ohladi, mu takrat nebroj človeških žrtev. 17 čistilnic, katere bi se pa mo-se on zaradi tega nima J hitro. Da lepo zarumene, a da j primešaj še eno drobno jajce. y srednjem veku živeči odlični gle zapreti in delavci pridružiti i..- -----i— --------........— Ta nadev enakomerno namaži zdravniki, kakor Sylvius, Wil- stavkujočim. Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. le?., 'Ogovarjale — na hva-"j^0'^- Vse, kar vsak dan pre-svojih staršev, so le Sam ni tega zaslužil; t^p||ovati. čez soseaove ^j^ahravostjo ne bo prišel čenju pridno polivaj. Golobe, S se vendar ne osuše, jih pri pe-. . čenju pridno polivaj. Golobe Spi. > se mu bodo smejali, 'kljunače, jerebice, brinovke ali ijj1' ^ pa se materi nudijo tu-J mlade divje race zalij v slanin-^ ""dftaravni pripomočki za ske rezine, le malo preden jih ^ lsti)0 vzgojo; najbolj pri-1 deneš na mizo, jih odvij, da za-je!Uen je seveda zgled malega rumen«. Koliko čara naj se pe-y'^a v Nazaretu, ki je bil če kaka žival, se ne da prav ja . '' gospodar celega sveta, natanko povedati, približno pa tako skromno in ponižno smemo reči: prašičja rebrca na razvaljano testo, ga potresi ]is. Morton, so zelo podrobno z obilno četrt kvartom strtih opisali ves proces pljučne tu- i orehovih jederc in s pestjo berkuloze. Njihova dela so po-krušnih drobtin ali nastrgane-; zneje temeljito proučili razni ga medenjaka. | drugi strokovnjaki, med njimi 4. Ocvirkou nadev. — Naj- Bayle, Laennec, Rokitansky in prej namoči v 4 žlicah mlačne- Virchow. Toda pravi vzrok tu- ;iv'ial hlapčevska dela. di J|?oda.i naj mati otroka va- ^aT.k,Hkor s Z smo se ze prej en- bo hvaležen z besedo '^njem za to, kar preje-L'killlh naročnino pošiljam $ na katerem se je prepevala srbska himna. Dr. Wilfan in dr. Vratovič sta s pričami dokazala, da omenjeni dan nista bila na Učfd in da o celem namišljenem dogodku ničesar ne vesta. Dr. Staliger je priznal da «« Glasujem z,a je bil omenjenega dne udeleži^ izleta na Učko, da pa je bil to čisto navaden planinarski izlet Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša Skupno število volilnih glasov je. (Naslov) & *f? 4* ^ 4» &4» 4» 4» 4« 4» 4« 4» 4» 4» &' -i Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vfst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali riruge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem feceptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec West 22nd STREET SLOVENSKI MESAR Phone i Canal 0319. CHICAGO, ILL. * * * + * * * 4* + + * * VABILO NA VELIKI Koncert in katerega priredi Slovenski cerkveni pevski zbor "ADRIJA" V KORIST NOVIH ORGELJ V nedeljo, 14. februarja 1926 V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA v ob 3h popoldne. VSTOPNINA 50c — REZERVIRANI SEDEŽI 75c Orchestra Revere Harmony Kings. 4» + h i- * > * kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam lia priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado. Podpis-agitatorja ....... Naslov ^ fy fy ty ty ty fy fy fy Hih •il- •i5« Hil* Hf* Hf* ^ Hji* ^ VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za .................................................................................... Naslov ............................................................................................ kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoli-gkoga rodoljubja v Ameriki. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ Naslov AMfcRlKANSKJ SLOVENEC Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R. Levo, desno krog njega se plazijo skrivnostne postave. . . Cela truma ljudi mora spremljati njegovo nosilnico. Sunkoma se predrami. Ali je izdan. . .? Ga je mar Hai-Feng prehitel?! Hipoma odstrani zagrinjalo ter pogleda, ven. Samo kratka sekunda ,in že vidi vse, in kar vidi, mu oledeni kri. Nosaei, ki ga nosijo, so berači in berači so ona nešteta množica, ki ga spremlja. Vojska kralja beračev ga je obkolila. Toda že v naslednjem trenutku ne vidi ničesar več. Proti njegovemu obrazu se stegne suha, koščena roka, pritiskujoč mu na o-braz velikansko gobo. Kien-Lung se hoče z vso obupno silo obraniti te roke, hoče dobiti zraka, toda vse zaman. Dve drugi roki sta se ovili njegovih ramen. Goba ostane nepremično pritisnjena na njegov obraz. Par drgetov spreleti vse njegovo telo in že mu napolni pljuča dušeč, strupen plin. Kien-Lung se onesvesti. Nevidni roki ga izpustila. Zgrudi se vznak. . Ko se Kien-Lung končno zopet prebudi, se mu zdi kakor d>a je preteklo milijon let od o-nega trenutka, ko so ga zajeli berači. Kaj se je zgodilo ž njim? Trudoma se hoče premakniti, toda zaman. Zvezane so mu roke in noge. Kroginkrog, kamor pogleda, samo n.apol podrto zidovje in — tam — nepopisna groza pretrese vse njegovo telo: Človek, ki stoji pred njim, peklensko se mu reži v obraz, je — Hai-Feng — je Fohi, kralj beračev . . . Tu spozna Kien-Lung, da je izgubljen, če nebo samo ne napravi čudeža. Kien-Lung zapre oči, Če že ne drugega, vsaj .gledati noče svojega mučitelja, ki stoji pred njim v nemem pričakovanju, vživajoč v svoji zmagi. Toda, k,aj je to? Nezavedajoč se poizkusi Kien-Lung premakniti roko. Nekaj toplega curlja po njej počasi, kapljica za kapljico. Bolečine ne čuti nikake, objemlje ga le lahna onemoglost. Čudna trudnost prevzame vse njegove bitje. Nenadoma odpre zopet oči, šiloma, kakor na ukaz tuje volje.' Njegova desnica leži privezana na lesen, ležeč križ, da je ne more premakniti, skozi malo ranico na spodnjem delu zapestja pa curlja iz odprte žile kaplja za kapljo topla kri. V tem trenutku ve Kien-Lung, d-a zanj ni več milosti, da mora brezpogojno umreti. To je stara kitajska smrtna kazen, o kateri je bil že-tolikokrat čital, kazen, ki se vporablja le za zločince, katerih smrt mora biti najstrašnejša. Brez moči, brezgibno bo moral torej gledati, kako se izpraznjuje njegovo telo one krvi, ki je predpogoj življenja; moral se bo s smrtjo šele sprijazniti, pvav počasi, prav polagoma, predno bo rešen. To je torej "Hai-Fengova osveta! To je konec, je slovo od očeta, od bele žene, katero ljubi, od šteta . . . Nenadoma se v Kien-Lungovem srcu vse pomiri, otrpne. Tiho iztegne še bolj svoje o-nemogle ude, čakajoč ... na odrešiteljico — smrt. Čez nekaj časa se mu zazdi, kakor da se je Hai-Feng dvignil. Začujejo se besede naročila beračem, naj skrbno pazijo nanj. Hai-Feng jq) torej dovršil svoje delo. Kralj beračev gre. 7. ... V kotu razpadlega dvorišča, v katerem leži Kien-Lung privezan na križ, čakajoč na svojo žalostno usodo, se začujejo koraki straž. Solnce stoji že visoko, njegovi žarki pripekajo na golo kamenje in nezakrit Kien-Lungov obraz. Toda . . . Kaj je bilo to? Sanja mar Kien-Lung že sedaj sanje onega sveta . . .? Za njim se tiho oddrobi kamen. "Jaz sem, Šen-Ki," zašepeče glas .''Bodite miren, gospod! Prepozno je bilo, nisem vas mogel več posvariti. Takoj grem k Evropejcem ! Bodite miren, rešili vas bomo!" Še predno more Kien-Lung odgovoriti Šen-Kiju, že izgine ... Je rešitev že na potu. Toda Kien-Lungova kri teče, teče v tankem, enakomernem curku, neprestano, kakor studenec. In vsak četrt ure čuti Kien-Lung, kako ga vedno bolj in bolj prevzema trudnost večnosti. Z rdečim curkom beži življenje nezadržno, neustavljivo in moglo bi se izračunati skoro do minute, kdaj bo skozi malo odprtino žile odteklo toliko krvi, toliko moči, da ne bo več upanja na pomoč, na okrepitev. Vedno bolj neusmiljeno žge solnce na golo kamenje in na na križ privezanega Kien-Lunga, katerega se polašča mrzlica. Njegove misli se vedno bojj izgubljajo, vedno bolj ga zapuščata upanje in mir. Ko je izgledalo, da ni več upanja, je legla na njegovo srce tiha udanost v neizprosno usodo; po Šen-Kijevi vzpodbudi, ko se je zopet začela tekma ,med rešitvijo in smrtjo, ga zopet muči hrepenenje po življenju. Bodo prišli rešitelji še predno bo prepozno ? Ali bodo prišli samo, da ga še dostojno pokopljejo ? Kien-Lung se upre v onemoglem' srdu, hoteč se v hrepenenju in nestrpnosti rešiti spon. Toda vsled napora prične kri le še močneje curljati iz rane. S še poslednjo silo se sku?.a Kien-Lung pomiriti. Minute teko v nepovratnost, kakor kaplje njegove krvi, njegovega življenja; potekajo četrturja, poteče prva ura, nastopa druga. Še vedno nobenega znaka o rešitvi ... Še vedno samo samotno drsajoči koraki stražnikov po od solnca ožganem dvorišču. Še vedno, po dolgih pavzah ti-hote, samo klici beračev, naznanjajoči, da je vse v redu in da ne preti nikaka nevarnost, da se žrtev polagoma bliža svojemu koncu... V brezkončnost teče čas, teče kri. Kien-Lunga se polašča vedno večja onemoglost, ves napor ne pomaga nič več. Neizmerna trudnost lega nanj, njegove misli postajajo vedno bolj zmedene. Večnost se bliža vedno hitreje, vedno bolj naglo. In zdaj, je li samo prevara ali resnica? Kien-Lung se vzbudi iz fantazij umiranja. Krik tam zgoraj v kotu dvorišča, stokanje in ihtenje, ropot in takoj nato, divje cepetanje bežečih nog. Ali ni nekdo zaklical njegovo ime ? Rešitelji so< tu! Smrt je premagana, zmagalo je življenje! Kien-Lung poizkusi dvigniti glavo, toda zaman .pretežka je. Izgubil je preveč krvi. Tedaj poklekne nekdo poleg njega na tla. — Mehka, skrbna roka se dotakne njegovih vezi ter jih odstrani. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST alovMiakim druitvom m org$ —nem slovenskim trgovcem in •brtnikom, —sa vsakovrstna tiskarska naročil«. (sMJitjsni Uten, tofoo In hitro, •o vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte Mh —Naia ipecijalitota so slasti društvena dala, •—društvena pnawla, in vso druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratne. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO« Amerikanski Slovenec 184® WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar ........ Frank Videč Blagajnik .............. Jos, Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške; pore. 1 Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko za varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj-' močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila j obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich. 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v JoMetu, 111. I Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so ncprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU, ter podvržene spremembi, toda zmerne in. poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POSILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poiwsdet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. loseob Dunda. pomož. kasir___ > PISANO POLJEJ J. M. Trunk, habere socios. Zaključek o "sv. Dolarju * revnem tesarju Kristu" je P njegova zadeva. Krist je reltf "Ne sodite, pa ne bote sojen1', G. Molek mogočno sodi, pa n1' sli, da morda ne bo sojen, 1" bo, ker ne bo obveljala nječ" va, da za smrtjo ni — n's ' teniveč besede Kristove : in zemlja bota prešla, moje sede pa ne bodo prešle." . On sam se pritožuje nad vico zdaj, s tem jasno doka^ je, da mora priti enkrat RAVNAVA. Ex ore tuo te co, — po lastnih besedah sojen. be- st*' ŽENITNA PONUDBA Inteligenten Slovenec y rosti 30 let, rojen n.a lvV'1 skem, ki govori več jezi^0^' se rad seznanil s slovens* svf' ft dekletom ali vdovico ženitve. Katero veseli, naJ TTVžl' zglasi ali piše na naslov: i1 ^ Schulz, 1545 N. Wells St- c' Mrs. Johnston, Chicago, The Will County National Bank OF JOLIET, I LI ,UNOl* if. Prejema raznovrstne narne vloge, ter P«*'^ denar na vse dele Kapital in preostal $300,000.00 eV C. E. WILSON, C< 1; k, H "i ki