DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 50 Trst - Gorica 15. decembra 1950 Uredništvo: Tr?t, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Slovenskim kominformistom ] »Obramba slovenskih narodnih interesov in koristi pripada komunistični stranki in delavskemu razredu, ki nikdar ne izdajata tradicij in koristi nobenega naroda.« Tako je izjavila Bernetič Marija - Marina v svojem govoru na seji Centralnega komiteta Vidalijeve komunistične stranke dne 19. - 20. novembra 1950. Me(l nami sigurno ni bilo nikogar, ki bi verjel v stvarnost te njene trditve. Ob sporu Tito - Komin-form je prišlo poleg tega na dan mnogo stvari, ki a opazujejo, di internacionalna komunistična ljubezen zares ni tako velika, da ne bi močnejši izzemal šibkejšega. Tega ni izkusila samo Jugoslavija, to čutijo danes na svoji koži tudi vse satelitske države. Upravičeno sklepamo torej, da niso ravno moskovski mogotci in njihovi pooblaščenci poklicani, da bi bili izključni čuvarji naših narodnih koristi. Do podobnih zaključkov kakor mi bi nedvomno do danes prišli tudi že vsi ostali naši sonarodnjaki, a ko jim ne bi zmeda, ki je zavladala po sporu Tito - Kominform teko nesrečno zameglila pogledov. Ta spor je namreč povzročil veliko zamudo v razčiščevalnem procesu med komunisti in demokrati, ki je bil že v tako lepem razvoju. Zato je kljub vsem grenkim izkustvom, ki so jih doslej že imeli naši ljudje s komunizmom in njegovimi voditelji, še vedno . precejšnje število takih zaslepljencev, kratkovidnežev in zapeljancev, ki so po razočaranju nad babičevsko breznačelno krajevno in idejno politiko prenesli enostavno svoje upanje na novo osnovano moskovsko vidalijevsko podružnico. Tem ljudem, ki še vedno niso izpr e gledali osnovne krivde in škodljivosti komunizma, ki še vedno verujejo v njegova slepilna gesla, so namenjene naše- besede. Poglejmo torej kako je doslej Vidah uveljavljal svoje v Mehiki, Španiji in drugod pridobljena izkustva o mednarodni enakopravnosti na Svobodnem tržaškem ozemlju. Njegovo delo naj nam pokaže, ali zasluži trditev Bernetič Marije, da ji njeni poslušalci in pristaši verujejo ali ne. 1) Vsem je v spominu vihar, ki je nastal v miljskem občinskem odboru, ko so slovenski odborniki izpregovorili v svoji materinščini. Bolj vročekrvni italijanski občinski odborniki so enostavno zapustili dvorano. Kaj pa je napravil komin-formistični župan? Predsednik Pa lutan ga je poklical k sebi, ne ve mo, ali ga je oštel ali sta se prijateljsko pomenila, toda dejstvo ie da je po tem razgovoru brez velikih protestov ali borbe kominfor-mistične večine slovenščina izginila iz sejne dvorane miljske občine. To je samo eden izmed primerov kako so kominf o-rmisti čuvali slovenske narodne koristi v naših občinah. 2) Ne smemo pozabiti, da so bUi kominformisti med prvimi, ki so klonili pred zahtevo italijanskih o blastev, ki so izdajale samo enojezične osebne izkaznice. »Sicer ne bomo mogli voliti«, je bil njihov edini izgovor. 3) Udeleženci mnogih kominfor-mističnih prireditev nam pripovedujejo, da jim je kar nerodno go voriti slovensko, ker se v tem pri meril izpostavljajo nevarnosti, di jih kakšen bolj »izgrajena tovariš ozmerja kot šoviniste... 4) Ne po pravilih, toda po dejanskem stanju bi lahko ugotovili določeno diskriminacijsko politiko tu di v notranjem organizacijskem življenju Vidalijeve komunistične frakcije. Cim višji so odbori, tem manj je v njih Slovencev... V središču mesta so se vršile volitve samo v komunistično stranko — za izbrance — v predmestjih in okolici pa so bile volitve v UAIS — za manjvredne mešance. Vsekakor na videz nepomembna, toda bistveno zelo značilna razlika. 5) »Delo« in komivformistični občinski odborniki se sicer od (as do časa pozanimajo za slovensko šolstvo, toda na drugi strani moramo obenem ugotoviti, da so prav kominformistični starši tisti, ki so klonili pred ustrahovalno raznarodovalno politiko in so prepisali ali pa vpisali svoje otroke v mnogih primerih na italijansko šolo. Ne iz besed, temveč iz posledic, ki se porajajo v kominf ormističnem okolju, sklepamo, kako bi nam ti bratci čuvali naše narodne koristi! 6) In kakor bi še vse to ne bilo dovolj, so prav Vidali in njegova tovarišija tisti, ki so pričeli med prvimi pod geslom »boljše rešitve« pripravljati tržaške množice na povratek Italije! Kakšna je razlika v končnih posledicah med »boljšo re- TRUMAM - ATTLEE Angleški poseg v razvoj dogodkov na Daljnem Vzhodu VI sedanji vzhodnoazijski vojni se dogaja, in vprašanje je, ali po vešče prirejeni sovjetski taktiki, ali po sami prirodi stvari, da niti ena od protivniških strani ne more doseči končne popolne zmage. Kot prvi so se vrezali severni Kore j-' ci (odnosno Mao Tse Tungovii Kitajci ali sovjetski privrženci), ko so na vse strani razglašali, da bodo »v desetih dneh« Američane vrgli v morje. Kasneje pa je po nedvomnih Mac Arthurjevih uspehih neki ameriški general sodil, da bi mogli predvidoma v 48. urah prodreti do kitajske meje in da bi mogla biti ameriška vojska do božiča že doma. Temu je sledil nagli kitajski prodor, ki je pretil, da bo fronto zopet potisnil tja, kjer se je nahajala sredi septembra. Sedaj imamo pa zopet Mac Arthurjevo izjavo, ici priznava velike ameriške izgube, 'trdi pa, da so bile izgube na kitajski strani še veliko večje. Ali je pa kitajski napad res utrpel usodni udarec in ali je dejstvo, da Kitajci niso prekoračili še 38. vzporednika, znak njihove nemoči, ne pa znak popuščanja, o tem bi se dalo razpravljati. Eno je pa gotovo: zaprepaščenost, ki je spričo tako naglega preokreta zajela nas, je 'zajela tudi zahodne sile in Attlee-jev poset v Washingtonu je nedvomno najzgovornejši znak zaskrbljenosti za bodočnost Evrope, ako bi se Amerika v preveliki rrje-ri zapletla v Aziji. Med ameriško in angleško presojo položaja na Dalnjem Vzhodu je ob času Attleejeve intervencije obstojala velika razlika, ki je prišla najbolj do izraza v znanem članku, ki je izšej iv zadnji številki revije »Stateman and Nation«. Da se je Američanom očitala lahkovernost in površnost, da so posebno ostro prijeli ameriške vojskovodje, med njimi še posebno Mac Arthurja, odgovarja stopnji razburjenj.!, ki je v onih dneh zajelo ves anglo-saksonsiki svet, kajti prehod od. zmagoslavja do nepreglednosti vojaškega neuspeha je bil pač prenagel, da .bi bil mogel ostati brez posledic za sicer dokaj odporne angloameriške živce. Vsekakor se je pa doseglo, da sta se Washington in London sporazumela, da je treba korejskemu vprašanju posvetiti le podrejeno pažnjo in da se temu podjetju — pa naj bi tudi izgledalo kot drugi Miinchen ali Dunkerque ■— ne bo smelo ži-tvovati več kot le skrbno odmerjene sile. Izsiliti je treba preiskavo o sovjetskem prisilnem delu Ameriška delavska zveza skuša preko svojega svobodnega sindikalnega odbora opozoriti svobodni svet na nevarnost, ki jo predstavlja naraščanje suženjskega dela v Sovjetski zvezi in njenih podložnicah. Ameriška delavska zveza zahteva v poseibni izjavi, ki obsoja nečloveško in nezakonito zadržavanje in izkoriščanje nemških in japonskih vojnih in političnih ujetnikov v Sovjetski zvezi, naj ZN podvzame^ jo potrebne ukrepe, da bodo Sovjeti in njihove podložnice izpustili vse vojne ujetnike. Posebni odbor ameriške delavske organizacije tudi predlaga, naj ZD podvojijo svoje napore, da bi Sovjetska zveza dovolila preiskavo pogojev po taboriščih za prisilno delo in naj priporoči postopek za čim prejšnjo o-svoboditev vojnih ujetnikov in njihovo vrnitev domov. Kakor znano, pa so ustanove Združenih narodov1 že opetovano zaman obravnavale sistem suženjskih taborišč, v katera zapirajo sovjetski mogotci svoje lastno rusko prebivalstvo. Za Mao Tse Tungovo Kitajsko po svoji pokornosti, kaže sedaj ja- nastane tako resna in usodna alternativa. Ali se bo Mao Tse Tung o-mejil na to, da iz položaja izvleče čim večjo korist, da morda za For-mazo zamenja Korejo, t. j., da bo zahteval izročitev Formoze in se zadovoljil s kasnejšo, čeprav že danes predvideno izpraznitvijo Koreje po Američanih, ali pa se bo izpostavil nevarnosti pasivne japonske intervencije na vzhodnoazijskem prostoru. Vesti z Dalnjega vzhoda potrjujejo namreč, kar je sicer samo po sebi umljivo, da korejski dogodki niso ostali brez odjeka na vzhodnem otočnem carstvu. Tam sta namreč dve struji prišli do jačjega izraza: po eni strani stari nacionalizem, po drugi pa protievropski a-izijski komuniizem. Zemlja, ki se ‘je po letu 1945 naravnost odlikovala sne znake neurejenosti. Položaj delavstva se je, kakor je razvideti i/. poročila japonskega pravosodnega ministra, znatno dvignil in v industrijskih področjih Kobe-Osaki, kjer je veliko število korejskih doseljencev, so se po;avili nemiri. Japonska industrija bi ob izgledu, da bi položaj mogel zahtevati tudi njeno sodelovanje, mogla trpeti tudi ško-do. Zato je s trditvijo, da brez gospodarske zveze s Korejo in Kitajsko Japonska ne more obstojali, komunizem pridobil na jačini. Celo sam konservativni ministrski predsednik Jošida je jel zastopati stališče, da se mora zaključek mirovne pogodbe, ki je Japoncem do nedavnega tako ležala na srcu, odgoditi na kasnejši čas, kajti sedanji položaj je za tako dalekosežen korak še preveč nejasen.'Jošida je pa sicer sporazumno z ameriško okupacijsko oblastjo izdal nekoliko protikomunističnih ukrepov, kar pa seveda ne doprinaša k vzpostavitvi dobrih odnosov med Japonsko in d&našnjo Kitajsko. Kakršno koli stanje se bo na Dalnjem vzhodu razvilo, zaveznike čakajo .zelo pomembne odločitve. Oni si bodo vsekakor prizadevali, da spor s Kitajsko privedejo dj vsaj začasnega izravnanja. Veliko vprašanje pa je, da-Ii bo indijski diplomatski igri uspelo, da pod formulo »Azija Azijatom« oslabi zveze med Mao Tse Tungom in Stalinom. V kolikor pa do tega ne bi prišlo, tedaj je dokaj verjetno, da bo tajna ameriška pretnja z valorizacijo Japonske v doglednem prišla stvarnejšega izraza. do Sporazum med Združ. državami in Jugoslavijo glede dobave živil Vlada Združenih držav in jugoslovanska vlada sta objavili sporazum o živilih, ki jih bodo Združene države dobavile Jugoslaviji. Sporazum vsebujeta noti, ki sta jih v novembru izmenjala v Beogradu veleposlanik Združenih držav George V. Allen in namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra L. Mateš. Zunanje ministrstvo Združenih držav je v ponedeljek objavilo besedilo obeh not. Mateš je izjavil, da Jugoslavija pristaja na pogoj Združenih držav, da se bodo. živila za jugoslovanski; vojaške sile. uporabila-jzkliučna. v namen, za katerega so jih dobavili, namreč za pospeševanje namenov Listine Združenih narodov, in sicer na ta način, da se prepreči osiab.ljenje obrambe Jugoslavije. Jugoslavija se je tudi obvezala, da ne bo brez poprejšnjega pristanka Združenih držav prepustila nobeni drugi državi pomoč, ki jo oc prejela. Dogovorjeno je tudi, da bo Jugoslavija .dobavila Združenim državam surovine in polfabrikate, *i primanjkujejo Združenim državam. Sporazum zadeva posebno živila, ki jih bodo Združene države dobavljale Jugoslaviji za jugoslovanske oborožene sile v smislu zakona o vzajemni obrambni pomoči Tc. je eden izmed..ukrepov Zdr»že- ** “SgS? nih držav za pomoč Jugoslaviji, ki je 20. oktobra zaprosila za to pomoč. Z druge strani je Uprava za Obletnica SOZ V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne Cin ne ob 9. uri, kot je bilo najavljeno v zadnji »Demokraciji«) bo v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 POLITIČNI SESTANEK članov SDZ v proslavo IV. obletnice ustanovitve Slovenske demokratske zveze za Svo-'bodno tržaško ozemlje. ■L. DNEVNI RED: 1) ŠTIRI LETA BOJEV IN DELA SDZ; 2) POSLANSTVO LISTA »DEMOKRACIJA«; 3) V ODLOČILNI BORBI NARODOV NI SREDINE ! Vabljeni člani in somišljeniki! Prešeren in Avstrijci V koroškem »Našem tedniku — Kroniki« od 6. decembra beremo, da se je v soboto 2. decembra vršila na Dunaju akademija v proslavo 150 letnice Prešernovega rojstva. V nedeljo 3. decembra pa se je vršilo odkritje spominske plošče na Klinkow;str6movem zavodu, kjer je Prešeren poučeval kasnejšega svojega prijatelja, pesnika Anastazija Auersperga - Griina. Ob tej pfliiki je govoril tudi zastopnik dunajskega VIII. okraja o pomenu sodelovanja med narodi, ter dunajski župan Karner, ki je pozval Slovence, naj ostanejo zlesti svojemu velikemu geniju Prešernu ter s tem svojemu narodu, nato pa je odkril spominsko ploščo, ki ima v nemščini napis: »Vzgled narodom: Tukaj sta sklenila prijateljstvo za vse življenje prvak slovenskih pesnikov France Prešeren in Anasta-zius Griin, avstrijski pevec svobode.« šitvijo« in »barantanjem«, katerega okusna šala? Kajti takemu čuvarju, očita Babiču, ve pač najbrže samo Vidali! Za nepokvarjeno, zdravo pamet sta si danes v tem pogledu, vsaj, kar zadeva bodočnost tržaških Slovencev, popolnoma enaka: oba pripravljata tržaški mSloven-cem slabšo rešitev! Preko raznih stopenj smo torej končno prišli do tega, da je šteti po komunističnih nazorih tudi vračanje Trsta Italiji v pojem »čuvanja in obrambe« slovenskih koristi na Tržaškem! Gorje čredi, ki jo pasejo volkovi! Če vse to pregledamo, bi se vprašali: ali je to, kar je trdila Marina, mišljeno resno, ali je samo ne- za kakršnega se je doslej izkazala Vidalijeva komunistična partija, pač tržaški Slovenci nikakor ne morejo zaupati. To so dejstva, ki jih dajemo v premislek slovenskim kominformistom, ki na ljubo internacionalizmu Vidalija in njegovih pokornih služabnikov Malalana, Bidovca, Siško-viča itd. spravljajo v nevarnost sveta izročila in življenjske koristi svojega naroda. Ne UAIS-i, ne Vidali, ne komunistične partije, temveč samo demokratične nekomunistične organizacije so pripravljene in sposobne iskreno ter odločno braniti in zastopati koristi slovenskega naroda in vsakega Slovenca! Ploščo je prevzela v varstvo dunajska občina. Ko smo z veseljem brali to vest, smo nehote morali misliti na lanske dogodke v Gorici o priliki Prešernove proslave in na pisanje italijanskih listov o slovenski kulturi, ter primerjati resnično kulturno stopnjo narodov in njihovo zrelost za evropsko misel. gospodarsko sodelovanje ukrenila kar je potrebno za neposredno dobavo moke Jugoslaviji iz Italije in Nemčije. Izvozna dn uvozna banka Združenih držav je dovolila, da se del posojila Jugoslaviji uporabP za nakup živil. Dne 6. t. m. sta ameriški senatni zunanjepolitični odbor in zbornični zunanjepolitični odbor odobrila zakonski osnutek, po katerem bodo Združene države nudile Jugoslaviji 38.000,000 dolarjev dodatne pomoči v živilih. Ta zakonski osnutek, ki dopolnjuje pomoč v znesku 31.000.000 Od srede do srede. 6. DECEMBRA: Tajnik Arabski zveze predlaga 30-dnevno premirje na Koreji in sestanek med predstavniki ZDA in SZ. — Francoska vlada je po burni seji sprejela bistvene točke ameriškega načrta o vključitvi nemških oboroženih oddelkov v atlantsko vojsko. — Senatna , komisija ZDA je odobrila novo posojilo Jugoslaviji v višini 38 milijonov dolarjev. — Ameriški republikanski prvak Stassen je odletel na sestanek z Mac Arthurjem. — Angleško javno mnenje je naklonjeno misli o izpraznitvi Koreje. 7. DECEMBRA: Jugoslovanski odposlane c Bebler izjavlja na seji OZN, da se vprašanje zedinjenja korejskega naroda ne more rešiti z orožjem. — Ameriški republikanci zahtevajo odstop zunanjega ministra Achesona. — V januarju bodo tri zahodne velesile ukinile vojno stanje z Nemčijo. — Epipt je ukinil vojno stanje z Nemčijo. — V Južni Koreji so proglasili obsedno stanje, ker so Severni Korejci že prekoračili 38. vzporednik. — Po najnovejšem sporazumu med za hodnimi silami bo 150.000 nemških vojakov sodelovalo v zahodnoevropski vojski. 8. DECEMBRA: Južnokorejska ve'že' odobrile Jugoslaviji za kritje najnujnejših potreb zaradi škoda, ki jo je povzročila suša, bosta morala odobriti ameriški senat in predstavniška zbornica Senatni zunanjepolitični odbor je vnesel v zakonski osnutek spremembo, ki jo je predložil senator J. VVilliam Folbright, po kateri lx>. do morali vsakokrat, ko bo jugoslovanska vlada prodala živila, ki jih je prejela kot pomoč, za jug oslovansko valuto, porabiti izkupiček za pomoč potrebnim osebam in otrokom, kakor tudi za dobrodelne, zdravstvene in podobne namene, o katerih se bodo vzajemno sporazumeli. V Beogradu so se tudi z izmenjavo tozadevnih not sporazumele Združene države in beograjska vlada, da bodo predstavniki Združenih držav in predstavniki tiska svobodno opazovali sprejem in razdelitev živil, katera bodo Združene države dobavljale jugoslovanskemu ljudstvu, in da bodo o tem svobodno poročali. Sporazumeli so se tudi, da bo Jugoslavija periodično poročala c uporabi in da bo jugoslovansko ljudstvo obveščeno o izvoru in značaju omenjene pomoči Združenih držav. Proslava deklaracije o človečanskih pravicah Odbor Združenih držav za Vzgojno, znanstveno in kulturno organizacijo ZN sporoča, da so Združene države, kakor tudi mnoge države v svetu, proslavile spominski dan splošne deklaracije o človečanskih pravicah. Proslave so dosegle višek v nedeljo 10. decembra, ki je posvečen proslavi obletnice deklaracije t človečanskih pravicah, in ko so v mnogih ameriških cerkvah razlagali pomen te deklaracije, ki jo je odobrila Glavna skupščina ZN leta 1948. Predsednik Truman je v proglasu leta 1949 določil za Združene države 10. december kot dan proslave deklaracije človečanskih pravic. Lani je okoli 41 držav obhajalo obletnico omenjene deklaracije. Zanimivo je, da je podobne proslave v isti namen organizirala tudi Jugoslavija. Ni nam znano, s kakšno upravičenostjo in kakšnimi občutki... Ni nam znano, kako je proslavila ta dan Sovjetska zveza. Najdemo kratičnejša, najsocialnejša in naj-svobodoumnejša država na svetu se je namreč stalno najvztrajnejše upirala sprejetju mnogih važnih členov listine. Mladina in borba proti komunizmu V Beli hiši .je 5. t. m. začela konferenca o otrocih in mladini. Na konferenci je govoril tudi predsednik Truman. Konferenci prisostvuje okoli 5000 delegatov, vključivši nad 250 tujih opazovalcev, ki se živo zanimajo za vzgojo, blagostanje in zdrav razvoj mladine. Med opazovalci so predstavniki 36 dežel. Med njimi so strokovnjaki za javno zdravstvo in blagostanje, zdravniki za otroške bolezni in vzgojitelji. Povabile so jih mednarodne organizacije, ki se pečajo z blagostanjem otrok in diplomatič-na zastopstva tujih držav v Združenih državah. vlada je • priporočila vsem družinam- vo-akov in policistov, naj za-puste prestolnico Seul. — Indija pripravlja nov predlog, naj OZN zahteva ukinitev sovražnosti na Koreji. — Indija želi sodelovati prri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko. — Truman je po zaključnem razgovoru z Attleejem izrazil upanje, da svetovni položaj ne bo zahteval uporabe atomske bombe. 9. DECEMBRA: »Nisem opustil upanja...« izjavlja indijski zastopnik pri OZN, ki posreduje med ZDA in Kitajsko. — Baje ZDA m bi. izstavile veta pri ^lasmania sprejemu Kitajske v OZN. — Tri zahodne velesile odklanjajo praško resolucijo kot podlago za razgovore s SZ. — V• Nemčiji vlada nezadovoljstvo zaradi prevelikega izvoza porurskega premoga na škodo domačim potrošnikom. — V severovzhodni Koreji se obkoljeni ameriški vojaški strelci junaško prebijajo k rešilni obali. 10. DECEMBRA: Trinajst arab- skih držav predlaga ukinitev sovražnosti na Koreji. — Attlee je odpotoval na obisk v Kanado, kjer je izjavil, da ni razlik v gledanju ZDA in Anglije na svetovni položaj. — Indijski zastopnik pri OZN Benegal Rau predlaga premirje ni Koreji v pričakovanju diplomatske rešitve spora. — Obkoljeni 10. a-meriški armadni zbor se je po trinajstih dneh junaških bojev pri Humhungu prebil do obale, kjer ga čakajo ladje, ki ga bodo prepeljale na novo bojno črto. — Nobelovo nagrado za mir so podelili dr. Ralphu Buncheju, posredniku OZN pri urejevanju palestinskega vprašanja. 11. DECEMBRA: Kitajci stavljajo kot pogoj za prenehanje sovražnosti na Koreji sklep OZN o vrnitvi Formoze, na kar pa Američani ne bi jrristali. — SZ zahteva sklicanje mirovne konference za Avstrijo. — V Singapurju je prillo do nemirov med domačini in belci. — Angleži so pripravljeni na velika popuščanja, samo da se ognejo novi vojni. — Francija želi sodelovati pri mirovnih pogajanjih z Japonsko. - -Avstrijci želijo, da bi zavezniške zasedbene čete čimprej zapustile njihovo ozemlje. 12. DECEMBRA: Na korejskih bojiščih je zavladalo trenutno zatišje. — V ZDA pripravljajo razglasitev stanja nacionalne pripravljenosti. — Vprašanje atomskega orožja je na dnevnem redu razpravljanj OZN. — Jugoslavija podpira predlog 13 evropskih držav o prenehanju sovražnosti na Koreji. — Tri zahodne sile so sprejele predlog SZ za konferenco štirih: Acheson, Attlee in Schuman se bodo sestali na predhodno konferenco v Bruslju. — Italija bo pospešila svojo oborožitev. Širite ,.DEMOKRACIJO" POLITIKA NASILJA Da sta nasilje in kultura dva nasprotujoča si pojma, da je politika izigravanja pravnih načel eden izmed najizrazitejših znakov dekadence, .to je vsem dobro znano. Do katerih skrajnosti se zna povzpeti italijanski nacionalizem na polju višje izobrazbe, imamo dokaze v dogodkih 3. in 4. novembra tega leta in še več v njihovih posledicah. Dejstvo, da se univerzitetna o-blastiva niso zanesla na svoje viso-košolce, zaradi česar so pozvala policijo na svečano otvoritev nove •univerzitetne stavbe, pomeni krvavo klofuto tako poudarjalni univerzitetni av-tonomiji. Prisotnost poli-cije na univerzitetnih tleh je izpadla kot groba skrunitev čustev vseh visokošolcev. To se je zgodilo po rektorjevem nalogu ali pa na njegov pristanek. Isto kulturno otopelost so pokazala univerzitetna oblastva v postopku proti visokošolcem, ki so si drznili zaradi tega protestirati proti italijanskemu prosvetnemu ministru Gonelli in rektorju Cammara-ti. O tem neprimernem postopku prepričljivo piše visokošolski list »Hellzapoppin« od 15. novembra, ki poudarja v uvodu, da je njegov izdajatelj že dosegel doktorski naslov, da se je odpovedal možnosti zaposlitve v Trstu in da se mu zaradi tega ni treba bati Cammara-tinega preganjanja. To pomeni, da sežejo tržaški nacionalisti po najskrajnejših represalijah proti o-nim, ki se jim stoodstotno ne pokoravajo. Številni visokošoloi so pod disciplinsko preiskavo, drugi niso pri-puščeni k izpitom, drugi zopet niso pripuščeni k promocijam, ker so se zamerili »službenemu« nacionalizmu. Izgleda, da univerzitetna oblastva sploh ne vodijo računa o univerzitetni svobodi in o neodvisnosti misli ter znanosti. Drugače ne stoje stvari s tržaškim pravosodstvom. Službeno je javljen odlok civilnega in kazenskega sodišča od 23. novembra. Odlok so podpisali predsednik sodišča Boschini, sodnik poročevalec Palermo in sodnik Bercich. Odlok odreja, da je treba smatrati slovenski jeziik na A področju Svobodnega tržaškega ozemlja za tuj jezik. Sodni odlok ni zakon, služi zgolj za pojasnilo zakona. Vprašamo se torej, kateri zakon tolmači ta sodni odlok? V nobenem primeru določila mirovne pogodbe, ki je jasno odredila prenehanje italijanske vr-■hovnosti nad Trstom že dne 15. septembra 1947 in enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika v sodstvu, upravi in šolstvu. Odlok ne more prizadeti niti dejanskega stanja v Trstu, ker zahaja v slovenske šole nad pet tisoč naših otrok, niti ne prizadene političnega stanja, ker slovenski občinski svetovalci trdno sede v občinskem svetu. Odlok ne bo omajal niti stališča ZVU, ki je izdala Ukaz št. 183 in priznala služ-benost slovenskega jezika. Z odlokom ni prizadeta niti slavna Palu-tanova jezikova odredba, v kateri se samovoljno nazivi j e z naslovom »prefekt«. S tem, da je sodišče proglasilo, da je slovenščina tuj jezik na tem področju, je zagrešilo vtikanje v politične zadeve, in to vtikanje brez dvoma presega delokrog tržaškega sodišča. Razen tega je sodni odlok z dne-23. novembra v neskladju z zakoni in teži za tem, da vsili oblastvom in prebivalstvu popolnoma drugačno pravno osnovo od one, na kateri iemelji organizacija tržaškega področja. Ker je zaradi tega sodišče očitno prekoračilo svoj delokrog, nastaja vprašanje, da-li je Zavezniška vojaška uprava dolžna poseči v zadevo, da zavaruje zakonitost tržaškega političnega reda. 'Sodišče je namreč načelno neodvisno od upravnih oblastev, toda samo v kolikor ono uporablja zakon ter izpolnjuje vlogo čuvarja pravnega reda in samo v kolikor pri izpolnjevanju te svoje vzvišene dolžnosti izkazuje predanost besedi in smislu zakona. Ko pa sodišče -to svojo sveto dolžnost pozablja, ko s samovoljnimi odloki izigrava zakon, tedaj je treba proti takemu postopku, ki neposredno škoduje u-gledu same Italiie, ker nam je ona brez vsake potrebe vsilla svoje sodnike, podvzeti najodločnejše protiukrepe. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se tudi glede na mednarodni^ položaj TrSta v kali zatre ta drugi poskus pravne neresnosti sodnih oblastev, -ki — kakor izgleda -— se ne zavedajo svoje pravne dolžnosti. Komunisti včasih ne lažejo V naših dneh, ko je svet bolj kot kdaj koli poprej razdeljen v dva nasprotna tabora, je za nas, ki živimo v svobodnem Zahodnem svetu, še bolj kot doslej zanimivo vedeti, kakšno je življenje v Vzhodnem svetu, ki ograža naš mir, našo obnovo, vse življenje. Mnogo objektivnih opazovalcev iz raznih držav na svetu nam je v preteklih letih pripovedovalo o svojih vtisih o življenju v Sovjetski zvezii. Med temi opazovalci so bili •politiki, socialni delavci, gospodarstveniki, zastopniki delavskih sindikalnih organizacij, pa tudi ljudje, ki so, preden so zapustili svojo fr od no zemljo v Rusiji, zavzemali važne položaje v upravi Sovjetske zveze. >Jz pripovedovanj vseh teh raznih ljudi, so si možje in žene, ki iščejo nepotvorjeno resnico, ustvarili zanesljivo, precej enotno sliko o u-spehih in neuspehih komunistične revolucije in o vsakdanjem življenju povprečnega državljana v Sovjetski zvezi. Zelo zanimivo je, da smo mogli v pravkar minulih dneh ugotoviti, da je ta slika o razmerah v Sovjetski zvezi, ki so si jo objektivni o-pazovalci na Zahodu ustvarili v preteklosti, prav podobna oni sliki, ki nam jo danes rišejo novi opazovalci in poznavalci Sovjetske zveze. Kaj pravijo ti novi opazovalci in poznavatelji? 1) Da je v Sovjetski zvezi izginila že zadnja sled svobode in demokracije. Da široke ljudske mnr-žice trpe hudo pomanjkanje. 2) Da sovjetsko gospodarstvo ne predstavlja več drugega kot en sam velikanski državni trust, ali monopol. To se pravi, da je državna birokracija vsemogočna, da ta birokracija odloča prav o vsem in torej tudi o gospodarskem življenju in delu. 3) Da sovjetski državni kapitalizem po neizprosnosti in brezobzirnosti prekaša vse, kar smo doslej videli; da je sovjetska birokracija, da je sovjetski državni kapitalizem celo bolj nasilen in samovoljen kot je bil nemški nacistični režim. 4) Da je ruski kmet po tolikih letih, tako imenovanega socializma parol na stopnjo navadnega sužnja. 5.) Da sicer na videiz v Sovjetski zvezi res ni nezaposlenosti. Ce pa pogledamo pobliže, vidimo, da množice brezposelnih ljudi sede po raznih uradih brez vsakega haska. Delavci in kmetje nosijo stroške za vzdrževanje te množice trotov. 6) Da je odsotnost zasebnega kapitala v Sovjetski zvezi edina maska in krinka, za katero se skriva tako imenovani socializem v Rusiji. Kot vidimo, smo v naših dosedanjih obrisih življenja v Sovjetski zvezd podali današnjemu opisu zelo podobno sliko. Zanimivo je, da so našo današnjo sliko narisali komunisti sami, komunisti, ki Sovjetsko zvezo dobro poznajo iz lastne izkušnje — jugoslovanski komunisti. Ker se ta slika o razmerah v Sovjetski zvezi, ki so jo naslikali jugoslovanski komunisti, v bistvu ujema z opisi iz nevtralnih virov, ni nobenega dvoma o tem, da je slika v glavnem verodostojna. Tak nevtralen vir, ki se ujema z našim današnjim orisom, je n. pr. poročilo o Sovjetski zvezi, ki so ga izdelali norveški delavski sindikalisti po obisku v Rusiji in o katerem smo že poročali v eni izmed naših poprejšnjih številk. Najzanimivejše pa je to: Sovjetski ia drugi kominformi-stični opazovalci in poznavalci Titove Jugoslavije trdijo o Jugoslaviji skoro dobesedno isto, kar Titovi opazovalci trdijo o Sovjetski zvezi. In če primerjamo sovjetske opise Titove Jugoslavije z nevtralnimi, objektivnimi poročili, vidimo, da se tudi ti opisi in poročila ujemajo. Da prihranimo prostor, prosimo čitatelje naj si ponovno ogledajo točke 1), 2), 3), 4), 5) in 6. Desli s tržaškega Tržaški občinski svet Na seji 12. decembra je občinski svetnik dr. J. Agneletto interpeli-ral župana in gospodarski oddelek zaradi telefona na Slovenski državni nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo je neštetokrat prosilo občino, naj vpelje na slovensko šolo nujno potreben telefon. Ker so 'bile vse prošnje zaman, je ravnateljstvo dalo samo napeljati telefon in je prosilo nato občino, naj prevzame vzdrževanje in takse telefona na svoje breme. Občina je to obljubila, ali ni tega storila. Dr. Agneletto je že pred 6 meseci posredoval na gospodarskem oddelku in tedaj mu je bilo zagotovljeno, d.) bo telefon od občine prevzet. Do danes se pa to še ni zgodilo. Kie je vzrok zavlačevanju? Dr. Agneletto je zahteval, naj se zadeva enkrat uredi in povrne ravnateljstvu šole 72.317 lir, ki jih je moralo do sedaj plačati za telefon iz lastnih sredstev. Odbornik prof. Sciolis je odgovoril, da je občinski odbor že sklenil, da prevzame telefon na občinsko breme in da bo skrbel, da gospodarski oddelek stvar čimprej izvede. Dr. Agneletto je interpeliral tudi zaradi obupnega stanja, v katerem je vodovodna cesta »Avrižinke« od Sv. Križa do Miramara, ki je na več mestih zaradi popravil pri vodovodu neuporabljiva za večja vozila. Priporočil je, da se ta cesta čimprej popravi. Razpravljalo se je o večji upor.i-bi kraškega kamna pri javnih in privatnih 'Zgradbah v Trstu. S tem vprašanjem se je občinski odbor cavil in je dobil župan na njegovo intervencijo pri raznih uradih po-voljna zagotovila. Delalo se bo na to, da se javna poslopja vsaj do prvega nadstropja gradijo iz kra-škega kamna. Naši najmlajši so se v igro tako vživeli, da so v drugem dejanju kar na glas svetovali Kdeči Kapici, ki se je izgubila v gozdu, previdnost pred Volkom s klici: »Pazi, Kapica!« in drhteli ter jokali, ko se je Volk lotil Babice in Kapice v tretjem dejanju. 'Tržaški Slovenci imamo končno vendarle možnost, da se prosvetno udejstvujemo tudi v svojem mestu, čeprav ne v lastni dvorani. Toda po kolikšnem trudu in v kakšnih prilikah?! Vojne in vojaške škode SLOV. NIŽJA GIMNAZIJA v TRSTU vabi na božično prireditev ki bo v nedeljo, dne 17. dec. 1950, v dvorani Ljudskega doma v Trstu (ul. Teatro Romano, vhod B). Začetek točno ob 3-h popoldne. Vstop dovoljen samo z vaDilom, ki se dobi na šoli ter v trgovinah Fortunat in Stoka. slopja v Sesljanu, ureditev prostora živinskega trga v Nabrežini, razna popravila in ureditev šolskih prostorov v Nabrežini ter še nekaj drugih manjših del v raznih vaseh občine. Ker je gori navedena vsota določena le do konca tega leta, upamo, da bo ZVU upoštevala naš kritični položaj in da bo za prihodnje le (o določila nekoliko višji znesek v ta namen, ker edino na ta način bi se nekoliko olajšala brezposelnost in revščina pri nas. Imamo pa v občini še druga dela javnega značaja, ki tudi nekoliko -pomagajo reševati našo zimsko krizo. Tako imamo v Stivanu že par mescev .zaposleno skupino delavcev, ki urejuje prostor okoli starodavne štivanske bazilike, katero so po dolgih letih spet obnovili. Tam je še precej dela ter je upanje, da bo tisto število delavcev o stalo še nekaj časa pri tem zaslužku. Kakor se sliši, bodo te dni začeli z delom ureditve in asfaltiranja ceste, ki vodi iz Devina v pristanišče. V Sesljanu pri morju si tudi razna dela pomorskega oblastva. Delo za novo električno napeljavo se je menda tudi začelo, čeravno se dosedaj le zelo malo vidi. S tem so glavna dela v naši občini izčrpana. H koncu ponovno priporočamo naši občinski upravi, naj pravilno obvešča ZVU o položaju našega delavca v tej težki sezoni. ZVU pa naprošamo, naj vse to vzame v poštev pri dodelitvi drugega obroka, za zimska dela in naj dodeli znesek, ki bi olajšal to našo težko krizo. Kljub dolgemu razpravljanju o teh dveh škodah, ljudje še ne razlikujejo ene od druge, kar jim prizadeva precejšnjo škodo. Za vojno škodo je še vedno čas vlagati prošnje, zaradi česar svetujemo prizadetim, naj to store čimprej. Med te škode spada tudi odškodnina za deportacijo v Nemčijo. Glede poškodb, ki imajo za posledico pravico do pokojnine -penzije, pa ne zapade termin teh prošenj, pač pa mora biti prošnja dobro utemeljena, posebno za naslednike, kot so starši, žena in o-troci umrlega ali poškodovanega. Res je, da se vojne škode likvidirajo zelo počasi in da celo za razne škode niso niti še določila, kakor n. pr. za obrtnike in kmete, kakor tudi za porušene hiše, ker za slednje je dajala samo ZVU neko pomoč, medtem ko bo morala ostalo nekega lepega dne odšteti financa. Ali bolj žalosten pojav je z vojaškimi škodami. Prošnje ležijo že več mesecev nerešene pri dotičnih uradih; posebno angleški uradi prednjačijo glede tega in potem se zgodi, da zavrnejo prošnjo, češ, da se ne more dognati škodo, ker je bila prošnja baje prepozno vložena. Pri ameriških uradih so pa vpeljali sistem, da se mora izpolniti neki obrazec, na katerem kar »briljirajo« italijanske »iznajdbe«, ker žugajo celo z zaporom in raznimi drugimi posledicami, če je oškodo- vanec prijavil zahtevo po previsoki odškodnini. Ne bomo se spuščali v podrobnosti teh 'zagonetno zakrpanih predpisov, temveč si dovoljujemo svetovati ZVU, naj vpelje stari avstrijski sistem, ki obstoji v tem, da imenuje prizadeto oblastvo posebne domače izvedence, ki naj po končanih vojaških vajah s pomočjo vaškega načelnika ali župana ali drugega pooblaščenca preceni škodo, položi denar na županstvu ali župnišču, kjer ga more upravičenec dvigniti ob prvi priliki. Res je, da bi na ta način bili razni uradi reducirani, toda ni pravično, da bi naši ljudje, v tem primeru naši kmetje izgubljali svoj čas in trpeli občutno škodo, da se vzdržujejo ti odvišni uradi. Računamo, da bo ZVU razmišljala o tej zadevi in omilila nezadovoljstvo, ki vlada glede tega med našim kmečkim prebivalstvom. 'Občinski svetnik dr. Agneletto je tozadevno predlagal na predzadnji seji tržaškega mestnega sveta, naj vsaka občina imenuje komisijo, ki bo skupno z izvedenci vojaških o-•blastev ocenjevala škodo, povzročeno po vojakih. Taka komisija bi vsaj delno omilila nepravičnosti, ki se- danes vrše s tem, da se prenizko ceni škoda, ne da bi lahko prizadeti sploh izrazil svoje mnenje. Ker nismo več »okupirano« ozemlje, upamo, da bodo oblastva upoštevala naše želje. Seja glavnega odbora SslZ 10. t. m. je bila seja Glavnega odbora SDZ, na .kateri so bili sprejeti važni sklepi organizacijskega in političnega značaja. Posebno točko je tvorilo razpravljanje o slovenskih šolskih prilikah in o načinu najprimernejšega zavarovanja naših prosvetnih koristi na Tržaškem. • Nova maša v Dolini Za ves tržaški Breg pomeni nova maša v Dolini velik dogodek. Letošnji 8. december, dan nove maše v Dolini, je bil izredno lep dan, poln sonca in pomladanske toplote. Tako so lahko mnogi pohiteli v no-vomašnikovo rojstno vas. Slavnostni pridigar je bil borštanski župnik č. g. Malalan. Z največjo lahkoto in z lepo domačo besedo je razlagal veliki množici razmerje med duhovnikom in verniki. Pred cerkvijo so dolinski dečki izročili g. novomašniku novomašni križ. O-četa in mater, ki sta daleč v Argen-tiniji, sta novomašniku nadomeščala stric in babica. ‘Nedeljo poprej je bil izredno velik sprejem g. novomašnika. Dolin-čani so mu priredili veliko do-zdravno akademijo. Odlični pevci iz Mačkovelj so zapeli celo vrsto lepih narodnih pesmi. Čudno se nam samo zdi, zakaj ni nastopil ob tej izredni slovesnosti znani dolinski moški pevski zbor? Prav sedaj pisarijo v drugih časopisih o razkroju v tem prej politično meša- Slovenska pmsi. malica lavna dela v nabrežinski občini Kakor še vsako leto, smo tudi letos pričakovali, da se bodo v naši občini začela tako imenovana zimska dela, ki naj bi nekoliko o-lajšala brezposelnost in revščina, ki se posebno pozimi čuti povsod, a še posebno v Nabrežini, kjer naši kamnolomi skoro popolnoma u-stavijo svoj obrat in s tem postavijo veliko delavskih družin v zelo neprijeten položaj. Doslej je ZVU vedno priskočila deske s m ret kooe, macei snooe in trt dih I e so o, trame in par> kete nudi najugodneje Al i z a p i i | hmetoualci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA Vial« R S Sonnlno, a 4 v teh mescih s temi deli na pomoč našemu delavstvu, s čimer je bilo do pretekle zime zaposlenih približno 150 in tudi več delavcev, družinskih poglavarjev od začetka decembra pa tja do konca marca. Letos pa izgleda, da se je tudi ta pomoč, ako ne prav ustavila, pa zelo zmanjšala. Kakor slišimo, je ZVU določila za našo občino znesek štirih milijonov lir do konca tega leta, kar je zelo malo v primeri z visokim številom brezposelnih. Prav te dneve so skoro vsa kamnoseška podjetja odpustila še tisto malo število delavcev, ki so bili dosedaj zaposleni. Kako bodo prizadete družine prebile zimo, ako .ve tu ne bo na kakšen način pomagalo? Z deli za že določeno vsoto se je pričelo že pred 14 <3nevi. Glavna dela (že izvršena ali pa v delu, so sledeča: Podporni zid ob cesti v Mavhinjah, ureditev stanovanjske hiše za enega vojnega invalida v Nabrežini, ureditev prostora okoli nove garaže »Kraškega vodovoda« in okoli občinske hiše v Nabrežini, ograja z mrežo okoli šolskega po- Lou na ameriške pakete Posnamemo iz »Slovenskega Poročevalca« iz Ljubljane članek, ki poroča, kako pišejo naši ljudje v Ameriko in beračijo za darilne pakete. Kdo pa je kriv, da je postal naš kmet berač, če ne mnogo obetajoči ustroj, ki je spravil v obupno stanje našega kmeta? Načeio sedanjega ustroja je, naj bo zemlja onega, ki jo obdeluje; toda menda ni kmeta, ki bi ne rekel, naj b« tudi pridelek onega, ki zemljo obdeluje, ker dosedaj nismo našli človeka, ki bi žrl zemljo. Ali v nečem ima omenjeni članek prav, ko piše, da se naši kmetje in drugi obračajo v Ameriko z moledovanjem, in to ne samo v A-meriko, temveč tudi v Trst, misleč, da rastejo dolarji in lire kar na cesti! Tudi iznešene želje so večinoma pretirane. Mi smo tudi či-tal.i nekaj pisem, s katerimi povprašujejo po »PARKER« nalivnih peresih, (katerih niti mi skoro ne poznamo, ali pa »NYLON« zavesah, predpasnikih in slično. Kljub petletnemu trpljenju se naš kmet kakor tudi meščan, še nista spametovala, ali kdo je spet tudi temu kriv, če ne sedanje vodstvo, ki si je najelo najlepše limuzine, pozabljajoč na osnovne ljudske koristi?, Predavateljski večer Odbor SP M vabi člane in prijatelje na predavateljski večer, ki bo v četrtek dne 21. decembra od 20.30 v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22/II. Predava dr. Boris Mihalič o temi: »Niirnberški proces proti nemškim vojnim zločincem.« Seja glavnega odbora Vse odbornike SPM vabimo, da se zanesljivo udeleže seje, ki bo v pondeljek 18. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih v .ulici Machiavelli 22/IL______ Pojasnilo ZVU o rezidenci Ker je tisk različno tolmačil u-kaz Zavezniške vojaške uprave št. 219 o vpisu v register stalnega prebivalstva, želi ZVU pojasniti, da sc italijanski stavek v četrtem členu, ki pravi »pot.ranno essere iscritti nel registro«, v uradnem angleškem besedilu glasi »Shali be inscribed in the Register«. Iz tega torej izhaja, da ima vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje, pravico na vpis v register stalnega prebivalstva in ta vpis ni prepuščen diskrecijski oblasti anagraf-skega uradnika. S tem pojasnilom je onemogočeno nadaljevanje sedanje petletne prakse na anagreifskem uradu, kjer je bil naš človek izpostavljen birokratski samovolji posameznih urad- SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v društvenih prostorih 31. decembra 1950 družinski Silvestrov večer Vabil^ in program dobite na sedežu društva v ulici Machiavelli štev. 22-I'I. nikov, ki so mu pravice in dolžnosti krojili po merilu upravne in politične ozkosrčnosti netržaških krogov okoli »Lege Nazionale«. Baletna šola Slovenskega dobrodelnega društva Prvi sestanek staršev, ki so vpisali svoje otroke v Baletno šolo, bo v nedeljo 17. t. m. ob 11-ih v društvenih prostorih v ulici Machiavelli št. 22-11., kjer bodo določili urnik vaj. Naj pridejo tudi oni, ki niso se še prijavili in bi radi obiskovali ta baletni tečaj. »Rdeča Kapica" v Auditoriumu ZVU Dne 9. t. m. je vprizorilo Slovensko narodno gledališče v Trstu G rinškovo mladinsko igro »Rdeča Kapica« v »Auditoriumu« ZVU. Velika dvorana je bila pni obeh predstavah (popoldanska in večerna), ki sta bili v korist dobrodelne u-stanove za Novoletno jelko, nabita do zadnjega kotička mladih in starih Tržačanov. Igra, režija, inscenacija, glasbena priredba, koreografija: na višini dolgoletnega slovesa SNG v Trstu. Edinole oder je bil premajhen vzorcev Predno kupujete za božič oglejte si bogato izbiro HRZNHRSTUO H L H S K H TRST, UL. S. LAZZARO 13-1. - TEL. 56-58 Lepa izbira Krznenih plaščev, ovratnihov, srebrnih, platinastih ter drugih lisic Razne hale za ohras platteo - CEHE ZELO ZIBODBEI nem pevskem zboru. Gotovo se tudi v tem toliko prehvaljenem zbj-ru čistijo glave, sicer bi ga slišali ob pozdravnem novomašniškem večeru. Kljub odsotnosti domačega moškega pevskega zbora pa je ves praznik iizredno lepo uspel. Za vse čase ostane za ogledalo naših težkih dni! Za vse čase ostane velik dokaz proti brezbožni hudobiji, ki je na Tržaškem prav v Bregu začela svoj sramotni pohod. Dolinska nova maša je pokazala, da misli ljudstvo drugače kakor njegovi »včerajšnji vodniki«! Tvrdka KERŽE ima v zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko »REKOFIX« itd. Vse za dom., menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah. Trst - Trg S. Oiovanni 1 Telefon 50-19 99 Fratelanca V »Primorskem dnevniku« je na nebu tržaške titovine naenkrat zableščala nova zvezda. Oglasil se je Boris Race, o katerem smo imeli dosedaj priložnost zaznamovati le ■toliko, da je bil pred dobrim letom iz svojega dotedanjega globokega »konspiirativnega« ozadja, mimo vseh, vendarle nekoliko zasluž-nej.ših v Trstu delujočih titovskih kulturnih uslužbencev naenkrat povzdignjen za šefa tržaške titovske kulturnosti. Danes se ne mislimo pečati s »kulturnikom« Borisom Racetom, ker o njegovem oranju naše kulturne njive ne bi imeli mnogo kaj poročati, če izvzamemo njegove poskuse, da po »kulturni liniji« skuša zopet zbirati razbežane titovske ovčice. Tudi drugače nas tovariš Boris Race ne bi mnogo zanimal, če se nam ne bi v svojem članku »O politiki Ibratstva« nekako nepričakovano odkril v novi luči. Ni še niti prav zagrabil za kulturni plug in že mu je, kot izgleda, kulturni okvir postal preozek. . Mož pokazuje tudi politične ambicije. In če vsi znaki ne lažejo, ima naš politični kulturnik oz. morda bolje, naš kulturni politik kaj visoke cilje: postati hoče, če se ne motimo, nič manj kot nekak politični ide-c log svoje stranke. Pustimo zdaj k besedi našega novega ideologa. Lotil se je kočljivega, zato pa tem hvaležnejšega vprašanja, namreč tako imenovane fratelance. Predno mu damo besedo, se moramo že zopet vmešati in ugotoviti, da smo od stavka do stavka stikali za kakšno novo mislijo. Naš trud je ostal brezuspešen. Vse namreč, kar nam je povedal o tem vprašanju, smo imeli priložnost že neštetokrat občudovati v »zgodovinskih« referatih in člankih njegovega učitelja in mojstra Branka Babiča. Celo na udarnost njegovega izrazoslovja ni pozabil: Kadar se lotiš političnega nasprotnika, zavihaj rokave! Lopni, da se zakadi! Tvoji argumenti bi znali drugače ostati bledi, brezbarvni, nekako brez prave prepričevalnosti! iS tem bi prav za prav naš članek že lahko zaključili. Ker stare kase pogrevati ne kaže... Vendar pa se naš nadebudni ideolog poslužuje nesramnih potvarjanj in ponavlja na glavo postavljene trditve, ne da bi zardel (naj nam oprosti »udarnost« naših izrazov. Pobrali smo te cvetke zgolj iz njegovega članka). Reakcija in fratelanca Naš modrijan trdi namreč, da je slovenska »reakcija« proti komunistični fratelanci samo zaradi tega, ker se boji za svoje priviligira-ne pozicije v družbi, ki jih ogroža borbena enotnost delovnega ljudstva in da nasprotuje samo zaradi tega politiki tega bratstva. Ker nam to fratelaneo, kljub vsem izkušnjam zadnjih dveh let, ponujajo s tako vztrajnostjo, bo vendar dobro, da si jo ogledamo malo bliže. Kako pa je prav za prav nastala? Danes smo o tem že malo podrobneje obveščeni. Zaveso izpred tajnih vrat partijskega arhiva je namreč v svoji .polemiki s svojimi italijanskimi »tovariši« odmaknil sam Dalai Lama tržaških titovcev Boris Kraigher. Povedal nam je namreč v člankih, objavljenih v »Primorskem dnevniku«,« da so se nekateri voditelji slovenske in italijanske komunistične stramke že nekaj let pred, drugo svetovno vojno dogovorili, da bo v Trstu vzela oblast v svoje roke ona od teh dveh partij, ki bo prva v naše kraje zanesla komunistično revolucijo in prva zgrabila oblast v svoje rbke. Ce bi bili torej italijanski komunisti urnejši in prvi zanetili komunistični požar v naših krajih, bi oni zavladali nad Trstom. V tem primeru bi to »bratstvo« bilo pač tako, kot smo ga imeli priliko spoznati v naših krajih v komunistični partiji po prvi svetovni vojni, oziroma kot ga izvajajo v sedanjih slovenskih obmejnih predelih v Italiji. In slednjič ni treba iti tako daleč. Poglejmo si samo, kakšen odnos do Slovencev imajo italijanski komunisti v tržaški kora.nformistični partiji. Primorci v obrambo svojih pravic Da do tega ni prišlo, se je treba poleg zaspanosti italijanske komunistične partije v prvi vrsti zahvaliti našemu junaškemu slovenskemu primorskemu ljudstvu, ki je v ■obrambo svojih teptanih narodnih in človečanskih pravic zgrabilo za orožje in pognalo tujega vsiljivca v njegovo zemljo in prisililo tudi komunistične prišleke, da so skrbno morali prikriti svoje dejanske komunistične skrajne namene. Iz trdne narodne zavednosti in iz globoke ljubezni do svoje narodne samobitnosti in do svojih narodnih vrednot je naše primorsko ljudstvo črpalo sile v svoji neenaki borbi. Niti najstrupenejši komunistični zagriizencd ne upajo danes zanikati, da je to narodno zavednost našemu človeku dal njegov narodni razumnik in njegov narodni duhovnik, ki je vedno zvesto stal v službi svojega naroda. Koliko narodnega čuta in narodne zavednosti je aa a našemu človeku stara socialistična in novodobna komunistična stranka, to mi sodobniki zelo dobro vemo. Ne bo škodilo tudi naši novi ideološki zvezdi, da malce prebira po straneh naše zgodovine. O tem delovanju naših narodnih mož se naš mož drzne trditi, da je bila zgolj »konkurenčna borba slovenske buržuazije proti italijanski buržuaziji«. Se več. Sadove truda in napora mnogih naših po-ikolenj, našo nekdanjo vsenarodno gospodarsko in kulturno last, naše nekdanje visoko razvite denarne zavode v Trstu in na podeželju, naše nekdanje cvetoče zadruge in vidne in ponosne spomenike naše nekdanje kulturne stavbe predstavlja ta visoki titovski ideološki mislec kot lastnino slovenske buržuazije, .ki jo je v konkurenčni borbi razlastil najreakcionarnejši del italijanske buržuazije — fašizem! Čestitamo Branku Babiču. Njegova šola poraja že žlahtne sadove. Vrnimo se k naši fratelanci. Slišali smo, kako je nastala, namreč iz mešetarenja med italijanskimi in slovenskimi komunističnimi voditelji, kako si bodo razdelili oblast na naši zemlji. Poglejmo si jo sedaj malo bliže, namreč kaj predstavlja. Ce smo dobro razumeli našega novopečenega ideologa, naj predstavlja sredstvo za zrušitev italijanske in slovenske buržuazije v Trstu. Da je večina italijanskega meščanstva proti nam Slovencem skrajno sovražno razpoložena in da predstavlja absolutna italijanska gos-podarska premoč v Trstu najresnejši problem v borbi za ohranitev naše slovenske narodne samobitnosti, nam ni odkril šele Boris Race. Da so pa tudi zadnji, pod fašizmom še ohranjeni ostanki slo- venske »'buržuazije« v Trstu tako silno nevarni, predstavlja za nas odkritje. Kolikor je nam znano, živi v Trstu samo nekoliko desetin Slovencev, ki se preživljajo v svobodnih poklicih, samo nekoliko desetin duhovnikov in slednjič samo posamezni srednji trgovci, ki se vsi Skupaj in vsak zase težko borijo za svoj obstanek. Poleg tega ima res še nekaj stotin malih trgovcev in obrtnikov, nad katerimi pa vendar ne misli naš tovariš Boris Race vihteti svoj razredno-boj-ni meč, ker bi s tem udaril po Slovenskem gospodarskem udruženju, ki deluje pod istim vodstvom, kateremu je podrejen tudi naš ideolog. Proti tej peščici »še ne razlaščene slovenske buržuazije« mobilizirati kar tisočglave delovne ljudske množice, se nam vendarle zdi nekoliko pretirano. No, kaj hočemo, menda to pač zahteva »nujnost družbenega razvoja«. Recimo, da je to tako. Kakšno vrednost pa ima to bratstvo? Neštetokrat smo slišali, da si je italijansko in slovensko delovno ljudstvo skovalo svoje bratstvo v skupni borbi in da predstavlja skalo, ob kateri se bodo razbili vsi napadi »združene reakcije«. 2e od samega izačetka je bilo naše ljudstvo dokaj skeptično glede tega toliko povzdigovanega »bratstva«. Navsezadnje kri ni voda. Slovenec ostane Slovenec in Italijan pač Italijan, četudi mu nadeneš komunistični prisilni jopič. Upravičena skepsa je pa imela še druge, mnogo 'bolj realne vzroke. Ze dolgo je bilo znano, da se je vodila v nekdaj skupni komunistični fronti že od samega začetka zagrizena konkurenčna borba med slovenskimi in italijanskimi partijskimi voditelji za oblast in Iza vodeče položaje. Ta konkurenčna borba, ki se je vodila —- kako bi rekli — na čisto »buržuazni« nacionalni podlagi, bi bila prej ali slej dovedla do rai-cepa, četudi ne bi bilo prišlo do kominformovske polomijade v Trstu. In kadar je do tega preloma prišlo, naj nam naš dragi Boris Race oprosti, od tega »bratstva« ni bilo ravno veliko opaziti. Prej bi (Konec na 4. strani) Slovensko ženitev v Trstu in okolici NAŠE RASTLINE NASE ZDRAVJE Črni in smrdljivi bezeg Kdo bi ne poznal črnega ali navadnega bezga? Ze šolarčki ga dobro poznajo. Saj si v zimskem času delajo iz debelejših vej svoje pokalice! Kakor kostni mozek, tako izgleda notranjost bezgovih vej. Ta »mozeg« se da z lahkoto iztisniti, tako da ostane veja votla kot cevka. Imamo dve vrsti bezga, in sicer črni bezeg, ki mu pravijo tudi bažovina ali zovina, latinski »Sam-bucus nigra«, in smrdljivi bezeg ali steniičnik, bradat in bebat, latinski »Sambucus ebulus«. Seveda poznamo najbolj črni bezeg, ne samo zaradi šolarskih pokalic, temveč 'zaradi njegove velike zdravilne vrednosti. Cm pa je zaradi tega, ker ima v jeseni črne jagode, medtem ko je pomladi poln belega in jako prijetnega cvetja. Najrajši raste po grmovju, med o-grajami, ob robu gozda, pa tudi ob vrtovih. Crni bezeg vsebuje hlapno -lje, čreslovino, smolnate snovi, sladke r, saponino ter razne kisline. Zaradi teh za človeški organizem tako potrebnih snovi ga uporabljajo povsod tam, kjer je treba odstraniti vodo iz .telesa, bodisi po potenju, bodisi po sečnih potih. Franc Mihelčič omenja v svoji knjigi »Zdravilne rastline« velikansko zdravilno moč bezga, o čemur pišejo stare zdravniške knjige, češ »voda, v kateri si kuhal bezgove liste, ki jo naj pije bolnik zvečer in zjutraj tri »lote« kot zdravilo, prežene stare otekline, odpre zaprta jetra, vranico in ledvice, prežene tridnevno mrzlico, .izčisti telo, o-krepči želodec« itd. itd. Potem nadaljuje takole: »izčisti črevesje in napravi človeka lahkega. Na vinu kuhane habatove korenine preženejo vodenico iz človeka... Na vinu kuhani bezgovi listi, še zeleni, odstranijo vodenico in otekline... Na kozjem loju kuhane bezgove liste deni na ude, v katerih te trga... S sokom iz zelenih bezgovih listov, ki si jih zmečkal, namaži glavo. To odstrani hraste, uši in gnide z glave«, tako končujejo »stare slovenske zdravniške knjige«, poglavje o črnem bezgu. Zanimivo je, da te »stare knjige« sicer ne pišejo o bezgovem cvetju, ki ga pa mi najbolj cenimo in upoštevamo. Tudi črnih jagod ne omenjajo, ko je vendar znano, da so bezgove jagode jako cenjene, posebno če jih kuhamo pol ure v enaki količini vode in jim dodamo sladkorja. Ravno tako pii-poročajo sok iz jagod, ker veljajo jagode kot lahko odvajalno sredstvo. Brez sladkorja dajejo izvlečke iz jagod bolnikom s sladkorno boleznijo in slabokrvnim ljudem Iz cvetov skuhani čaj pospešuje potenje, zato ga ne morejo prehvaliti pri kašlju, pri bix>nh:a!nem katarju in pri prehladu sploh, kjer pride potenje kot važni pripomoček v poštev. Enako ga' predpisujejo pri revmi, pri vseh vrstah vodenice ter pri obolelem mehurju, ker žene na vodo. Caja od bezga ne ■smemo kuhati, 'temveč ga moramo samo popariti in že odstaviti ter pokriti, da »vleče«, kakor pravijo. Tako ravnanje velja za vsako cvetje! Tudi lubje in listje ima mnogo lekovitih snovi. Caj iz listja je e-nakovreden čaju i'z cvetja, mogoče še uspešnejši pri vseh ravnokar o-menjenih boleznih. V lubju je poleg smole in čreslovine še neki alkaloid. Caj iz lubja, zavžit v majhnih količinah, odvaja, v večjih pa povzroča drisko ali celo bruhanje. Smrdljivi bezeg je nižje rasti cd črnega, kvečjemu pol do dva metra visok grm. Njegovi listi so spodaj dlakasti, cvetje pa rdečkastobelo in diši po grenkih mandljih ter ima škrlatnordeče prašnike. Jagoda je svetločrna, včasih pa tudi bela ali ■zelenkasta in kislastosladka. Smrdljivi bezeg vsebuje podobne ■sestavine kot črni in pospešuje tudi izločanje vode. V večjih količinah povzroča drisko in bruhanje ter velja kot strupena rastlina. Zato je najbolje, da se držimo ■našega črnega bezgS, ki ima dovolj zdravilnih snovi ter se nam ni treba bati nobenih zastrupljeni. Ne-le kot zdravilna rastlina uživa bezeg stari sloves pri našem ljudstvu, temveč tudi kot prijetni in v cvetju omamljivo duhteči grm oziroma drevesce, ki naj mu veljajo .te-le vrstice: Oj bezeg beli in dišeči! Ko sonca žar ti greje cvet in vetrič boža te ljubeči: takrat pomlad je — srečen svet!.. Poroka Drugo jutro je nevesta zgodaj vstala ter se prav čedno oblekla. Pomagale so ji dve, tri ženske. Za poročni dan je že od nekdaj ženska najlepše oblečena. Tudi drugi svatje so se za poroko oblekli prav imenitno. Najsvečanejša obleka je bila nairodna noša. Zlasti je slovela tako imenovana maindrijerska, ki se je najdlje ohranila v Skednju. To je bil poseben kroj. Moški so nosili suknene črne kratke hlače, precej široke, malo preklane. Za delavnik, za delo v vinogradu, je »zareza« bila zelo važna. Ob nedeljah in praznikih so nosili hlače, ki so bile okrašene. Obšite so bile * rumeno, rdečo ali modiro svilo spredaj okoli obeh žepov, potem na obeh straneh po dolgem do spodnjega konca ob kolenih, kjer ,so bile zareze. Vrh hlač so nosili kratko janko, »jakeco« imenovano, ‘ki je segala do pod kolka in imela na vsaki strani po dve vrsti osmerooglatih svetlih, srebrnih ali posrebrenih gumbov. Tudi jakeita je bila s svilo obšita okoli lukenj iza gumbe, okoli pobočnih žepov in okoli rokavov za pestmi. Ob delavnikih so imeli preproste, neokrašeme janke »karete«. Pod janko so imeli »kami-žolo« ali »kamželin« (telovnik), ki je bil za praznike tudi s svilo obšit in okrašen z dvema vrstama svetlih gumbov. Na glavi so nosili črn klobuk s silno širokimi krajci, pravi dežnik, ob nedeljah in praznikih pa so i-meli ličnejše klobuke, okoli oglavja ovite s črno svilenimi motvozi (»žmorami«). Tak klobuk je stal kar 15 goldinarjev. Za parado, tudi za poroiko, so nosili vidrovke iz drage kožuhovine, tako imenovane »ferkiindiše«. Beseda pride od ver-kiinden, namreč, da si je. vsak fant, ki se je hotel oženiti, ki je bil že na »ferkmdingi« (oklicih), moral kupiti vidroVko. Je pa ta vidrovka stala celega vola ali vsaj kravo, 30 ali 20 goldinarjev. Farkindiši so bili podobni stolu, od zadaj visoki, v sredi in od spredaj nizki. Ob robu so bili obšiti z zelenim žametom. Na mečah so moški nosili modre volnene nogavice. Čevlji so bili nizki. Oženjeni in bolj premožni so imeli čevlje okrašene z zelo širokimi, svetlimi zaponkami, »ibija-mi«. Po zimi so moški nosili' tudi ogrinjalo, tako imenovani »kapot«, plašč s kukuljico (kapuco), napravljen iz debelega močnega suk-na. Znotraj je bil kosmat in spredaj ob robih obšit z rdečo sukne-nino. Tak plašč je stal vsaj 20 goldinarjev. Ce kje, so se moški z lepo obleko hoteli postaviti na gostiji. Da so jih ženske v lepi obleki prekosile, je samo po sebi umevno. Njih obleka, mandrijerska, in škedenjska narodna noša se je ohranila v današnje dni. Nekaj posebnega je škedenjska ženska narodna noša. Ta je kar trojna: poletna, pomladna in zimska. - Ameriške študijske podpore za STO Zavezniška čitalnica sporoča, da so dodelili Svobodnemu tržaškemu ozemlju na podlagi ameriškega zakona štev. 402 štiri študijske podpore za akademsko leto 1950/51. »Razpisane štipendije vključujejo potne in študijske stroške in mesečno podporo. Bivanje v Združenih državah .traja 12 mesecev. Za udeležbo pri natečaju sta potrebna naslednja pogoja: tržaško državljanstvo in znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati iz naslednjih študijskih panog: ameriška civilizacija (književnost in zgodovina); časnikarstvo; medicina in zobozdravništvo; javna uprava (finance, davki, javno pravo). Za nadaljnja pojasnila in za prijavo k natečaju naj se prizadeti oornejo čim prej na Zavezniško čitalnico, ulica Trento štev. 2, telefon 5709. Rok natečaja traja do 6. januarja 1951. Božični konc.rt ruskega peuskega zbora o Trstu pod pokroviteljstvom SPM Javljamo spored 'božičnega koncerta ruskega pevskega zbora v Trstu pod pokroviteljstvom SPM, ki bo dne 23. decembra ob 21. uri v veliki koncertni dvorani zavezniške komande v ulici Teatra roma-no, vhod »B«, nasproti nebotičnika: I. del: Cerkvena glasba 1. Narodni motiv: »Kralj nebeški«, 2. Bortnjanski: »Slava Bogu na višavah« — božična, 3. Smirnov: »Hvalite ime Gospodovo« — solo sopran Nadežda Roth, 4. Grečaninov: »Vzklikajte Bogu«, 5. Zavadskij: »Oče naš« — solo sopran Jelena Mandič, 6. Bortnjanski: »Blažen mož«, 7. Mjasnikov: »Raduj se, duša moja«, 8. Degtjarjov: »Bog je z nami« — božična. II. del: Solopetje članov zbora (na klavirju spremlja Ksenija Orehova) 1. Grečaninov: »Suženj« — solo tenor Jurij Roth, 2. Glier: »Ko ljubiš« — solo sopran Nadežda Roth, 3. Čajkovski: duet iz opere »Pikova dama« — J. Mandič in M. Ja-rigina, 4. Tagiiafico: »Vstajaj rano« — solo P. Belikova, 5. Grečaninov: »Uspavanka« — solo Jelena Mandič, 6. Čajkovski: arija Tomskega lz o-pere »Pikova dama« — solo Jurij Roth. III. del: Slovanska zborovska glasba 1. Ruska narodna: »Tari bari«, 2. Mokranjac: »II. rukovet«, 3. Ruska narodna: »Večerni zvon«, 4. Ivan Ocvirk: »Eno samo tiho rožo«, 5. Ruska narodna: »Ej uhnem«, 6. Hajdrih: »Jadransko morje«, 7. Ruska narodna: »Plesna«, 8. Hrvatska narodna: »Derite se cl-pelice«, 9. Venček ukrajinskih narodnih napevov. Dirigent zbora je Jurij ROTH. Vstop proti vabilu. Vabila lahko dvignete vsak dan od ponedeljka dne 18. decembra dalje v pisarni SPM v ulici Machiavelli 22/11 in v tiskarni »Adria« v ulici S. Ana-staslo 1-c, in sicer od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. 12 JKonrad Zelenko: i čutil in izvajal do premaganega nasprotnika nobene maščevalnosti. Vedno se je zavedal, da sta obe narodnosti, slovenska in italijanska, na tem koščku zemlje usodno in nerazdvojno med seboj povezani. Ko se je pa boril za svojo narodno enakopravnost, se je hkrati iboril tudi proti italijanski ozkosrčnosti in proti italijanskemu narodnemu sovraštvu. Globoko se je zavedal, da je to edina pot, ki naj omogoči, da si Slovenec in Italijan v našem skupnem domu, v našem lepem Trstu nekoč podata roko kot sočloveka. Da to spozna, ni bilo treba šele komunistične fratelan-ce, za katero se skriva sovraštvo in pohlep komunističnih mogotcev po oblasti. Ljubi svoj narod in spoštuj tujega. To je načelo, ki so si ga tržaški Slovenci že zdavnaj zapisali v svoje srce. Iz ljubezni in strpnosti, vzraslih iz zavesti človeškega dostojanstva in iz večno plemenitih učenj in virov krščanskega duha, si bodo tržaški Slovenci znali urediti prej ali slej svoj odnos do Italijanskega sodeželana. Brez krivih in potuhnjenih prerokov sovraštva! P. BARTOLINI Ortopedih - specialist za zdravljenje kile Ulica Maria Vittoria 24, Torino Telefon 45-350 KI liO zdravi uspešno brez operacije in ne da bi bilo treba prekiniti lastne zaposlitve (pa naj bo kila še tako razvita!) s posebno pripravo orto-pedik P. BARTOLINI, ki je že mnogo let znan v naši pokrajini. Vsi bolni na kili, mladi in stari, ženske in otroci se lahko posvetujejo z ortopedikom BARTOLINI-jem, ki sprejema: v TRSTU : v torek 19. in v sredo 20. decembra v hotelu »Vanoli«; v GORICI: v četrtek 21. decembra v hotelu »Tre Corone«; v TRZICU: v petek 22. decembra v hotelu »Lom-bardia«. Na Martinovo smo tiho praznovali 30-letnico službovanja našega preč. g. župnika. Sicer ta jubilej ni šel tiho mimo nas. Pevski zbor je 'Zapel jubilantu primerno podoknico, mlada Verica pa mu je voščila vsega dobrega, predvsem zdravja; v imenu občine je voščil občinski predstavnik Rudi Maraž, a v imenu Cerkvenih ključarjev Karol Klanjšček, v imenu Občinarjev pa Terpin France. Čestitkam se pridružujemo tudi ostali farani in želimo jubilantu še mnogo srečnih in veselih let med nami, predvsem, da bi mu ljubi Bog dal zdravja. * Se en jubilej smo imeli v Steverjanu. Dne 30. novembra sta praznovala 50-letnico poroke Rožič Ivan in njegova žena Frančiška: Stever-janoi jima želimo predvsem zdravja, posebno gospe Frančiški, da Di kmalu okrevala in se radovala še mnogo mnogo let med svojimi 7 že preskrbljenimi otroki. * V nedeljo je obhajal obletnico naš, na novo reorganiziran pevski zbor. Pevke in pevci so lahko zadovoljni in ponosni na svojega pevovodjo Srebrniča Hermana, zaradi lepih uspehov v tako kratkem času. Pričakujemo, da nas zbor razveseli kmalu spet s pevsko prireditvijo. Sovodnje V začetku tedna je v goriški bolnici umrl naš vaščan Ferfolja Viktor, ki se je ponesrečil na delu v Tržiču. Takoj po nesreči so ga iz ladjedelnice pripeljali v Gorico, kjer je po par dneh hudega trpljenja umrl. Sorodnikom naše sožalje. Vprašanje deportirancev To žalostno poglavje jugoslovansko - italijanskih odnošajev še ni zaključeno in verjetno tudi tako kmalu ne ibo, ker ga nekateri namenoma razpihujejo in zavlačujejo na škodo prizadetih. Ta zadeva, ki je v svojem bistvu nekaj čisto družinskega, je postala priljubljen ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597 Mizarsko podjetje Milivoj Pertot Borhovlje, ul. BovEdo IS - tel. 39-08 izdeluje: vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne Lahka glasba. PETEK, 22. dec.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.10 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 211.00 Mojstri besede. — 22.30 Grieg: Norveški plesi. SOBOTA, 23. dec.: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Glasba za zaključek tedna. DAROVI za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu Ravnateljstvo in učiteljstvo o-snovne šole na Opčinah je za dobrodelne namene darovalo znesek 1.700 lir, N. N. iz Bazovice pa 1.000 lir. Kalin Alojz in M. N. z Opčin sta za miklavževanje darovala vsak po 500 lir. Vsem darovalcem se društvo prisrčno zahvaljuje in želi, da bi na-šio mnogo posnemovalcev! Veselo omizje igralcev je zbralo 4.300 lir za dobrodelne namene, potem je pa še N. N. velikodušno zaokrožil darilo na 10 tisoč lir. Vsem zavednim igralcem se društvo i-skreno zahvaljuje in želi, da bi našlo mnogo posnemalcev tudi med drugimi slovenskimi »trešetarji«! URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE Likerje, žganje in sirupe dobite v najboljši kakovosti in po ugodnih cenah na drobno in na debelo pri tvrdki JAKOB PERHAUC Trst, ul. S. T. Xidias 6 - tel. 96332 Posebnost: Jajčji konjak Tvrdka bratje FINZI - Trst ulica Milano 2 - tel. 29185 Sprejema naročila za konfekcijo in dostavo na dom pošiljk daril v živežu za Jugoslavijo. Blago je prvovrstno in po konkurenčnih cenah. Poslužite se hitre in solidne postrežbe! Krznarstvo NUDI NAJBOLJŠE VRSTE miHA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH OIIIISAVF PRI P1ACHU! ulica XXX Ottobre \ 1 - ,tel. 29-374 Trst Odgovorni urednik: dr. Janka Jež T i i k a : tlikama tAJDRIAt, d. d. ▼ Tr*tu Delika loterija Ruggero Vsak, kdor kupi pri nas radio-aparat, harmoniko, šivalni stroj „VISNOVA“, radio-gramofon z omarico itd., prejme srečko VELIKE LOTERIJE RUGGERO Žrebani bodo sledeči dobitki 1 lahki motocikel „VESPA“ šivalni stroj znamke „VISNOVA“ luksuzno opremljen harmonika „SETTIM10 SOPRANI" z 80 basi radio-aparat „GELOSO“ G. 117 štedilnik št. 3 radio-aparat „PHONOLA“ P. A. 5519 Lahko kupite proti takojšnjemu plačilu ali pa na obročna odplačila po najugodnejših pogojih, in sicer: in mesečnimi obroki 0 II) - III) -iv) - V) - VI) - Na raT 1.000.- Obiščite tvrdlco RUGGERO Z.000.- Rossoni Corso Garibaldi 8