::	Ljubljanski	::
Škofijski List
Leto 1909
V Ljubljani 1909
Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani
Kazalo
k 44. letniku (1909)
„Ljubljanskega Škofijskega Lista“.
(Skupaj 12 številk.)
Stran
Agenti in cerkvena oblačila...................................... 84
Altaria.......................................................... 81
Anticipatio confessionis pro indulgentia lucranda .	.	80
Anticipatio Matutini.............................................162
Anton Bonaventura - postni pastirski list ....	1
Apostolska konstitucija „Provida" raztegnjena tudi
na Ogrsko....................................................122
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem pre-
blažene D. M...............................101, 133,	162
•
B
Benedictio apostolica inpertienda religiosis mulieribus	147
Birmovanje in kanonična vizitacija v 1. 1909 ...	37
Blagoslovi paramentov itd.........................................38
Cecilijansko društvo — prispevki	za....................148
Češčenje presv. Srca Jezusovega............................141
Color niger planetae....................................... 81
Communio parvulorum non exclusivum ins parochorum .................................................80
Compendium Ritualis Labac..................................144
Confessionis anticipatio................................... 80
Constitutio Apostolica de Romana Curia.	48,	65,
78, 85,	109,	117,	136
Curia Romana . . 48, 65, 78, 85,	109,	1 17,	136
D
Decretum de facultate impertiendi Apost. Benedictionem religiosis mulieribus in articulo	mortis	.	.	147
Decretum, quo speciales clausulae apponuntur induito saecularisationis, viris religiosis deinceps concedendo .....................................................121
Dekanski shod.......................................36,	69
Dekanijski vodniki Marijinih družb.........................162
Directorium liturgicum.....................................163
Druga sinoda............................................... 38
Drugi velegrajski shod.................................
Društva pri procesijah..................................... 98
Duhovnih vaj udeleženci 1. 1908	..................... 39
„	„	„ 1909	.......	163
Duhovniki obmejnih škofij spovedniki v sosednjih
župnijah ljubljanske škofije............................38
Evharistijski shod
E
F
Facultates . Fasije .	.
Fastenmandat
83,
Gasilci in veterani pri procesijah Gluhonemnica — sprejem v God sv. Stanislava.............
H
Histerija in dušno pastirstvo
I
Indulgentia conceditur annulum Cardinalium et Episcoporum deosculantibus.......................................
Indultum anticipandi Matutinum.............................
Iz knjižne izjave in pobotnice.............................
Izpremembe cerkvenega ustanovnega premoženja .	.
K
Kolkovanje vlog v zakonskih zadevah na drž. urade
glede priležnikov......................................
Kolkovnina prizivna zoper odmero verskozakladnega
davka .................................................
Konkurzni razpis:
Ribno, Križe pri Tržiču, Toplice, Šmihel pri Žužemberku ..........................................
Naklo, Ribno, Šmihel...............................
Jesenice ..........................................
Kanonikatna prebenda v Novem mestu .	.	.
Peto katehetsko mesto v Fjubljani .... Fesce, Goriče, Podbrezje, Gora nad Idrijo, Komenda, Spodnja Idrija, Gora nad Sodražico Ambrus, Motnik, Spodnja Idrija, Rakitna .	.
Blagovica, Sv. Jakob v Ljubljani...................
Postojna, Homec, Tržič, Sv. Križ nad Jesenicami
Mirna peč.......................................
Sela pri Šumbregu, Studeno.........................
Zalilog, Šent Lambert..............................
Stran
107
38
123
31
39 82
40
59
82
162
144
105
67
139
40
52
68
84
84
108
116
124
140
144
144
Litaniae in honorem S. Joseph.....................................103
M
Marijinih družb - shod voditeljev..................................106
Marijinih družb dekanijski vodniki.................................162
Matični izpiski ogrskih, naboru in črni vojski zavezanih državljanov...........................................123
Missae apud ecclesias filiales....................................115
Mladinska zavetišča................................................97
N
Nabiranje milih darov za ponesrečence po potresu
v jitžni Italiji............................................. 39
Nabiranje milih darov za poplavljence na Koroškem 161
Novomašniki........................................................99
Novae lectionis historicae in festo S. Bonaventurae .	107
o
Officium S. Paulini................................................145
„ S. Perpetuae et Felicitatis.................................160
Ogrski državljani — matični izpiski vojaščini	zavezanih o. d	123
Ogrsko — apostolska konstitucija »Provida" raztegnjena tudi na 0.............................................122
„Orel" pri procesijah............................................. 9S
P
Pale, korporali in purifikatoriji.................................162
Pastirski list — postni nemški.................................... 21
»	„	» slovenski................................. 1
Pastoralna konferenca 1. 1909 ......................... 36,	149
S. Paulini officium, missa etc....................................145
Periodična poročila za šematizem 1. 1910 .	.	.	.	124
St. Perpetuae et Felicitatis officium.............................160
Pobotnice izknjižne...............................................144
Podrobni načrt za verouk na ljudskih šolah .	.	.	134
Pokojninsko zavarovanje orglavcev in Cerkvenikov .	51
Poprava cerkvenih stavb...........................................142
Poročilo o dekanskem shodu.........................................69
Poročilo o delovanju Sodalitatis ss. Cordis Jesu 1.	1908	53
Poročilo o 4. shodu vodnikov Marijinih družb	.	.	132
Poroka vojaških oseb..............................................143
Postna postava.................................................... 20
Preces in fine Missae dicendae.....................................138
Prispevek za Cecilijansko društvo..................................148
Procesije — „Orel".................................................98
Procesije — veterani in gasilci....................................39
Proti alkoholu................................................... 126
Različne opazke.....................................51,	99
Razne konference 1. 1909	  36
Razpis Schlackerjeve ustanove	za	učiteljske vdove	.	124
Resignacije na podeljene župnije...............................143
Rituale Labacense..............................................144
S
Shod dekanov........................................36,	69
Shod evharistijski v Dubrovniki...........................107
Shod Marijinih družb voditeljev...........................106
Shod svobodomiselcev v Ljubljani...............................135
Shod velegrajski...............................................107
Sinoda..........................................................41
Slovstvo..................... 52,	68, 108, 115, 139, 164
Sodalitas ss. Cordis Jesu...................................... 53
Spovedniki — obmejni duhovniki..................................38
Spregled cerkvenih zakonskih	zadržkov	pri porokah
ob smrtni nevarnosti........................................122
Sprejem v gluhonemnico.......................................... 82
š
Šestdesetletni vladarski jubilej cesarja	Franca	Jožefa	I.	33
Škofijska kronika .	. 40, 52, 68,	84,	100,	108,
116, 124, 140, 14S,	164
T
Tridnevnice o priliki velikonočnega spovedovanja	.	67
u
Ugodnosti glede prevoznine na c. kr. državnih železnicah ....................................................143
V
Vajenci...................................................67
Veteranci pri procesijah.................................. 39
Vojaške osebe - poroke....................................143
Z
Zahvala sv. očeta papeža Pija X. za čestitke avstrijskih
škofov in vernikov ob zlati maši.......................33
Zavarovalnina zasebnih uslužbencev in verskozakladni
davek..................................................105
Zavetišče mladinsko....................................... 97
Zavod sv. Stanislava — sprejem............................ 98
»	» m list...........................................125
Zgodovinski Zbornik.......................................147
Let01909	LJUBLJANSKI stev-1
ŠKOFIJSKI LIST
1.
Anton Bonaventura
po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski
vsem vernikom srečo, mir in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu.
V torek dne 17. novembra 1908 se nas je v Rimu osemnajst avstrijskih škofov skupno poklonilo sv. Očetu Piju X. Izrazili smo jim čustva ljubezni in udanosti, ter jim obljubili popolno pokorščino in zvestobo.
Sv. Oče so nas prisrčno sprejeli. Vsedli so se na prestol in nas razveselili s prekrasnim govorom. Navduševali so nas, naj svoje du-hovnopastirske dolžnosti točno in brez strahu izpolnjujemo, vžigali so nas, naj mnogoštevilne zmote naših dni zavračamo, naj zoper nje vedno in glasno govorimo, naj jih obsojamo in spričo njih nikar ne molčimo, pa naj bi nas nasprotniki resnice zavoljo tega tudi grajali, ker molk bi nam bil v obsodbo.
Po tem naročilu sv. Očeta hočem sedaj svoj glas povzdigniti in Vam glasno govoriti zoper brezbožne zmote naših svobodomiselcev. Že lani sem Vas meseca oktobra na te naše verske odpadnike opozoril. Sedaj bi Vam pa rad odkril vsaj glavne njihove zmote in zavrnil njihova krivična očitanja zoper sveto rimsko katoliško cerkev.
1.	V Rimu.
Bilo je lani dne 16. novembra. V največji cerkvi sveta, v cerkvi sv. Petra je zbranih nad 50.000 vernih katoličanov vsake starosti in vseh stanov in vseh narodov. Vidiš preproste
ljudi, pa tudi može in žene najvišjih stanov; vidiš siromaka in bogatina; vidiš zastopnike držav in zastopnike, ki so jih posamezni vladarji nalašč tega dne poslali v Rim; vidiš Italijane, Francoze, Španjce, Nemce, Poljake, Angleže, Slovence; vidiš lajike, redovnike in redovnice, duhovnike raznih obredov in časti; vidiš blizu 240 škofov in nadškofov, nad 40 kardinalov; pri altarju sredi cerkve mašujejo sv. Oče papež Pij X in pred njimi je po povzdigovanju pod podobo kruha in vina skrit sam Jezus Kristus, sin živega Boga. Na koru cerkve mogočno doneča glasba in ubrano večglasno petje.
In zakaj ta slovesnost, izredna, nenavadna, kakoršne na svetu enake ni? Sv. Oče Pij X. praznujejo petdesetletnico mašništva; zato je okoli njih zbran katoliški svet. In kaj je Pij X., da se njegovega jubileja udeležuje vesoljni svet? On je sin siromašne laške družine; on nima milijonov, da bi ljudi podkupoval; on nima vojske, da bi se ga morali bati. Odkod pa toliko slavlje? — Zato ker je naslednik svetega Petra.
Kdo pa je sv. Peter? Sv. Peter je preprost jud, galilejski ribič iz Kafarnauma. On ni obiskoval modrostnih šol po Grškem, ni bil učenec kakega modrijana, ni bil kak vojskovodja cesarski, ni bil kak sloveč govornik v
i
Atenah ali v Rimu: on ni drugega poznal kot in na Križ zahtevajo. Tudi ljudstvo se jim Kristusa križanega in le tega je oznanjeval po pridruži in zahteva: Križaj, križaj ga! Pilat ga Palestini, Aziji in v Rimu. Torej Peter je siro- obsodi in Jezus umrje na Križu grozne in mašen galilejski jud in oznanja siromašnega, sramotne smrti.
križanega Boga, kar je bilo judom v pohujšanje,	No, ta križani, od vseh zapuščeni Jezus
poganom pa nespamet.1	je pa zadnje dni svojega življenja nekaj po-
ln vendar ima v Rimu, v tem svetov- sebnega storil.1 „Prišel je v kraje Cezareje nem mestu rimskih vladarjev in cesarjev, Filipove in je vprašal svoje učence rekoč: slaven grob in nad grobom naj večji spomenik „Kdo pravijo ljudje, da je sin človekov?“ Oni celega sveta, namreč cerkev po njem imeno- pa so rekli: „Nekateri, da je Janez Krstnik, ne-vano, v kateri so dela izredne umetnosti in kateri pa, da je Elija, nekateri pa, da Jeremija v kateri se shajajo verniki, pa tudi neverniki ali prerokov kdo.“ Jezus jim reče: „Vi pa, kdo iz vseh pokrajin zemlje. Njegov naslednik pa pravite, da sem?“ Je odgovoril Simon Peter zapoveduje vsemu katoliškemu svetu.	in rekel: „Ti si Kristus, Sin živega Boga.“ In
Ali ni to čudno, prečudno? Odkod Petru, Jezus je odgovoril in mu rekel: „Blagor ti, galilejskemu ribiču tak spomenik v večnem Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista Rimu , odkod njegovemu nasledniku, siro- tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih, mašnemu Lahu tolika moč,	tolik čaroben sijaj?	Pa tudi jaz ti	povem: Ti si Peter skala in na
Odkod? Čujte in začudite	se!	to skalo bom	zidal svojo cerkev in peklenska
Pred devetnajstimi stoletji je v Palestini vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ob reki Jordanu krstil in oznanjeval pokoro ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš strogi in resni Janez Krstnik. Od vseh strani zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; hite množice k njemu; dajejo se krstiti v zna- in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano menje pokore, da bi bili vredni sprejeti biti tudi v nebesih.“8
v kraljestvo nebeško, o katerem je Janez Krstnik	Čudnih besedi! Ob koncu svojega življenja
oznanjeval, da se približuje.	pove Kristus, kaj pomeni to, da je Simonu
Nekega dne pride k Jordanu tudi Jezus ime izpremenil v Peter-skala. Na Petru bo iz Nazareta, sin Marije, žene tesarja Jožefa iz sezidal svojo cerkev; on bo skalnati temelj že propadlega kraljevega rodu Davidovega, njegovi cerkvi, tako trden, da je peklenska Ko ga Janez ugleda, pokaže nanj in pravi: moč ne bo premagala; da Peter naj ima ključe „Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.“ te cerkve, namreč vso oblast, da jo vodi in Ta Jezus začne nabirati učencev. Prva se mu ravna.3
pridružita Janez in Andrej iz Galileje. Andrej	Ali se bodo te besede izpolnile? Govori
dobi svojega brata Simona in mu reče: „našli jih Kristus, Galilejec iz Nazareta, Petru, Gali-smo Mesija,“ namreč obljubljenega Odtešenika. lejcu iz Kafarnauma; govori jih Kristus, ki bo Potem ga pripelje k Jezusu. Jezus ga pogleda prav kmalu sramotne smrti na križu umrl, in mu reče: „Ti si Simon	sin Jona,	imenoval	popred pa ga bo Juda izdal, Peter zatajil, učenci
se boš Kefa, kar se pravi	skala.8	zapustili. In	besede, katere tak mož takim
Jezus je dobil več učencev. Hodil je od ljudem govori, naj kaj veljajo! Kdorkoli bi kraja do kraja po Palestini, učil je in čudeže slične besede izgovoril, resno izgovoril, smejali delal. Ljudstvo se ga je oklepalo, farizeji pa bi se mu in sodili, da ni pri pravi pameti, in mnogi drugi so ga sovražili; iz sovraštva	Toda besede Jezusa iz Nazareta, Jezusa
so sklenili, da mora umreti. In zares, vjamejo križanega so obveljale in še veljajo. Peter ga, pred rimskim upraviteljem Pilatom ga tožijo javno nastopi; Judom očita, da so samega
1 Mat. 16, 16 i. d. — 2 Append.ad Syn. dioec. I., str. 64 sqq. 1 1. Kor. 1, 23. — 2 Janez 1, 29. 37—43.	3	Bougured,	le	Christianisme t. 4., pag. 502 sqq.
Sina božjega umorili; spokorne Jude in pogane krsti; evangelij oznanjuje v Jeruzalemu, v Antiohiji, v Rimu. Da, v Rimu postavi svoj sedež kot sedež vrhovnega glavarja Jezusove cerkve, ki se je po pridigovanju njegovem, po pridigovanju apostola Pavla1 in po pridigovanju drugih apostolov hitro razširila po vsem tedaj poznanem svetu.
Rimski cesarji in vse cesarstvo začne borbo zoper Petra in njegove naslednike. Peter umrje na križ pribit, njegovi nasledniki umrjejo mučeniške smrti, na stotisoče kristjanov prelije svojo kri za Jezusa križanega: vkljub temu pa se v začetku četrtega stoletja zablišči križ na kronah cesarjev, cerkev Kristusova je zmagala, peklenske moči je niso mogle podreti.
Papeži, nasledniki Petra, so priznani kot vrhovni poglavarji cerkve, kot nezmotljivi učitelji, kot voditelji vernikov, pa tudi duhovnikov in škofov. V vseh zadevah se išče v Rimu pouk in pomoč.2 Nasprotne moči papeže preganjajo, iz Rima pode; krivoverci katoliške nauke pobijajo; hudobneži ljudstva begajo in kvarijo. Toda cesarstva padajo in krivoverci še izgubljajo; Petrov naslednik ostane, on vlada vse vernike, on uči resnico in obsoja zmote; Petrov naslednik se še nikoli ni zmotil; kar je On po svoji vrhovni oblasti kot namestnik Kristusov zavrgel, pokazalo se je zmotno, kar je on potrdil, pokazalo se je kot resnično. To dokazuje zgodovina devetnajst stoletij. Odtod tudi sijaj in moč in oblast Pija X., odtod na grobu sv. Petra tolika cerkev kot njegov nagrobni spomenik, odtod toliko vernikov v tej cerkvi zbranih.
Pa kako je to mogoče? Edino zato, ker so resnične besede Petrove izrečene Jezusu iz Nazareta: „Ti si Kristus, Sin živega Boga!“
2.	Preroki.
Svobodomiselci taje resnico, da je Kristus Bog,3 saj taje samega Boga skoraj na vsaki
1 Dejanje apost. 1 — 28. — ’ Glej zgodovinske knjige, n pr.
Hergenröther. Marx, Jungmann. — * Svob. Misel, str. 6, 1. 1908.
strani svojega lista, ki zmot kar mrgoli. Ker je temu tako. in ker je oseba Jezusova v sredini današnjega verskega boja, moram Vas opozoriti še na nekatere onih dokazov, radi katerih smo prepričani, da je Jezus zares obljubljeni Odrešenik in Sin božji.
Govorimo najpoprej o obljubljenem Odrešeniku.’ Govoriti moremo le na kratko, v kolikor nam je zoper svobodomiselne grde zmote potrebno.
Gotovo, zgodovina nas uči, da so Judje ravno ob času Kristusa pričakovali Odrešenika. Ali ni kralj Herod popraševal, kje bi imel biti rojen Kristus?2 Starček Simeon je pričakoval „tolažbo Izraela“ in razodeto mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne vidi Kristusa.3 Pobožna Ana je govorila o Kristusu vsem, ki so čakali odrešenja.4 Poslanci Judov k Janezu Krstniku so vprašali: Kdo si ti? In je povedal: jaz nisem Kristus.5 Janez sam je vprašal Gospoda: „Ali si ti, ki ima priti, ali naj čakamo drugega?“6 Andrej je rekel bratu Simonu: „Mesija, t.j.Kristusa smo našli.“7 Tudi Filip je zatrdil Natanaelu : „Njega, od katerega je pisal Mozes v postavi in prerokih, smo našli, Jezusa iz Nazareta.“f In ali ni tudi ljudstvo vpilo: „On je resnično prerok, ki ima na svet priti!9 Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal, kakor jih ta dela?“10 Ravno tako vero so tudi Samaritani imeli; vsaj je Samaritanka trdila: vem, da pride Mesija; kadar on pride, nam bo vse oznanil.11 To spričuje, da so Judje pričakovali Mesija, še preden so se Samaritani od njih ločili, kar se je zgodilo okoli 1. 722. pred Kristusovim rojstvom.
Odkod Judom ta vera? odkod to vsestransko in željno pričakovanje ravno ob času, ko je Kristus v resnici nastopil! Iz njihovih svetih knjig, katere pa sedaj mi nočemo vporabiti kot svete, ampak samo kot zgodovinske; ker kot zgodovinske jih morajo tudi svobodomiselni bogotajci priznati.
1 Append. ad Synod. I., pag. 38 sqq.; Pesch, Institutiones, tom. I., pag. 134 sqq.; Gutberiet, Apologetik, Bd.II., pag.331sqq.—
2 Mat. 2, 4. - 3 Luk. 2, 25. 26. - < Luk 2, 38. - 5 Jan. 1,19 20. -
« Mat. 11, 3. — 7 Jan. 1, 41. — s Jan. 1, 45. — » Jan. 6, 14. —
m Jan. 7, 31. — " Jan. 4, 25.
Ne moremo pa tukaj dokazovati, da je vsaka onih knjig popolnoma zanesljiva, pisana o času in od osebe, kakor trdijo učenjaki. Ta dokaz bi bil pretežak in predolg. No, pa vsaj zadosluje to, do so bile te hebrejsko pisane knjige že v tretjem stoletju pred Kristusom prestavljene v grški jezik in razširjene po celem svetu pri Judih, ki so povsod prebivali in se pečali s kupčijo.
In v teh starih zgodovinskih knjigah se piše o Kristusu, ki ima človeški rod odrešiti. Že koj po prvem grehu se obljubi Adamu, da bo potomec žene kači glavo strl; dalje se bolj točno oznanjuje, da bo iz rodu Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega oni potomec žene, v katerem bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.1 Umirajoči Jakob določi, da obljubljeni Odrešenik pride iz rodu Jude.2 Prav pogosto se potem naglaša, da bo Odrešenik sin Davidov.3 Isto se tudi trdi v psalmih.4
Zatem pridejo preroki. Izaija nam poda tako natančno sliko o Odrešeniku, da bi človek mislil, on pripoveduje pretekle, ne pa prihodnje stvari. Obljubljeni je sin Davidov, rojen iz Device, dobi ime od Boga, nastopi v Galileji, je mogočni, čudežni Bog, sedi na prestolu Davidovem na vekomaj, posreduje med Bogom in ljudstvom.5 Posebno točno opisuje njegovo trpljenje v celem poglavju triinpetdesetem. Isto se opisuje v raznih psalmih.
Mnogo govore o Mesiju Ezehiel, Jeremija. Posebno imenitno pa je, da prerokuje Daniel o času njegovega prihoda. Ker je to prerokovanje eno najbolj imenitnih, naj Vam ga dobesedno povem in prav kratko razložim. Judje so bili v babilonski sužnosti. Prerok Jeremija3 je Judom oznanil, da bodo v Babilonu 70 let. Ze se je približal konec teh let, zato le Daniel h Gospodu klical. In Gospod mu je po angelu zagotovil, da bodo Judje kmalu rešeni iz babilonske sužnosti; zraven pa mu je razodel čas, ko pride Odrešenik,
•' Mojz. 3, 15; 12, 3; 26, 4; 28, 4. - 2 I. Mojz. 30, 10 —
3 II. Kralj. 7. - * B. 2 in 88. - s Iz. 4, 1. - 7, 14. - 9, 1 sqq. -
1, 2 sqq. - 49, 1, 6. - 9, 6, 7. — 61, 1. - 6 Jerem. 25, 11. 12.
Kristus in reši vse človeštvo iz sužnosti greha. Čujte besede angelove:1
„Sedemdeset tednov je odmerjenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da se prestopki uničijo in se greh konča in krivda izbriše in večna pravica pride, se izpolni prikazovanje in prerokovanje in bo maziljen Najsvetejši.“
„Vedi torej in razumi: od danega povelja, da naj se Jeruzalem zopet zida do Kristusa vodnika bo 7 tednov in 62 tednov in ulice in zidovi bodo zopet zidani v težavnih časih; in po 62 tednih bo Kristus umorjen in ne bo ljudstvo njegovo, ki ga bo zatajilo.“
„In ljudstvo s prihodnjim vojvodom bo razdejalo mesto in svetišče in njega konec bo razdejanje in po dokončani vojski je določena pustota.“
„Potrdil pa bo mnogim zavezo v enem tednu in v sredi tedna bo jenjala klavna in jedilna daritev in v tempeljnu bo gnusoba razdejanja in gnusoba bo trajala prav do konca.“
Tako je govoril angel Danielu v prvem letu vladanja kralja Darija, namreč 1. 53s. pred Kristusom. — Naj prerokovanje prav na kratko razložim:
1. Ob koncu 70letnega suženjstva v Babilonu zatrdi angel Danielu, da je odmerjenih 70 tednov za ljudstvo, pa bo konec hudobij, ker izpolnila se bodo prerokovanja in prišel bo Kristus, obljubljeni Odrešenik. Teh 70 tednov pomeni 70 letnih tednov, kakor je bila Izraelcem navada računati razne svete čase; teh 70 letnih tednov iznaša 7 krat 70, namreč 490 let.
2. Toda od kdaj naj se ta leta računajo? To pove angel prav natanko rekoč: „od danega povelja, da naj se Jeruzalem sezida“ pa do prihoda ali javnega nastopa Kristusovega bo minulo 7 in 62, to je 69 letnih tednov; v zadnjem tednu, namreč v 70. tednu, in sicer v sredi tega tedna bo Kristus umorjen, ker ga bo ljudstvo izdalo in vse daritve bodo v tempeljnu prenehale.
i Dan. 9, 24-27.
3. Od povelja torej, naj se Jeruzalem zopet sezida, se mora čas računati. Iz svetovne zgodovine je pa znano, da je tako povelje izdal perzijski kralj Artakserkses 1. 453. pred Kristusom. Kristus je pa začel delovati in greh razdirati, ko je b 1 star okoli 30 let.1 Od povelja kralja Artakserksesa je torej do nastopa Jezusovega minulo 453 in 30, torej 483 let, ali 69 letnih tednov. Kaj ne, kako natanko ?
4. Angel pove, da bo sredi 70 letnega tedna Kristus umorjen, ker ga bo ljudstvo izdalo. Zato bo pa tudi ljudstvo od Boga zavrženo; prišel bo vodja z ljudstvom, pa bo razdejal mesto in svetišče in to razdejanje bo trajalo do konca. In zares, ali niso Judje Jezusa izdali in je On po 3 V* letnem delovanju na Križu umrl? In ali ni 37 let pozneje, to je
1.	70. po Kristusu prišel rimski vodja Tit z armado, razdejal Jeruzalem, porušil tempelj in je judovsko ljudstvo vse izgubilo?2
Kako točno je torej prerokovanje, kako natanko se je izpolnilo in izpolnitev gledamo še sedaj po 1900 letih z lastnimi očmi. Ne morem Vam popisati, kako si bogotajci prizadevajo, to prerokovanje odstraniti; toda zastonj!
Cas prihoda Odrešenikovega naznanja tudi prerok Agej,s namreč ob času, ko je še stal tempelj, ki so ga Judje povrnivši se iz Babilona dozidali. — Kraj rojstva, namreč Betlehem označuje prerok Mihej/ — Prerok Zaharija5 prerokuje, da bo Odrešenik prihajal na oslu kot kralj v Jeruzalem, da bo za 30 srebrnikov prodan, da ga bodo prebodli, da bo pastir udarjen in se bodo ovce razkropile. — Zadnji med preroki pa, Malahija,6 trdi da bo pred Odrešenikom nastopil poslanec, ki mu bo pot pripravljal in pokoro oznanjeval.
Ni mi treba dokazovati, da so se vsa ta prerokovanja do pičice izpolnila na osebi Jezusovi. Imajo pa dokazilno moč ne le za Jude,
1 Luk. 3, 23. — 2 Schusters Handbuch von Holzatnraer,
Bd. I., pag. 79ö sqq.; Grimm, Leben Jesu, Bd. I„ pag. 92. —
3 Agg. 2, 7. - i Mich. 3, 2. - 3 Zach. 9, 9. 12. 13; 12, 10. -
6 Mal. 3, 1 sqq.
ampak sploh za vse ljudi. Saj preroki vsega tega niso mogli sami preračunati. Kdo more povedati, kaj se bo dogodilo čez več sto let, ako so dogodki odvisni od proste človeške volje? Pa tudi slučajno se prerokovanja niso mogla uresničiti na osebi Zveličarjevi. Kak posamezen dogodek bi se mr gel ravno na tej osebi slučajno uresničiti: toda toliko dogodkov se ne more na eni osebi slučajno združiti. Nemogoče je nazadnje, da bi se bilo življenje Jezusovo nalašč in s premislekom tako vravnalo, da se s prerokovanjem vjema. Saj dogodki niso bili v oblasti Gospoda ali njegovih učencev, ampak so se vršili po raznih zapletljajih z judovskimi poglavarji in z judovskim ljudstvom 1
Kaj iz tega sledi? Resnica, da je Jezus res obljuljeni Odrešenik, Poslanec božji, da, sam Bog.
3.	Jezusovo vstajenje.
Svobodomiselci silno bogokletno govore in pišejo o Gospodu Jezusu. Pišejo:2 „Kulturni svet ni mogel sprejeti fantastične pravljice o božjem sinu in o križanju in vstajenju ^ od smrti, kajti takih orientalskih pravljic je že slišal dovolj .... za katoliško cerkev je nauk o vstajenju odločilen, on drži božanstvo in božanstvo drži cerkev; za nas vstajenje ni in ne more biti dokazano. Tudi za nas nima pomena in ga ne potrebujemo.“
Torej življenje in vstajenje Sina božjega „je le orientalska pravljica!“ O bogokletnih besedi! Potem „vstajenje za nje ne more biti dokazano, za nje nima pomena, ga ne potrebujejo!" O besedi lahkomiselnih! Mi jih povabimo, naj čujejo naš znanstven dokaz za vstajenje Jezusovo, ki je v resnici, kakor trdijo, za cerkev odločilen.
Vstajenje je zgodovinsko dejanje, ninobena skrivnost; zato se mora tako dokazati, kakor vsak drug dogodek iz preteklih časov. Priče moramo imeti, ki morejo za dogodek znati in ki so nam hotele o njem resnično izpri-
1 Gutberiet. Apologie, Bd. ü., pag. 344 sqq. — 2 Svob.
Misel 1. 1908, str. 52, 54.
čevati Poglejmo torej priče in kaj nam o vstajenju Jezusovem izpričujejo.
1. Priče so nam najpoprej štirje evangelisti. Sv. Matevž in Janez nam izpričujeta, kar sta sama videla, sv. Marka izpričuje to, kar je slišal od sv. Petra, sv. Luka pa je bil učenec in spremljevalec sv. Pavla. Zanesljiva priča je tudi sv. Pavel.
Vsi ti so torej mogli vedeti, kar pišejo v evangelijih in v dejanju apostolov; evangelista Matevž in Janez sta za svoje izpričevanje umrla, istotako sv. Peter in sv. Pavel Kaj neresničnega niso mogli trditi, ker bi jih bili očividci istih dogodkov lahko zavrnili, jim laž očitali in jo dokazali vsem ljudem. Topa se ni zgodilo, marveč se jih je mnogo k Jezusu izpreobrnilo.
Zadnje čase so nasprotniki krščanstva sicer trdili, da so sv. evangeliji od drugih mož šele v drugem stoletju spisani. To so pa trdili edino radi pripovedovanih čudežev. Čudežev namreč nočejo priznati, zato so trdili, da niso očividci knjig napisali, ampak so knjige šele pozneje sestavljene, ko je v teku časa ljudska domišljija v poveličevanje Gospoda čudeže izmislila in jih njegovemu življenju dodala. Toda drugi nasprotniki krščanstva so po bolj točnem znanstvenem raziskavanju zgodovine dotične trditve zavrnili kot zmotne iu priznali, da je res, kar o teh knjigah pišejo katoliški učenjaki.
To naj »zadostuje kot dokaz, da so knjige evangelijske zanesljive, pa tudi dejanje apostolov in pisma sv. Pavla.1 Sedaj pa poglejmo, kaj iz teh zanesljivih knjig o vstajenju Gospodovem vemo.
2. Iz evangelija zvemo, da je Jezus svoje vstajenjejprerokoval in ga označil kot poseben dokaz za svoje božje poslanstvo.
Ob koncu življenja je šel z učenci v Jeruzalem in jim je začel pripovedovati, kaj se bo ž njim dogodilo, rekoč: „Glejte, gremo
1 O tem pišejo vsi katoliški razlagatelji sv. pisma. Lepo obravnavo ima knjiga: Evangelien und Evangelienkritik, Schäfer. — Kratko in jasno tudi n. pr. Pesch, Institutiones, Tom. I.,
gori v Jeruzalem in Sin človekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem in starešinam in ga bodo k smrti obsodili in izdali nevernikom, ki ga bodo zasramovali, zapljuvali in bičali in ga bodo umorili: in tretji dan bo vstal.“1
Ob drugi priliki so Judje rekli Jezusu: „S kakšnim čudežem nam izkažeš, da smeš to delati?“ Jezus je odgovoril in jim rekel: „Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom zopet postavil.“ Tedaj so Judje rekli: „Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?“ On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je od mrtvih vstal, so se spomnili njegovi učenci, da je to govoril in so verovali pismu in besedi, katero je Jezus govoril.2
Znano je tudi, kar je odgovoril pismarjem in farizejem, ko so mu rekli, da bi radi znamenje od njega videli. On pa je odgovoril in jim rekel: „Hudobni rod znamenja išče! Pa znamenje se mu ne bo dalo razen znamenje Jona preroka. Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno-tako bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči.“3
Zato so sovražniki Jezusovi po smrti rekli Pilatu: „Gospod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: čez tri dni bom vstal. Ukaži tedaj grob zavarovati do tretjega dne, da ga učenci... ne ukradejo in ne reko ljudem: od mrtvih je vstal.“4
Jezus je torej moral iz groba vstati; če ne, bi bil lažnik in delo Njegovo strahovita goljufija. In zares, Gospod je vstal; tretji dan po križanju se je začel učencem prikazovati ter jih prepričevati, da je res iz groba vstal."
3.	Apostoli so bili o vstajenju tako prepričani, da so v svojih govorih do ljudstva oznanjevali vstajenje kot najbolj veljaven dokaz krščanske vere. Saj vemo, kako je sv. Peter zbranim množicam očital, „da so pravičnega
i Mark. 10, 33. 34. - Mat. 20, 17. - Luk.	18, 31 sqq.	-
2	Jan	2, 18—22. - 3 Mat. 12, 38-40. - Luk.	11, 29. 30.	-
4	Mat.	27, 63. 64 — 5 Luk. 24, 15 sqq.; 36 sqq. —	Jan. 20, 19.	—
izdali in zatajili, ... da so začetnika življenja umorili, ki ga je pa Bog od mrtvih obudil, česar smo mi priče.“1 Isto tudi sv. apostol Pavel y listih do Rimljanov in do Korin-čanov.2
Vsled teh govorov se je velika množica izpreobrnila k veri; in to v Jeruzalemu, kjer se je malo dni poprej vstajenje dogodilo. Govore so poslušali tudi morilci Kristusovi, ki so apostole v ječo vrgli, bičali in jim grozili, da o tem ne smejo več govoriti;3 toda niso jim rekli, da lažejo, da so goljufi; niso poskusili nasprotnega dokazati, kar bi bili kaj lahko storili, ako bi Jezus ne bil vstal.
Govorili so pa apostoli kar naravnost, brez strahu, iz najbolj globokega prepričanja kot večkratni očividci.4 Zato ni čuda, da se je nauk o vstajenju Jezusovem sprejel kot član vere. Iz tega sledi, da je vstajenje zares zgodovinsko dejanje, ali pa da se Jezus, apostoli, verniki in vsa cerkev od početka do sedaj grozno varajo. Ker je pa to nemogoče, zato se varajo svobodomiselci, ki šele po tolikih stoletjih vstajenje Gospodovo taje.
4.	Ako pogledamo dogodke o smrti in po smrti Jezusovi, pač ne moremo pametno dvomiti, da Jezus ne bi bil umrl in ne vstal. Spomnimo se na vrsto dotičnih dogodkov.
Jezus je krvavi pot potil, celo noč so ga Judje zasramovali in zasmehovali, potem so ga bičali, po načinu rimskem, ki je tako grozen, da so bičani pogostokrat med bičanjem umrli.6 Vojaki so ga potem s trnjem kronali,6 kar je Gospoda tako izranilo, da je Pilat zavpil: „Glej, ali je to človek?“7 Križ je Gospod nesel sam, dokler vojaki niso prisilili Simona, da mu pomaga. Križali so ga po rimsko, pribili so ga namreč na križ z žeblji.8 Tri ure je visel na križu, potem pa je nagnil glavo in umrl.9
Po smrti pa so prišli vojaki in so prvemu strli kosti in drugemu, ki je bil z njim križan,
1 Dej. ap. 3, 13-15., 2, 22 sqq. — 2 Kim. 1, 4. — 4, 25. —
1. Kor. 15, 4 sqq. — 3 Dej. ap. 4, 21. — 5, 40 sqq. - 4 Dej. ap. 2, 32 sqq. — 4, 20. — 5 Cf. Cicero, Verres 5, 54. — Flavius Jose-phus de bello iud. 6, 5. 3. — 0 Mat. 27, 29. — 7 Jan. 19, 5. —
3 Jan. 20, 27. - » Jan. 19, 30.
Ko so pa do Jezusa prišli, so videli, da je mrtev in mu niso kosti strli; ampak eden vojakov je s sulico njegovo stran odprl in zdajci je tekla kri in voda iz nje.1 Vojak je poizkusil, da li je Jezus mrtev, ali pa da ga usmrti, ako bi še ne bil mrtev. Pozneje so Gospoda sneli s križa, ovili v množino dišav in v tančico, ter položili v nov iz skale izsekan grob in zavalili velik kamen k durim groba.2
Ako se vse to preudari, moramo trditi, da je Gospod zares umrl, ni mogoče, da bi bil še živ ostal. In zares vse priče naravnost in brez obotavljanja tako trdijo. Tako izpričujejo vsi štirje evangelisti, vsi apostoli/stotnik z vojaki, veliki duhovni in farizeji, ki bi pač ne bili mirovali, ko bi bili le količkaj sumili, da sovraženi Nazarenec še ni umrl, Devica Marija, pobožne žene in vsi, ki so ga s križa sneli in pokopali.
Po vseh pravilih zgodovine moramo tem pričam, prijateljem in sovražnikom, verjeti; saj pričajo o stvari, ki so jo mogli vedeti, o stvari, ki jim je globoko segala v srce in jim je bilo na njej prav mnogo ležeče in izpričujejo popolnoma soglasno brez najmanjšega dvoma. Ako se tem in takim pričam ne bi verjelo, potem se sploh noben dogodek več dokazati ne more. In pomislimo še to, da evangelisti tako točno opisujejo vse okolnosti smrti Gospodove ne zato, da bi dokazali njegovo smrt, ampak da bi povedali, koliko je on trpel. Jezus je tedaj res umrl; pa je tudi od smrti vstal!
5.	Tako izpričujejo apostoli, ker se jim je Gospod prikazoval: Petru, učencema na potu v Emavs, ženam, zbranim apostolom, s katerimi se je razgovarjal, jedel, jim poka-zoval roke in noge in ranjeno stran, množici učencev v Jeruzalemu, ob Genezareškem jezeru, na gori, na potu, v sobi, pri belem dnevu. Apostoli ne verjamejo, govorica žena o vstajenju se jim zdi domišljija, šele polagoma jih Gospod prepriča, da ni duh, da je
> Jan. 19, 32-34. - 2 Jan. 19, 39-41. - Mat. 27, 60.
res v pravem telesu iz groba vstal, da, celo potipati se pusti in nevernemu Tomažu zaukaže, naj položi prst v rane na rokah in roko v njegovo desno stran.1
6.	Bogotajci se izmikajo, da ne bi bili po dogodkih prisiljeni pripoznati vstajenja, verovati v čudeže in v Boga. Najpoprej so si izmislili, da Jezus ni umrl, pa je iz groba prišel in se apostolom prikazoval. Drugi so trdili, da so se apostoli lagali in so truplo Kristusovo ukradli. Tem neutemeljenim in nespametnim in nemogočim trditvam so mnogi verjeli in v nevero zabredli: sedaj pa sami brezverci spoznajo, da teh dveh trditev ne morejo zagovarjati, in so jih zato opustili.
Pač pa se nasprotniki Gospodovi precej oklepajo tele razlage: „Križani je vstal le v veri svojih učencev. Slika Gospodova je prevzela vso njihovo pamet in je postala tako živa, da so v svoji veri menili, da imajo pred očmi samega Jezusa, kar potrjuje mnogo zgodovinskih sličnih dogodkov.“
Toda iz povedanega lahko vsakdo izpre-vidi, da so te trditve napačne. Le pokaže naj se v zgodovini sličen dogodek, da so si mnogi ljudje, ko so bili popolnoma budni, domišlje-vali, da gledajo vzbujenega od mrtvih, da ču-jejo njegove nauke, sprejemajo njegove zapovedi, da z njim jedo, da se ga dotikajo in vidijo, kako se pred njihovimi očmi v nebesa vzdiguje; in sicer vsi, pogostokrat, pri belem dnevu, na isti način in ravno 40 dni. In kje je bila ona živa vera apostolov, ki bi jim bila Gospoda tako živo pred oči postavila, kakor da živ pred njimi stoji? Saj smo zgoraj slišali, da učenci na vstajenje še mislili niso, da izpočetka niso mogli verjeti, da jih je Gospod k veri šele prisilil!
Kaj ne, koliko nesmisla mora svobodomislec verovati, da mu ni treba verovati v Boga in ga moliti. Mi pa veseli verujemo, ker je vse, kar so si brezverci zoper resnico v vstajenju Gospodovem izmislili, smešno in puhlo in neumno; resnica je, da je Gospod
i Jan. 20, 1-30; Mat. 28, 1 18; Mark. 16, 1-18; Luk. 24,
1-48.
res vstal in s tem podal neovrgljiv dokaz, da je od Boga poslan, da je obljubljeni Odrešenik, da je Sin živega Boga.1
4.	Odkod vera?
Odkod vera? Kaj ne, čudno vprašanje? Za nas je odgovor lehak. Svobodomiselci pa ugibajo odkod vera? Tajiti ne morejo, da ga ni naroda brez vere. Prede jim pa, ko se vprašajo, kako je vera nastala. Posebno jim ugaja odgovor, da Boga v resnici ni, ampak Bog je le v domišljiji človeka, ki si ga je iz raznih vzrokov izmislil. Končno trdijo, da ni Bog ustvaril človeka, ampak da si je človek boga ustvaril, namreč izmislil.2
Oglejmo si to vprašanje znanstveno in zgodovinsko, pa bomo zopet spoznali, kako nevedni so svobodomiselci.
1.	Gotovo je, ako človek ne bi imel neumrjoče duše, ne bi nikdar mogel Boga spoznati, celo pojem „bog“ bi bil zanj nemogoč.
Razumeli bote, ako trdim, da ni duše, tedaj je človek edino iz mesa, kit, kosti, krvi; on je samo stvar, popolnoma tako kakor žival, le nekoliko bolj razvita. Iz same tvari pa ne more nikoli pognati življenje, ne živalsko, tudi ne rastlinsko. Znanost današnjega časa dokazuje, in sicer z natančnimi poizkusi, da se življenje rodi edino iz življenja. Mrtva tvarina pa dati življenja ne more, ker ga nima. Odkod torej prvo življenje? Odkritosrčni učenjaki priznajo, da od Stvarnika; oni pa, ki stvarnika nočejo, večinoma pravijo: ne vemo in nikoli vedeli ne bomo; drugi pa trdijo, da se je samo razvilo, akoravno za to nimajo nobenega dokaza, ampak vsi znanstveni dokazi govore nasprotno. Kaj ne, to je znanost!
Ako se pa že samo življenje pri rastlinah in pri živalih ne more razložiti, če se edino tvarina priznava, kako se bode moglo razložiti naše notranje življenje, namreč naše mišljenje in hotenje?
1 O tem glej razne razlagavce sv. pisma in pa katoliške dogmatike.
2 Svob. Misel, str. 29, 38.
Ko bi bil človek le čutno bitje, bi mogel spoznavati edino one predmete, ki na čute delujejo, na čute vtiske napravljajo. Saj so naši čuti na telo navezani: vid na oko, sluh na uho, tip sploh na telo, zato pa morejo čuti sprejeti samo predmete, ki so tvarni in morejo telo zadeti. Saj vemo, da živali dozna-vajo le posamezne predmete in njihove lastnosti, v kolikor jih čutijo, otipajo, vidijo, slišijo, okusijo; toda imajo le dotični čut trdine, mehkobe, toplote, nimajo pa pojma, trd, mehak, topel.
Človek pa poseže mnogo više, poseže do stvari, katere do nobenega čuta ne pridejo, ki so nadčutne. Kaj ne, mi vemo, kaj je cvetlica, kaj žival, kaj ruda, kaj človek? Vse to je nadčutno; vsaj do čutov pride le določena cvetlica, določena žival, določena ruda, določen človek, n. pr. lilija, konj, zlato, France, ne človek sploh, ali konj sploh. Človek nadalje spozna možnost kake stvari ali nemožnost, slučajnost ali nujnost, preteklost ali prihodnost, čas in večnost, pravico in krivico, resnico, dobroto, lepoto: ali te stvari do čutov prihajajo, na čute pritiskajo? ali jih doznava žival? ali niso marveč popolnoma nadčutne? ali resnico, večnost, pravico vidiš, slišiš, otipaš? In dalje: mi spoznamo čednost, dušo, Boga: ali niso to zopet stvari, do katerih noben čut ne pride?
Isto velja o volji. Kaj hočemo mi? Ali morda samo to, kar na čute ugodno vpliva: hrano, pijačo, petje, godbo, lepe slike, krasne hiše? Ne, naša volja gre dalje; mi hočemo čast, slavo, resnico, čednost, napredek, popolnost. Ali mi to po čutih spoznamo? ali ni vse to nadčutno?
In nazadnje prostost naše volje? Naša zavest nam spričuje, da imamo svobodno voljo. Toda tvarina ni svobodna! Kamen, cvetlica, zvezde se ravnajo po nujnih zakonih, drugače ne morejo. Edino človek stori to ali ono, kakor ravno hoče. Odkod ta svoboda volje edino pri človeku?
Kaj iz vsega tega sledi? Človek mora imeti moči, katere niso tvarne, niso na tva-
rino navezane, ampak moči, ki so netvarne, na tvarino, na telo, na čute nenavezane. Te moči pa ne morejo viseti v zraku; in kakor tvarne moči ne vise v zraku ampak so v telesu, tako morajo tudi te netvarne moči imeti bitnost, v kateri so in v kateri delujejo; ta bitnost mora pa tudi biti netvarna, torej duhovna: in ravno to je duša.1
Ta razmišljevanja so bolj težka. Poizkusil sem jih predložiti poljudno in tako, da jih bote večinoma razumeli. Ker so tako važna, bi bilo pač dobro, da jih večkrat premislite. Podajajo vam popolno zadostno umsko orožje zoper vse, ki taje dušo in torej tudi Boga, torej zadostno znanstveno orožje zoper naše brezverne svobodomiselce.
2.	Ko smo sedaj znanstveno dokazali, da imamo dušo, ki je netvarna, duhovna, ki torej misli in svobodno hoče, sedaj si bomo šele mogli obrazložiti vprašanje, odkod vera?
Samo po sebi bi ne bilo nemogoče, da bi človek sam z močjo svojega uma spoznal Boga in svoje dolžnosti do Njega. Kako to? Naj le kratko omenim.2
Ti vidiš svet: solnce, zvezde, zemljo in kar je na njej. Ker imaš razumno dušo, se nehote vprašaš: odkod zemlja, odkod rastline, vode, rude na zemlji? odkod solnce in zve.de? odkod ravno ta velikost, ravno ta lepota, ravno te moči?
Ti vidiš, da je na svetu vse lepo urejeno; slede si štirje letni časi, vse o pravem in vedno istem času cvete, raste, dozoreva; na nebu se vsa telesa v točnem redu, po ne-vpogljivih postavah sučejo. Nehote se vprašaš: odkod ves ta äred, odkod ti prirodni zakoni ?
V sebi čutiš razliko med dobrim in hudim; čutiš zapoved, da dobro delaj, hudega se ogibaj; čutiš neko veselje, ako si storil dobro, žalost in očitanje, ako si storil hudo; tako čutiš ti, tako tvoj sosed, tako vsi ljudje vsepovsod. Vsiljuje se ti vprašanje: odkod
1 Kathrein, Die katholische Moral, str. 26 sqq.; sploh vsako pravo dušeslovje. — 2 Jungmann, Instit. Theologiae dogmat., de Deo uno et trino, pg 8 sqq. — Pohle, Dogm., Bd. I., pg. 9. sqq.
2
ta razlika med deli, odkod ta zapoved, odkod to plačilo in ta kazen?
Tako spoznaš in vprašaš ti, ki imaš dušo, in sicer dušo, ki je netvarna, duhovna; ne spozna in ne vpraša pa tako žival, ki nima duše, ampak le telesne počutke, na katere morejo le tvarne stvari vplivati. Ti greš pa dalje: ti spoznaš red, lepoto, postavo; ti hočeš vedeti za vzrok, saj ti je v duši jasen prvi zakon, da ničesar biti ne more, ako nima dovoljnega, zadostnega razloga.
In ko tako vprašuješ, ko tako zahtevaš zadostnega razloga za svet, za lepoto in red na svetu, za nravni zakon v svoji duši; prideš nujno do sklepa, da mora biti neko bitje, od katerega vse to prihaja, bitje mogočno, vsemogočno, bitje neizmerno pametno in modro in lepo, bitje neizmerno dobro in sveto; da mora biti osebni Bog.
Ako je pa Bog, ki je ustvaril vse, torej tudi tebe, tedaj si ti od Njega odvisen, ti si Njegova lastnina, On je tvoj gospodar in posestnik; zato moraš izpolnjevati nravno postavo, ki ti jo po duši oznanja; tvoja natura zahteva, da se Bogu podvržeš, da Njegovo voljo izpolnjuješ, da Njemu služiš.
Vse to pa obsega vera v sebi. Odtod vidiš, da bi človek mogel priti do vere po svojih lastnih močeh. Ali se je to dogodilo? Preden na to vprašanje odgovorimo, poglejmo, kako si naši svobodomiselci razlagajo začetek vere.
3.	Kako torej svobodomiselci razlagajo vero in njen početek. Na mnogih krajih svojega lista pišejo o tem prevažnem vprašanju. Največ skupnega pa je o tem v članku o verstvu, ki je preveden iz češke zaplenjene brošure „Svobodne Misli.“1 Tu se piše:
„Naravno je, da si je človek skušal na nekak način razjasniti uganke sveta in tajne sile vsemirja. Toda namesto, da bi si odkritosrčno priznal: tega ne razumem, tega si ne morem razjasniti niti jaz niti kdo drugi izmed ljudi ... je rekel človek: moja koča se ni
1 Svob. Misel, I. 1908, str. 151 sqq.
sama naredila, moral sem si jo postaviti in iz raznih stvari izgotoviti. In tako tudi svet ni mogel nastati sam od sebe, moral ga je nekdo narediti, ustvariti.“
„In kdo naj bi ga ustvaril? Človek? Ne, ta je . . . preslab. Stvaritelj sveta je moralo biti bitje, ki je mnogo popolnejše in močnejše kakor človek ... In tako je prišel človek k predstavi močnejših in dovršenejših bitij, katere je imenoval bogove in boginje.“ „Strah, s katerim je napolnjeval človeka blisk in grom, ga je privedel k daritvam in molitvi za odvrnitev strahu božjega . . . Tako so nastale vse vere, naj se že imenujejo poganske, ali kakorkoli.“
„Ljudsko mišljenje je nagnjeno k fantastičnim predstavam. Vile, čarodejnice, strašila, divje žene: to je vse proizvod ljudske domišljije. In enako si je človek izmislil v svoji domišljiji bogove. Bog je ustvarjen po človeški fantaziji, ne človek po božji podobi.“ „Da bi si kolikor mogoče največ verni-nikov zasužnili, izmislili so si duhovniki ne-umrjočnost duše, nebo, peklo . . . upanje, da bo človek živel na onem svetu dalje, večno, je otroško mišljenje, v navadi le pri neizobraženih ljudeh.“
Naj zadostuje. No, saj bote že iz teh izvajanj prav lahko spoznali, kako svobodomiselci nočejo resnično misliti in da za svoje grozne, bogokletne trditve ne navedejo nobenega dokaza. Oglejmo si ta izvajanja.
a)	Najpoprej vidite, kako trdijo, da ni Boga, ni duše, ni neumrjočnosti, ni večnosti, ni pekla, ni neba. Mi pa vprašamo, ako ni duše, odkod moč mišljenja, odkod predstave o duši, o neumrjočnosti, o večnosti, o Bogu, o stvarjenju? Zakaj pa žival nič ne misli, ne govori, nima nobenih pojmov, nič ne ve o duši, o Bogu! Saj vendar živi v enakih okol-nostih kakor človek ? Kaj torej v človeku misli, ima predstave o Bogu, duši? Svobodomiselni bogotajci nam tega razvozlati ne morejo, da, ker taje, da je duša, ne bi smeli ničesar misliti; ker pa mislijo, s tem dejansko delujejo z dušo, katero taje.
b) Svobodomiselci trdijo, da so si duhovniki izmislili neumrjočnost, pekel, nebo, da bi ljudi zasužnili. Prosim, kje je dokaz? Kateri duhovnik si je to izmislil? Kdaj? Kje? In to duhovniki pri vseh narodih, po celem svetu, povsod enako? Kako je to mogoče? In narodi so goljufnim duhovnikom prav povsod brez ugovora kar verjeli? Ali je to mogoče? O koliko neumnosti morajo svobodomiselci verovati, le da jim ni treba resnice verovati!
c) Svobodomiselci pravijo: vile, čarodej-nice, strašila so proizvodi ljudske domišljije. To je res. Potem pa dodajo: enako si je človek izmislil v svoji domišljiji bogove! Tako trdijo, toda kje je dokaz za to, dokaz namreč, da si je človek pojem Bog izmislil v domišljiji? Saj vendar sami pišejo, kako je človek začel razmišljevati, odkod svet in kako je človek iz tega, da je njegova hiša le tako postala, ker jo je on sezidal, sklepal, da je tudi svet postal, ker ga je nekdo močnejši naredil. To pa ni domišljija, ampak dobro umsko sklepanje, katero za vsak učinek zahteva zadostni vzrok.
Ako čujem petje, ako slišim vzdih in stok, ako vidim novo poslopje, ako se čudim lepi sliki: koj sklepam, da mora zato biti vzrok; sklepam, da je nekdo, ki poje, da je nekdo, ki radi muk vzdihuje, da je nekdo, ki je poslopje sezidal, da je nekdo, ki je sliko naslikal: in ta nekdo, mora biti zares, ne pa le v moji domišljiji. Kajne, to mora tudi svobodomislec priznati. Ako pa vidim svet, ki je postal, ki se razvija, ki se suče po točnih zakonih, in tako prisiljen sklepam, da mora nekdo biti, ki je svet naredil, ki mu je dal lepoto in zakone, tedaj ta nekdo ni v resnici, ampak le v moji domišljiji. Tako bedasto trdi svobodomislec!
d) Svobodomislec pravi, da razmišljujoč svet, je človek prišel k predstavi močnejših bitij, katera je imenoval bogove in boginje. Ali je to res? ali najdemo bogove in boginje koj spočetka? Ta trditev kaže zopet grozno neznanje, s katerim se svobodomiselci odlikujejo. Resnično je to, da so vsi narodi, naj
bodo omikani ali divji, spočetka verovali v enega Boga in šele pozneje, ko so začeli nravno in versko propadati, so začeli verovati v več bogov in tudi v boginje.
Vi hočete dokazov? Tu jih imate. Učeni Kristijan Pesch preiskuje vero vseh indoger-manskih narodov in nazadnje sklepa: „Prehodili smo vse dežele, kjer je indogermanski govor in povsod smo našli vero ali vsaj ostanke vere v Boga, ki prebiva v nebesih in za nas po očetovsko skrbi, in sicer je ta vera toliko bolj čista, kolikor dalje smo šli nazaj v stare čase.“ 1
O Kitajcih piše V. Strauss: „Ni dvoma, da je bila prvotna vera Kitajcev monoteistična, verovali so v enega Boga. Tako se nahaja dosti živo izraženo v najstarejših pesmih in spisih, akoravno se že tam ime edinega osebnega Boga zamenjava z brezbojnim nebom.“2
O semitskih narodih, h katerim tudi Judje pripadajo, trdijo soglasno vsi učenjaki, da so spočetka verovali vsi v enega Boga.3
0 Egipčanih pravi Le Page Renouf,4 da so najvišje bitje imenovali Nutar in da so ga smatrali edinim Bogom, ki je ustvaril nebo in zemljo, bogove in ljudi.
Isto velja o drugih narodih. Tako piše o veri Afrikancev Livingstone,5 kako da je prvotna njihova vera dozdevno ta, da je vsemogočen stvarnik nebes in zemlje, da je življenje po smrti. Kristjan Pesch je preiskoval vero Indijancev in vseh ostalih narodov v Ameriki in h koncu pravi: „Pri ljudstvih vseh časov in krajev smo popraševali o njihovi veri. Povsod smo čuli veroizpoved: je en Bog, gospodovavec in voditelj sveta in ljudi, varuh pobožnih, maščevavec hudobnih, sodnik nad dobrim in hudim. Rodovi se v mnogem razlikujejo . . . , toda ni ga naroda na zemlji, katerega bi naravni nagon nagibal k bogo-tajstvu. Vsi govore, ali vsaj jecljajo po svoje besede: Oče naš, ki si v nebesih ... Za onega,
1 Pesch, Der Gottesbegriff iu der heidnischen Religion des Altertums. — 2 Strauss, Essays zu allgem Religionsw. — 3 Movers, Die Phönizier; Kaulen, Assyrien und Bab.; in drugi. — 4 Vorlesung über Ursprung und Entw. der Religion. — 5 Missionsreisen in Südafrika.
ki hoče čuti, doni od vseh krajev razločna izpoved rodu človeškega: resnično, je osebni Bog!“
Ta mogočni glas človeškega rodu razbije trditve bogotajcev. Ker je glas splošen, moramo trditi, da je to glas človeške nature, kateri torej bogotajec silo dela.
4.	Ko smo sedaj znanstveno dokazali zmote svobodomiselcev in njihovo nevednost, poglejmo, kako je postala vera.
a) Mi imamo krščansko vero. Zgodovina nam pove, da je njen začetnik Jezus Kristus, včlovečeni Sin božji, kakor se Vam vedno znanstveno dokazuje. Ker je razodel resnice za vse ljudi in za vse zaslužil potrebnih milosti v dosego večnega namena, je ustanovil svojo cerkev, katera naj do konca sveta vsem ljudem in narodom oznanja večne resnice, ki jih je On učil in deli milosti, ki jih je On zaslužil. Obljubil je pri cerkvi ostati do konca sveta, ter jo varovati, da ne zabrede v zmote, in je sovražniki ne uničijo. Slovesno je rekel, da bo izveličan, kdor veruje, da je pa že sojen, kdor ne veruje.1 Kako smo srečni, ker vemo komu verujemo in zakaj!
b) Kaj pa narodi pred Kristusom ? Ozrimo se najpoprej na judovski rod. Kristus se je večkrat skliceval na njegove preroke;2 opozarjal je Jude na Mojzesa;3 govoril je o Abrahamu in drugih starih očakih;4 omenil je potop ob času Noeta;5 kazen ob času Lota;6 spominjal je na prve stariše, Adama in Evo,7 ki jih je Bog ustvaril; tudi hudiča, lažnjivca, ni pozabil;8 prišel je na svet, da odreši svet od greha in da ima vsak, ki vanj veruje, večno življenje.9
Kaj pa iz tega sledi? Nepobitno sledi to, da je zgodovinska resnica, kar nas uči, sv. cerkev o stvarjenju Adama in Eve, o raju, o izvirnem grehu, o vesoljnem potopu, o Lotu, o Abrahamu in Izraelskem ljudstvu, o Mojzesu in njegovih knjigah, o prerokih in
i Mat. 24, 19, 20. - Mark. 16, 15, 16. - Luk 24, 47, 48.
— 2 Joan. 5, 39; Luc. XVI. 29, 31. — 3 joan. 7, 22; 5, 45. 46.;
3, 14; - « Joan. 8, 37. 56-58. - s Luc. 17, 26.; Mat. 24, 37-39. -
6 Luc. 17, 28, 32. — 7 Mat. 19, 4. — 8 Joan. 8, 44. — « Joan.
3, 16 36.
sploh vse, kar uči ona o pomenu starega zakona. Sedaj pa vemo, odkod vera sploh. Adama in Evo, prve stariše vseh rodov na zemlji, je sam Stvarnik poučil o vseh onih resnicah, katere so morali vedeti koj, da so mogli svojemu namenu primerno živeti. Kaj so pa morali neobhodno znati? Da je Bog, ki je vse iz nič ustvaril; da ima človek ne-umrjočo dušo ; da je človek dolžan Bogu pokorščino skazovati in s tem priznavati Ga kot svojega Stvarnika in Gospoda; da naj služeč Bogu na zemlji sebi zasluži večno srečo; da mora nepokorščino Bog kaznovati.
To so glavni nauki in iz prve knjige Mojzesove1 vemo, da je Bog prvim starišem vse te razodel. Ko sta grešila, sta takoj čutila nemir vesti in Bog je kaznoval oba, vendar pa jima je obljubil Odrešenika, ki bo kači glavo strl. Od onega časa ni nikdar več otem-nelo upanje na Odrešenika, v katerem bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji, ampak se vedno bolj in bolj razvijalo, dokler Odrešenik ni zares prišel.
c)	Resnico teh dogodkov nam pa tudi najstarejši spomini drugih narodov dokazujejo. Pisatelji, ki primerjajo najstarejšo vero Judov, Perzov, Babiloncev in Asircev, ter Egipčanov so našli to-le:2
„Vsi pranarodi so verovali prvotno v enega Boga ; šele pozneje so zabredli v vero mnogih bogov; tudi nravni nauki o življenju so toliko čistejši, kolikor bliže so začetku človeškega rodu; še domnevanja o Trojici se nahajajo pri teh narodih in pa misel o odrešeniku, razen morda pri Babiloncih in Asircih; vsi poznajo hudobnega duha, ki je protiven Bogu in ljudem ; vsi verujejo, da je Bog začetnik sveta in posameznih stvari; o prvotnem stanu sveta mislijo skoraj vsi, da je bilo samo morje; vsa bitja v nebu in na zemlji, tudi bogovi in ljudje prihajajo iz rok najvišjega Boga; ostal jim je tudi spe min na zemeljski raj, nekateri vedo celo o drevesu življenja in o prvotni neumrjočnosti človeka ; ohranili so
1 Mojz. 1 — 4. — 2 Fischer, Heidentum und Offenbarung nach den neuesten Forschungen.
si v spominu greh prvega človeka po kači in po prvi ženi; klinasti napisi vedo tudi o kazni človeka in zapeljivca; nahajajo se pri njih sledovi o spominu na potop, na Noeta in njegovo ladjo; vsem so lastne spravne daritve; vsi so prepričani o neumrjočnosti duše, o sodbi po smrti, o nebu in peklu.
Sedaj vprašamo, odkod spomini na te dogodke? Odtod, ker so se v zgodovini dogodili, ker so zares bili! Saj so vsi narodi potomci Adama in Eve, pa bi bilo čudno, ko bi bili izginili vsi spomini na prve dogodke v zgodovini človeštva. Vidimo, da so se ohranili, le pobledeli so, posamezni narodi so jih v svoji domišljiji precej izpremenili in jim dodali marsikaj zmotnega. Po drugem potu si vseh teh podobnih spominov pri narodih ne moremo razlagati, pa tudi ne tega, kar smo že slišali, da je prvotna vera vseh narodov vera v enega Boga. Vsi našteti dogodki so torej zares zgodovinski.
d)	Odgovorili smo na vprašanje odkod vera. Videli smo, da prihaja iz najbolj zanesljivega vira: od Boga, našega Stvarnika in Zveličarja. Pa tako je tudi moralo biti.
Slišali smo že, da bi človek s svojim lastnim razumom mogel priti do spoznanja božjega in do spoznanja verskih dolžnosti. Zares mogel bi priti, toda premnogi bi sami do teh resnic nikoli ne prišli. Saj mnogi že zgodaj umrjo, mnogi nimajo časa, da bi resnice iskali, premnogi pa tudi za raziskavanje nimajo dovoljnih sposobnosti. In vendar mora človek koj, ko se zave, živeti svojemu večnemu poklicu primerno, torej mora te resnice koj znati, ko se zave.
Odgovoril mi boš: učenike bi imeli in le ti bi nas poučevali. Toda poglejmo v zgodovino, kaj opazimo? Učenikov je mnogo, pa se v odgovorih med seboj ne vjemajo, spoznanim resnicam zmote primešavajo, sami ne žive po nravnih naukih, ljudstvo se jih ne oklepa, le malo učencev zahaja k njim. Pa ko bi se tudi vjemali, ali bi za svoje nauke imeli dovolj veljavnosti, da bi jih ljudje sprejeli? Ali zadostuje samo človeška veljavnost, samo
človeška gotovost, da se sprejme kot resničen kak nauk težko umljiv, nauk mojim željam protiven, nauk, ki mi nalaga premagovanje samega sebe, zatajevanje, ponižanje, čistost, pravičnost in zahteva od mene raznih žrtev? Zgodovina nas uči, da ne zadostuje.1
V vsakem oziru nam zadostuje le Božja veljavnost, da smo pripravljeni sprejeti vse resnice, ko bi od nas tudi najbolj težkih žrtev zahtevale. Bog je mogel pomagati naši nezadostnosti na več načinov; no, odbral si je pot poučevanja, prikrite resnice nam je razodeval sam, potem po svetih očakih in prerokih, nazadnje po lastnem Sinu, Gospodu našem Jezusu Kristusu in po apostolih.
5.	Judovske bajke.
Kar se torej po svetem pismu govori in uči o postanku sveta, o prvih stariših, o raju o grehu, o Bogu, o Odrešeniku, o neumrjočnosti: vse to je resnično in zgodovinsko. Seveda svobodomiselc tega ne bo priznal, saj on ne mara za resnico, ki bi ga vezala, ampak hoče svobodno misliti; zato trdi, da so vse te trditve same bajke, židovske bajke in človeška domišljija.2 Ko to večkrat ponavlja, zopet trdi:
„O postanku sveta so imeli Židje, kakor vsak narod, svojo pravljico. Bog je ustvaril svet v sedmih dneh. Rekel je in je bilo . .. Stari ljudje so to verjeli.. . Danes tega nihče ne veruje. Da, cerkev sama je morala priznati, da svetopisemske dneve ni razumeti, kakor dneve, ampak da so to dobe. Morala je to storiti, ker je znanost dokazala, da se je svet razvil, da se je življenje razvilo, da se je človek razvil . . . Kristjanstvo je prineslo s seboj židovske bajke in teh se morajo naši otroci učiti kot svete resnice... Ali bo naša vzgoja še vedno slonela na starih židovskih pravljicah?“8
Kako drzne, da, kako bogokletne so te trditve! Ker se sedaj večkrat in na mnogih krajih čujejo, ravno zato sem bolj obširno
1 Glej katoliške apologete, kakor so Gutberiet, Schanz in drugi. — 2 Svob. Misel, str. 29, 38 i. dr. — 3 Svob. Misel, str. 69.
razložil in znanstveno dokazal, da je Bog, da je duša neumrjoča, da so trditve cerkvene o stvarjenju, o raju, o grehu, o Odrešeniku zgodovinsko resnične. Da bo moj pouk dovršen in ne pomankljiv, naj še razložim, kaj o po-četku sveta uči prirodoznanstvo, in kaj po sv. pismu uči cerkev.
1. Kaj uči prirodoznanstvo?' Ono premišljuje zvezde in zemljo in trdi: s početka je bil ves svet le nekako plinasta tvarina; ta žareča tvarina je postajala zmeraj bolj gosta, začela se je vrteti in v vrtenju so se razvili solnce in zvezde, ki se okoli solnca vrte. V takem vrtenju je po mnogih milijonih let postala zemlja, ki kroži okoli solnca in se tudi okoli lastne osi suče.
Tudi zemlja je bila s početka vsa žareča, kakor je sedaj še solnce; počasi se je ohla-jevala na površini, pa je dobila tako skorjo; postala je temna in na skorji so se pare usedle v vode, pa je bila vsa zemlja z vodami pokrita; počasi so se iz voda dvigale gore in planjave, vode pa so se stekale v nižje planjave; na gorah in po planjavah so začele poganjati rastline in rasti drevesa; v morju so postale morske živali, po zraku so letale ptice in po kopnem so nastopile razne živali; vse to se je počasi razvijalo, površina zemlje se je večkrat menjavala, tudi prvotne rastline in živali so izmrle in nastopale nove, sedanjim vedno bolj podobne ; nazadnje nastopi človek. Za ta razvoj zahteva znanost veliko milijonov let.
Tako znanost, kateri je naloga, da preiskuje to, kar je, kar živi, kar se razvija. Na vprašanja pa: odkod prva plinasta tvarina, odkod prvo rastlinsko življenje, odkod prvo živalsko življenje, odkod prvi človek: na ta vprašanja prirodoznanci sedaj že pogostokrat priznavajo, da ne morejo odgovoriti in da tudi nikoli odgovoriti ne bodo mogli. Toliko naj zadostuje.
2. Kaj pa uči sv. pismo in kaj katoliška cerkev? Sv. pismo koj v prvih vrsticah trdi:
1 Schöpfer, Geschichte des alten Test.; Hoberg, Genesis; Hummelauer, Comment. in Genesim.
„V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna in tema je bila nad brezdnom in Duh Božji se je razprostiral nad vodami.“1
Vidite, česar prirodna znanost ne ve, to pove sv. pismo koj v začetku. Odkod nebo in zemlja? Bog je ustvaril nebo in zemljo. V kakšnem stanu je bilo vse koj v začetku? Sv. pismo molči, prirodna znanost pa skuša dokazati, da vse skupaj je bila neka plinasta tvarina. Sv. pismo se v drugi vrstici le k zemlji obrne in pravi, da je bila pusta, prazna, temna in z vodami pokrita, kakor tudi znanost dokazuje, kar sem že omenil Koliko časa je preteklo od začetka pa do tega časa, za to se sv. pismo ne meni; znanost pa zahteva veliko milijonov let; cerkev nič ne ugovarja in sprejme to, kar znanost zahteva. Le to doda sv. pismo, da je bil nad vodami Duh božji in se je torej ves daljnji razvoj zemlje vršil pod vplivom božjim.
Kakšen pa je bil nadaljnji razvoj?8Sv.pismo ga popisuje in razlaga, kako je na besedo božjo prvi dan postala svetloba, ki jo je Bog ločil od teme, drugi dan nebes in ozračje, tretji dan morja, vode in kopno ter rastline, četrti dan luči na nebu, ki naj ločijo dneve in noč in naj bodo v znamenje časa, peti dan ribe v vodah in ptice pod nebom, šesti dan živali po zemlji in nazadnje človeka. Tako sv. pismo.
Kaj ne, iz tega poročila se vidi, kako nam sv. pismo v kratkih, preprostih besedah zatrjuje, da je vse po volji božji nastalo, in sicer prav vse: svetloba, ozračje, suha zemlja in morje, rastline in živali in nazadnje človek, katerega je Bog ustvaril po svoji podobi.
Kako je pa Bog vse to ustvaril, ali kar naravnost obenem vse rastline in zopet naravnost in obenem vse živalstvo, ali se je vse to polagoma razvijalo po prirodnih postavah, katere je On pri ustvarjenju prirodi dal: o tem sv. pismo nič ne govori. In zares, teh razlag tudi ne moremo in ne smemo v sv. pismu iskati, saj nas Bog ne bo učil posvetnih zna-
i Mojz. 1, 1. 1. — 2 1. Mojz. 1, 2-31.
nosti, ampak razkriti nam je moral le one resnice, katere moramo znati, ako hočemo prav živeti; namreč, da je Bog, ki je vse ustvaril, nebo in zemljo, na zemlji rastline, živali in človeka. To zadostuje; vse drugo pa, način in čas razvoja naj pa človek sam preiskuje.
Prirodna vednost je ta razvoj preiskovala. Od stoletja do stoletja je napredovala in prirodo ter njen razvoj vedno točneje spoznavala. Iz tega, kar smo sedaj napisali, bi se mislilo, da si sv. pismo in znanost ne moreta nasprotovati. Sv. pismo pravi, daje vse ustvaril Bog, kako se je pa stvarjenje razvijalo, o tem sv. pismo ne govori. Znanost prirodna pa preiskuje le to, kar je, kako se je razvijala in se še razvija, odkod je pa vse to, do tega prirodna znanost ne more priti, to ni v njenem obsegu. In zato najnovejši učenjaki prav trdijo: mi ne vemo, odkod začetek sveta, odkod rastlinsko in živalsko življenje, odkod človek? Kar ne pove znanost, pa pove sv. pismo, da se znanost in sv. pismo lepo izpopolnjujeta.
3.	Vendar pa svobomiselci posebno v treh stvareh trdijo, da jih je po sv. pismu učila sv. cerkev in jih je prisiljena po znanosti morala preklicati. Te stvari so: a) sveto pismo trdi, da je Bog v šestih dneh zemljo, ki je bila pusta in z vodami pokrita, pripravil za človeka, v šestih dneh se je razvilo vse: luč, kopno, morja, rastlinstvo in živalstvo: prirodna znanost pa zahteva za razvitek veliko milijonov let; b) po sv. pismu je zemlja središče sveta, okoli nje se sučejo solnce, luna in zvezde; prirodna znanost je pa dokazala, da je solnce središče in se zemlja okoli njega suče, in sicer kot prav majhna zvezda, ki proti velikosti solnca kar izgine;
c)	po sv. pismu je bila svetloba že prvi dan, solnce pa šele četrti dan, ko je vendar dokazano, da svetloba od solnca prihaja. Torej vidite, da se moti sv. pismo in z njim cerkev.
Kaj naj odgovorimo? Le poslušajte odgovor na posamezne točke:
d)	Kar se tiče šestih dni, sveta cerkev ni nikoli učila, da so to dnevi po 24 ur; pre-
pustila je učenjakom, naj te dni razlože, kakor vedo in znajo; zato se pa o pomenu dni cerkveni učeniki še nikdar niso vjemali, ne v prvih stoletjih, ne v srednjem veku, ne dandanes; ozirali so se na prirodno znanost in kakor se je ta menjavala, menjavala se je tudi razlaga dni. Danes še ne vemo, kako bi te dni razlagali. Zato pa na prižnici in v šoli govorimo z besedami sv. pisma o šestih dneh: radi pa dostavimo, da so to menda drugačni dnevi od naših, ker o solncu se govori šele četrti dan, sedmi dan pa še dandanes traja.
Ker torej cerkev o pomenu šestih dni nikdar nič	določila	ni, zato tudi ničesar	ni	mogla
preklicati,
b)	Kar	se tiče solnca, lune	in	zvezd,
sveto pismo	tako govori, kakor da	jih	je Bog
radi zemlje ustvaril; saj pravi: „Bog je naredil dve veliki luči, večjo luč, da bi gospodovala čez dan in manjšo luč, da bi gospodovala čez noč in zvezde in jih je postavil na nebo, da bi svetile na zemljo.“' Na drugih krajih pa govori o solncu, da se okoli zemlje suče.2
Sveto pismo tukaj govori po tem, kar mi vidimo in skušamo. Za nas je zemlja središče sveta; solnce, luna in zvezde nam svetijo in ločijo dan od noči; našim očem se vidi, da solnce kroži okoli zemlje, o kateri se nam zdi, da stoji. Sveto pismo nas noče učiti zvezdoslovja, ampak le to hoče preprostim ljudem povedati, da je solnce, luno, zvezde in zemljo Bog tako uredil, kakor je urejeno. Iz tega stališča sv. pismo prav govori. Saj še sedaj mi pravimo: solnce vzhaja, solnce zahaja; govorimo, kakor nam oči pokazujejo.
Do Kopernika in Galileja so tudi vsi zvezdoslovci učili, da zemlja stoji, solnce pa okoli nje kroži. Cerkveni učenjaki so se, razlagajoč sv. pismo, po teh zvezdoslovcih ravnali. Galileju se je 1. 1616. prepovedalo učiti, da solnce stoji in se zemlja okoli njega suče, ker se tak nauk protivi sv. pismu in je torej krivoveren. Koperniku se je pa 1. 1620. dopustilo, da to le kot mnenje uči in zadevo dalje raziskuje. Galilej je izpočetka poslušal
> Mojz. 1, 16. 17. - 2 Joz. 10, 12. 13
prepoved, pozneje jo je pa prelomil in je ta nauk učil kot dognano resnico. Zato je bil kaznovan, in je od 1. 1632. do smrti 1. 1642. živel v lahkem zaporu in je s cerkvijo spravljen ^ umrl. Cerkveni odbor, ki je Galileja obsodil, se je sicer zmotil, toda kriv je Galilej sam, ker je dotičen nauk naravnost trdil, ne pa le pogojno in ga premalo dokazal.1
Cerkveni odbori pa niso nezmotljivi; njihove določbe se morajo sicer s spoštovanjem in v pokorščini sprejeti, ker so ti odbori za papežem najvišje oblasti in od njega pooblaščene; vendar pa, ker niso nezmotljive, tudi ne, če bi njih določbe papež sam podpisal, kar je pri Galileju storil, se jim sme ugovarjati, ako so nasprotni razlogi zares veljavni in stvarni. Ti cerkveni odbori tako temeljito vse prerešetujejo, da se jim ne vrine lahko kaka zmota In zares le v slučaju Galileja se ve, da se je en odbor zmotil, Toda cerkev kot cerkev pa ni nikoli učila o razmerju med solncem in zemljo; le mi o tem učimo to, kar uče in dokazujejo svetni učenjaki; ker se pa ti večkrat zmotijo, motimo se mi z njimi.
c)	Tudi tretji ugovor se lahko reši. Sveto pismo pravi, da je Bog prvi dan ustvaril svetlobo, toda nič ne pove, odkod je ta svetloba prihajala. Znanost pa tudi trdi, da je bilo ozračje izpočetka tako gosto, da se solnce ni moglo od zemlje videti, akoravno je bilo na zemlji svetlo, kakor se opaža sedaj kak meglen dan; videlo se je šele, ko se je ozračje bolj očistilo. Torej tudi znanost ve, da je bila na zemlji najpoprej svetloba in se je šele čez dolgo dolgo časa pokazalo solnce kot izvor svetlobe.
Kako se torej drzne naš svobodomislec trditi, da je trditev sv. pisma o stvarjenju in sedmih dneh le pravljica in da tega nihče ne verjame in kako se upa divjati zoper versko vzgojo otrok, češ, da vzgoja še vedno sloni na starih židovskih pravljicah. Vse te bogokletne trditve dokazujejo nevednost svo-bodomiselcev.
1 Kirclienlex. Wetzer & Welte. Bd. 5., Seite 18 sqq.
6.	Še nekaj ugovorov.
Rad bi že sklenil, toda omeniti moram še nekaj ugovorov, s katerimi svobodomiselci katoliško cerkev grde. Vedno proslavljajo meniha Savonarola, duhovnika Husa in ta j e sv. Janeza Nepomuka. Naj vam prav nakratko razložim, kaj je res.
1.	Savonarola je bil dominikanec in od leta 1491. v Florenci pridigar. Bil je posebno goreč in pravega redovniškega življenja. V pridigah je bičal tedanjo razuzdanost v Florenci, po Italiji in v Rimu, tudi papežu Aleksandru VI. ni prizanesel. Podal se je v politično življenje, spodbil je oblast Medičejcev, vpeljal demokracijo in se zvezal s francoskim kraljem. Izpočetka na pravem potu, si je začel domišljati, da je od Boga poslan prerok in je marsikaj prihodnjega napovedal. Toda, ker je bil preoster, ker se je s Francozi zvezal in se njegova prerokovanja niso izpolnila, je začel veljavo izgubljati.
L. 1495. ga papež Aleksander VI. povabi v Rim na odgovor radi tega, ker se je ponašal z božjim razodenjem. Savonarola se izgovarja, da je slaboten in da ima preveč sovražnikov in ne gre. Papež mu prepove pridigo-vanje. On uboga nekoliko časa; toda 1. 1496. začne zopet pridigovati. V teh pridigah je gromel posebno zoper grehe v Rimu. Papež Aleksander ostane do njega potrpežljiv. Ker je Savonarola nov dominikanski red zasnoval, mu papež pod cerkvenimi kaznimi zapove, da naj se s starim redom zopet združi. Savonarola ne uboga, ampak še hujše govori zoper Rim. Papež ga 1. 1497. iz cerkve izobči. Prenapeti dominikanec proglasi v listu pisanem vsemu krščanstvu, da je izobčenje neveljavno. Nekoliko časa opusti duhovna opravila, vendar pa se jih še istega leta zopet poprime in začne na to delovati, naj bi se sklical cerkveni zbor, ki bi papeža odstavil.
Radi njega so nastali v Florenci 1. 1498. hudi nemiri. Vlada zapre Savonarolo in še dva dominikanca, ter prosi papeža, naj dopusti, da jih sodi. Papež bi bil rad zadevo v Rimu
obravnaval, toda v Florenci so sodbo pričeli. Savonarolo so sodili njegovi politični sovražniki, ter obsodili njega in oba tovariša na vislice in potem mrtve na grmado. Sodba se je izvršila 23. majnika 1. 1498.'
To je zgodovina dominikanca Savonarola. Cerkev ni kriva, da je bil sežgan. Naj mimogrede omenim, da je bil papež Aleksander VI. res strasten in grešen mož, lahko rečem, da je bil najslabši od vseh papežev. Ko je bil star 25 let, ga je stric papež Kalikst III. imenoval kardinalom; mlad in bogat je živel razuzdano; tudi kot papež je ostal strastno poželjiv; umrl je pa 1. 1503. ves spokorjen in skesan. Vladal je jako spretno in dobro. V njegovih višjepastirskih določbah ne najdemo nobene zmote: le škoda, da je z osebnim življenjem omadeževal prestol sv. Petra.
2.	Še bolj se cerkvi očita Hus, ki je bil kot krivoverec sežgan 6. julija 1415. Zaradi tega se katoliška cerkev močno grdi. Čujte kratko zgodovino Husovo.
Hus je bil duhovnik v Pragi. Učil je na vseučilišču, kjer je bil večkrat rektor ali prvi ravnatelj. Od 1. 1403. je bil tudi pridigar v betlehemski kapeli. Živel je strogo, bil je pa jako domišljav in oblasten. Čital je knjige Wiklefa, angleškega krivoverca in se navzel krivih naukov.
Leta 1407. je začel krive nauke v pridigah zagovarjati in širiti. Trdil je n. pr. „da udje katoliške cerkve so le izvoljenci božji; ti so za nebesa odločeni in se pogubiti ne morejo, cerkvene kazni in izobčenje jim ne more škodovati; so pa mnogi ljudje odločeni za pekel, ti ne morejo biti nikoli izveličani.“ Kaj ne, grozni nauki! Dalje je trdil „da sveti Peter ni bil nikoli glavar sv. cerkve in da je papež svojo oblast od cesarja dobil; vsak škof, duhovnik in kralj ali vladar izgubi vso oblast in ne more ničesar zapovedovati, ako je v smrtnem grehu.“ Sami vidite, da so to grozne zmote, ki upor v cerkvi in državi naravnost zagovarjajo in utemeljujejo.
1 Hergenröther, Kircheng., Bd.2, pag.984; Wetzer u. Welte, Kirchenlexikon, Bd. 10, pag. 1738 sqq.
Zavoljo teh in drugih krivih naukov je bil izobčen iz cerkve. Ni se podvrgel, marveč se prizival na občni cerkveni zbor. Ker le ni miroval in je tako daleč zabredel, da je papeža imenoval antikrista, gaje papež Ivan XXIII. zopet izobčil. Hus je ugovarjal in se prizival na Kristusa. Radi njega so nastali veliki nemiri v Pragi in drugod.
Leta 1414. je bil v Konstancu v Švici cerkven zbor. Tje pokličejo Husa na odgovor in zagovor. Trdil je, da noče biti krivoverec in če mu iz sv. pisma dokažejo kak kriv nauk, naj ga le kot krivoverca sežgo. Dokazovalo se mu je mnogo krivih naukov, ki so se nahajali v njegovih spisih; toda on se ni dal podučiti. Zato so ga škofje proglasili kot trdovratnega krivoverca, vzeli so mu vse du-hovske časti in ga izročili svetni oblasti.
Onega časa je bilo krivoverstvo državen zločin, kakor je uboj ali zarota ali izdajstvo. Ako je kdo izdal cesarja, je bil s smrtjo kaznovan, ako pa kdo izda samega Boga, ali ni to še večji zločin? Raditega so po takrat veljavnih državnih postavah trdovratne krivoverce obsojevali na grmado. Cerkev je sodila, kdo je trdovraten krivoverec, ga izročila državi in ta ga je ukazala sežgati. Po teh postavah so sežgali tudi Husa, o katerem se mora trditi, da je s čudovito trdovratnostjo nagrmadi smrti čakal.1
To je kratka zgodovina krivovernega in trdovratnega Husa. Sedaj pa sodite sami, ali niso cerkvene oblasti popolnoma pravilno postopale ?
3.	Svobodomiselci se pritožujejo, „kako malo je narod poučen o velikanskih klerikalnih lažeh.“2 Ta pritožba se potrjuje z nastopnim stavkom: „Zgodovinarji so čisto jasno dokazali, da je legenda o sv. Janezu Nepomuku zgodovinska laž, katero so si izmislili jezuitje... ker so rabili kakega narodnega svetnika kot protiutež proti Janu Husu ... Zgodovina nam jasno pokaže, da tisti Janez Nepomuk, katerega se je proglasilo za svetnika, ni nikdar živel,
1 Hergenröther, Kircheng., Bd. II., pag. 889 sqq.; Marx,
Kircheng., pag. 522 sqq. — 2 Svob. Misel, I. 1908., str. 74.
3
da je pripovedka o njem in o njegovem vtop-ljenju vsled spovedne molčečnosti gola izmišljotina, da so v nezmotljivem Vatikanu proglasili za svetnika osebo, katere sploh nikdar ni bilo na svetu.“
Tako svobodomiselci. Nalašč sem besede točno navel, da jih vsi čujete. Sedaj pa poglejmo, ali je legenda o sv. Janezu Nepomuku res zgodovinska laž? Mi trdimo, da je Janeza Nepomuka dne lö. majnika 13S3, v Moldavi vtopil kralj Vaclav IV., ker mu ni hotel povedati, kaj se kraljica izpoveduje. Kako mi to trditev dokazujemo? Z zanesljivimi pričami, kakoršnih imamo dovolj. Poglejmo!
a) Sloveči dunajski zgodovinopisec Tomaž Ebendorfer piše v svoji „cesarski knjigi“, spisani pred 1. 1451: „Kralj Vaclav IV. je zaukazal v Moldavi vtopiti Janeza, učitelja bogoslovja, ki je bil spovednik njegove žene, ker je rekel, da je le tisti vreden kraljevega imena, ki dobro vlada in ker se je menda branil prelomiti spovedno molčečnost.“ Ta Ebendorfer je bil trikrat rektor dunajskega vseučilišča, je bil 1. 1433. kot poslanec bazelskega zbora v Pragi in s Cehi pogostokrat v stiku. On je torej zanesljiv porok o dejstvu, da se je v njegovem času govorilo o mučencu spovedne molčečnosti.
b) V „zitavskih zapisnikih“, ki so prilično iz istega časa, je pri letu 1383. zapisano, da je bil na povelje kralja v Moldavi vtopljen pobožen duhoven, Janez iz Neponiz, ker ni hotel izdati spovedi kraljeve soproge. Utopljen je bil tako skrivaj, da za to nihče ni vedel. Zapisnik nato doda, da so Janezovo truplo našli ribiči in leži pokopan v stolnici sv. Vida pri velikem oltarju, kjer se veliki čudeži gode in kjer so okoli groba napravili železno ograjo, da ne bi romarji stopali na grob. Tako govore zapiski; torej k grobu sv. Janeza so hodili romarji polni zaupanja do njegove priprošnje; romarjev je bilo toliko število, da se je morala napraviti ograja okoli groba Pripomnimo, da se tako čita v zapiskih iz Zitave, kjer je od leta 1420 —1436. prebivalo nekoliko kanonikov praške stolnice sv. Vida, ki so iz Prage
radi kralja v Zitavo pribežali. Ali ni torej poročilo zanesljivo?
c) O smrti in o vzroku smrti poroča isto Pavel Židek v svojem „pouku za kralja Podie-brada“ spisanem leta 1471. To izpričevanje je velevažno, ker prihaja od moža, znanega radi učenosti in radi trpljenja za cerkev, doktorja na petih vseučiliščih, takrat že 30 let člana kanonikov stolnice sv. Vida in živečega skupno še z ljudmi, ki so sv. Janeza osebno poznali; in to izpričevanje je dal na dvoru kralja samega. Ali se sme dvomiti, da bi on ne bil zanesljiv tolmač tedanjega splošnega prepričanja?
d) V dnevniku praškega kapiteljskega arhiva je pri letu 1383. zapisano : „Johanko iz Pomuka iz mosta vtopljen“. To je zapisal dekan Janez iz Krumave, ki je umrl 1. 1487. Vzrok tega pa pove latinski dodatek pridejan nekoliko let pozneje, ki seje nedavno v stolnem arhivu našel in ki se glasi: „Janeza iz Nepomuka, kanonika praškega, svetega in pobožnega moža... je kralj Vaclav mučil, naj bi spoved kraljice izdal; toda on ni hotel in ni mogel; zato ga je zaukazal čez most v Moldavo vreči
1.	1383. dne 16. maja. Slovi po čudežih“.
e) Isto javno prepričanje izpričujejo razne podobe sv. Janeza iz 15. in 16. stoletja.
f) Ravno to nam potrjuje starodavno ustno poročilo in javno mnenje: poroki in varuhi tega izročila so najstarejše družine v Pragi, v Nepomuku in v drugih čeških mestih, tudi družine, ki so pozneje od vere odpadle in sv. Janeza niso več častile, pa vendar niso upale dogodkov tajiti.
Varuhi tega izročila so nam Cisterijani, Benediktinci, Premonstratenci in druge redovniške družine, ki so od nekdaj po Češkem cvetele in so izročilo sv. Janeza sveto čuvale.
Še bolji varuh in porok resničnosti tega dogodka je pa praški stolni kapitelj, katerega član je bil sv. Janez in v katerega cerkvi je ležal pokopan; kapitelj je torej grob Janezov takorekoč stražil in ga vedno imel pred očmi, pa tudi vedno znal, zakaj je ta grob tako slovesen.
g)	Najboljši porok za zgodovinsko resnico o sv. Janezu Nepomuku je postopanje cerkve o času, ko je bil on od cerkve kot svetnik proglašen. Nad 20 let se je iskalo gradivo po knjižnicah in arhivih; 5 let je trajala preiskava o slovesu svetosti, o mučeništvu, o čudežih in o starodavnem češčenju sv. Janeza; 1. 1719. so grob uradno odprli; našli so v njem truplo z znaki mučenja, jezik pa nestrohnjen: na temelju teh preiskovanj je bil sv. Janez 1. 1721. proglašen „blaženim".
Potem so trajaia raziskavanja o mučeništvu sv. Janeza še dve leti od 1723. do 1725; vodil jih je bistroumni Prosper Lambertini, poznejši papež Benedikt XIV. Ko so se še štirje čudeži dokazali, je papež Benedikt XIII. dne 19. marca 1729 slovesno razglasil, da je Janez Nepomuk zares svetnik in prvi mučenec spovedne molčečnosti. Kdor je prečital spise o teh raziska-vanjih, posebno ugovore Lambertinija in odgovore, bo pač moral priznati, da ni dosti dogodkov, ki se kot zgodovinsko resnični verujejo, tako vestno in natančno preizkušnjo prestalo.1
Nalašč sem vam naštel glavne dokaze za dejstvo, da je sv. Janez res živel, da ga je zares kralj Vaclav IV. vtopiti dal, in sicer posebno zato, ker ni hotel izdati spovedi njegove soproge. Sodite sedaj sami in povejte mi, ali ni skrajno predrzna trditev svobodo-miselcev, „da je legenda o Janezu Nepomuku zgodovinska laž in da sv. Janez nikdar ni živel?“ In „Jezuitje so si vse to izmislili, da bi češčenje Husa izpodrinili!“ In vendar je bila družba Jezuitov še le 1. 1540. potrjena in šele leta 1555. je prišel v Prago prvi jezuit! Priče pa, ki sem jih naštel za sv. Janeza in za njegovo splošno češčenje so vse še pred letom 1500, ko o Jezuitih še sledu ni bilo. In vendar kljub temu so si jezuitje sv. Janeza in njegovo življenje naravnost izmislili! O nevednosti in drznosti! In kaj porečete o nesramnem vzkliku istih*: „Kdor danes še trdi,
i Wetzer u. Welte, Kirchenlexikon, Bd. 6, pag. 1725—1742,
kjer so tudi razni pisatelji o življenju sv. Janeza našteti. — 2 Svob. Misel 1. 1908., pag. 166.
da je „svetnik“ Janez Nepomuk živel; pa noče poslušati zgodovinske resnice, ki pravi nasprotno, tak človek je v očeh poštenih ljudi trdovraten lažnik!“
Sklenem z besedami P. Schmudeja :l „Noben razlog nas ne sili, da bi odstopili od starodavne vere, ki je veljala več stoletij in je bila temelj cerkvenemu postopanju, da se sv. Janez proglasi svetnikom. Najmanjše sence dvoma pač ne moremo odstraniti, ker nimamo sodobnih spisov; tudi ni mnogih iz časov, ki so tem dogodkom prav blizu; vendar pa so izpričevanja zadostna, da nam mučeništvo sv. Janeza popolnoma dokažejo. Krivično je torej očitanje, da je 1. 1729. cerkev proglasila moža, ki nikoli ni živel.“
Konec.
Moram hiteti h koncu. Kaj ne veliko naukov sem vam razložil. Temelj vseh in središče je nauk o Gospodu Jezusu, da je naš Zveličar in pravi Bog; da je katoliška cerkev Njegova cerkev, ki jo je ustvaril, da Njegovo delo odrešenja nadaljuje. Te nauke ste od detinstva sem že pogostokrat slišali; drugih pa skoraj gotovo še niste nikoli slišali, vsaj ne tako natanko; toda ... mislil sem, Naj Vam jih povem, da se boste znali ravnati, ko bi jih slišali.
Svobodomiselci se namreč prizadevajo svoje društvo povsod med Vas razširiti. Imajo svoje zaupnike, ki širijo njihov brezbožni list, v katerem zmot in laži kar mrgoli, in nabirajo člane. Ne upajo si povsod nastopiti javno, vsaj ne vsi, ampak skrivaj rujejo. Od več strani sem slišal, da se po vaseh njihov list tajno razširja.
Upam sicer, da lista ne sprejmete. Vendar se pa bojim, da bi.se kdo ne izpozabil. Saj trdijo sami, da se jim je zapisalo mnogo dijakov in učiteljev in sokolov, celo žena ter da so dobili že mcogo naročnikov. Morda se preveč bahajo, vendar nevarnost je tu. Zato sem Vam odkril največje temelje njihove zmote ter dokazal, kaj je resnica: hočem Vas na
1 Kirchenlexikon, I. c.
nevarnost opozoriti in zoper njo o pravem času oborožiti.
Povem Vam še to: kdor pristopi društvu „Svobodna misel", je že s pristopom samim odpadel od katoliške cerkve, je zatajil Zveličarja Jezusa in samega Boga. Kdor čita list „Svobodna Misel“, ki spodbija vsako vero, ki kliče na boj zoper katoliško cerkev, ki taji večnost, neumrjočnost in sploh vse večne resnice, ta greši smrtno zoper ljubezen do samega sebe in zoper cerkveno postavo. Saj niste toliko učeni, da bi vse zmote spoznali in zavrnili!
Posebno Vas stariše zarotim, varujte svoje otroke! Svobodomiselci se namreč spodbujajo, da bi začeli pri mladini, da bi že otrokom vzbudili dvome, ter jih pripravljali na odpad. Zato pazite na otroke, ki šolo obiskujejo; pazite posebno tam, kjer učitelji niso zanesljivi, ali kjer se Vam vrivajo razni nevarni svobodomiselni visokošolci.
Mladeniči in dekleta, Vas vse prosim, dobro prečitajte moj pastirski list in bežite
od zgrabljivih volkov v ovčji obleki! Ali še hočete svoj razum napolniti z zmotami in svoje srce vžgati sovraštva do resnice? Hočete li zatajiti Gospoda Jezusa, zatajiti Boga, zatajiti svojo dušo in se uvrstiti v red neumnih živali? Torej ne v svobodomiselna društva, ne čitati svobodomiselnih, protiverskih knjig! Kdor gre sam v nevarnost, se bo v nevarnosti ponesrečil. Vera je velik dar božji, nikar se tega daru ne stori nevrednega!
Častimo božje Srce Jezusovo v presvetem Rešnjem Telesu! častimo prečisto Devico Marijo! molimo srčno in stanovitno! pristopajmo k sv. zakramentom! poslušajmo besedo božjo ! varujmo se raznih nevarnosti za vero, za krščansko in nedolžno življenje!.
To je klic Vašega duhovnega pastirja: poslušajte ga!
V Ljubljani, dne 6. januarja na praznik sv. Treh kraljev 1909.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
Postna postava za
Pooblaščen od svetega Očeta dnč 14. junija 1906 morem za našo škofijo dopustiti tudi za tekoče leto gledč posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe:
I.	Dnevi strogega posta, t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi, so:
1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna.
2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu.
3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih.
4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred božičem.
2.
ljubljansko škofijo.
II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso, so:
1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj.
2. Srede v adventu.
III. Dnevi same zdršnosti od mesa, t. j. dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti, so:
Vsi ostali petki celega leta.
IV. Ob zgoraj (pod I. in III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti:
1. V vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik.
2. V onih krajih (ne v celih župnijah), kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj.
3.	Nekaterim osebam in sicer:
vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi.
V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo.
VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso.
Kar se tiče večerje o dneh nekoliko po-lajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri
večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, katerim tudi ni dovoljeno uživati pri večerji mesne juhe.
Vse one, ki se bodo danih polajšav po-posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, na primer z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš“ in „Češčena Marija“ na čast petim ranam Jezusovim, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom.
Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati, vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor mčni, da mu je stalne dispenze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk. ordinariat.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
3.
Antonine* öonnuontntn
bur$ §otfes uub bes apofioftfdjeu $tu()fes gmaben gtürpifdjof t>on ^atOadj
allen ©laubigen feiner Diöjefe fjeil uttb 5egett non unferem fjerrn unb |eilanbe 3efus Cljri|lus.
^ie religiöse ©efafyr nimmt §u; bie 2tbfattž= betuegnng botn ©fjriftentunt, bott ©ott luirb immer meljr organifiert, ergreift beftänbig meitere Greife.
Siete ®att)olifen, befonberS jene, metdje ju beit ©ebitbeteit gerechnet merbeit motten, begeben fidj felbft in biefe größte aller ©efafjren. äöo mirb bott fetjr bieten, ja bott, beit meiften bie Söfuttg ber retigiöfen fragen gefugt? Sei beit Reinheit ber Setigiott.
Unb toa§ für eine ©ematt über bie ©eifter tjabeit bie ©djtagmörter: ®ogmettämaitg einerfeit§ unb freie $orfdjung aitberfeitš! 333er erinnert fid) itidjt an bie bie^bejügtidjeit, feittežmegš mit ebteu 3® aff eit geführten Kämpfe auf beit Unioerfitäteu Defterreidjš ?
Sei biefer £age merbett ©ie mir, teure ©fjriften, mof)t bergeibjett, loetttt ic£) attd^ Ijeuer, mie fo oft fdjon itt bett bergaitgenen ^atjren, mieber bom ©tauben unb bott ber fatljolifdjen ®ird)e att ©ie einige SBorte ridjte.
1.	3n Bom.
Segebeu ©ie fidj mit	mir	ttadj	9tom	iit bie
©t. $eterštirdje, iit metdjer	70.000 9Jcenfcf)eit $(a£
finben föttttett.
©§ ift SDtontag ber 16. Stobember 1908. 3af)t= reiche SotfSntaffen ftrömeit ber Ä'irdje ju; ltadj unb itacb) mirbjjie beinahe angefüttt;	au§	bem	9taunt=
berljättniffen mirb beregnet,	bafj	fief)	rttnb	50.000
9Qteufdjeit iit ber Sirqje befiitbeit.
®ie Stnmefeitben gehören berfdjiebenen Steifen uub Stationen ait: bertreten fiub Italiener, ©panier, ^rattgofeit, $eutfdje, ©tarnen. Slucf) au3 atten ©tauben fittb Sertreter tjerbeigeeitt: Saiett/^terifer, Drben§= perfonen; Sanbteute, ©emerb§= uttb ßaufteute; Se= amten, ©olbaten; ©bte, ©rafeit, dürften; Sertreter regiereitber ^äufer; Drbenžfdpoeftern, einfache ^riefter,
SDtiffioueire, ißrätaten, gegen 240 S8tfd)öfe uitb über 4 0 Äarbinäte: an ber Sfeifee ber peitige $ater ’tßapft ^iiiš X. felbft.
2Ba§ pat biefe $eiediepfeit jit bebeitten? 5Der peitige Sßater feiert feilt 50 jä£)rige§ ^riefterjubilämu. Hub an biefent Jubiläum nimmt bie ganje 2Mt 2ltt= teit? SBaritm? 2£er ift beim ^iu§ X.? ®er ©eburt ttad) ein armer Italiener, ber Sopit eines armen, eiitfadjeit 23eamtenbieiter3; bem 2(mte ttacp ift er ber 257. 9tacpfotger be§ StpoftetS ^etrit§ ttttb at§ fo£d)er Dberpaupt ber fatpolifcpeit Äirdje.
Uitb maS ift beim ber Sfpoftel ißetruS gemefeit? ©iit älVtteroberer ? (Sitt SBettmeifer? D nein, fonbertt ein einfacher $ifd)er, ein gepafeter gatitäifdjer ftube. Uitb biefer SßetruS faitt um ba§ ftapr 42 ttaep 9tom, in bie Stabt ber römifcpen Imperatoren, iit bie £aitpt* ftabt ber gattjeit bamaligeit SSett.
3tt 9tom attgefommen erftärte er ber ganjen tjeibitifdjen SSett beit Ärieg; er befämpfte bie SBiet* götterei, er erpob fiep gegen bie peibnifcpc Sitten* nerberbttiS. (Statt beffett oerfitubete er einen ju 3e= rufalent gefreitjigteit ©ott, prebigte Setbftüerteugiiuug, Stbtötuug, Äeufdjpeit, ^einbeStiebe, 'Semut.
$)a entbrannte ein gemaltiger ^antpf beg mächtigen $eibentnm3 gegen ba§ eben erft begiitttenbe ©Triften* tum. $it biefem Kampfe fiel Petrus; 82 feiner 9Zad)* folger ftarbeit eines gemaltfatnen STobeS, tanfenbe uttb abermat tanfenbe ©Triften oertoreit itjr Sebett unter ber |>eitferSpaub, bodj ttad) einem 800 jährigen Kampfe fiegte baS Äreuj, fiegte ber gefreujigte ©priftuS, oor bem ber röntifdje Äaifer Äonftaittiu ttad) bem gtäit* jeitbeit Siege über sJJi agenti uS, bem Vertreter beS |)eibeittitmS, als erfter unter beit Äaiferu aubeteub nieberftel.
2.	Die kntljolifdje ßiidje.
SSont Äaifer Äonftantiu mitrbe bie fatpotifdje Äirdje and) ftaatlid) aiterfanut. 2£aS pat nun biefe Äircpe beit lottern geitiifet.1
Sie £)at beit SMfertPÄitltur, 93Ubuttg gebrad)t. ®eittt betrauten mir bie Äidturoötfer, fo gemaprett mir, baff eS faft auSfcptiefeticp d)rift£idje Götter fiitb. 2öaS bei peibnifdieit SSötfern ait Guttur ju fiubeit ift, in Qfapau, ^nbiett, ©£)itta, ift jum guten £eil beit dfriftticpen SSötferu eutteput; fie itatjnten Seit
> Eattjrein, ®ic tat^olifclje ffltovnt, pag. 181 sqq.
ait ber Äitttur, fomeit fie in beit 23ereicp beS ©iit* fluffeS ber cprifttidjeit Stationen gefomntcu finb, uitb aufeerbent befcpräuft fiep biefe peibnifdje Kultur faft gaitj auf baS ©ebiet beS -üRaterietlen. 93ei ntandjeit peibnifdjeu Göttern ift and) faft teilt gmdfdjritt ge= merfbar; fie finb im 3nftnilbe ber ©rftarruug, ber jeber ©ntfattuug ben partitäcfigfteit SSiberftaub teiftet, fetbft meint eprifttiepe Götter ipre Kultur jtt förbent fuepett.
Sin Slttertum mareit aderbingS bie ©riedfett uiib Üiönter auf einer popcit (Stufe materieller Guttur augelaugt. $tt 9iom befonberS ftaub bie materielle Kultur jttr $eit ber Äaifer fo poep, bafj mir uitS peute nur fdfmer eine Sorftettung baoott maepett föititeit.
2Iber mie fap eS mit ber geiftigett, fitttidjeu Kultur aus? ®ett gröfeteit Sleit ber 9Jteitfcpeii bit* beten redft* uitb fittentofe SUaoen. ®er oornepnte 9tömer oerad)tete bie Arbeit, feine einjige 33efd)äf= tigititg mar gemeiner Siituengenufe. SDie ©pefcpeibuitg mar etmaS atttägtidfeS uitb baS ^amitieuteben ood= ftättbig jerrüttet. SDie fRetigioit mar ücraiptet; ber gebilbete 9iönter mipette über bie japtreidjeit ©ötter uitb ©öttiituen. ®er eiujig anerfattute ©ott mar ber Staat ober ber ®aifer, ber fiep götttiepe SSereprttng jollett liefe. 2htd) ber einftufereiepfte ütönter mitfete tägtiep auf eine 21tittage beim ßaifer uitb auf Äon* fisfatioit feiner ©iiter uiib SSertuft feinet Sebeitž ge* fafet feilt. ®ie ^3rooiitjen mttrbeit opite S^eu au§* gebeutet. ®a§ mädjtige 9tönterrcicp fauf tiefer uttb tiefer uttb feine tneufeptiepe SÖtacpt mar imftaube, biefeit Verfall aufjupatteit. ©in biifterer ^effintižinuS tttib Sebeit§itberbrufe pat fiep meiter Äreife beniäd)tigt.
®a brad)te bie fatpotifdje Äirtpe ütettuug. ©§ pat fiep aftmäptid) ba§ 2(ugefidjt ber ©rbe erneuert. 23or aßetn jeigte fie beit SOtenfdjen, bafe fie alle optte 2(iiguapme, f5reie Sftaoeit, Äinber bežfetben pimmtifepen 93ater§ finb, ber fie aüe erfepaffen pat ttnb mit berfelbeit oätediepett Siebe leutt uitb leitet. SDie 90?etif^en bilbeit eilte einjige ©otte§famitie; ©priftu§ ift gefomtnett, alle 9Jfenfepett ju erlöfeit ttnb fetig ju mad)eit.
23efeitigt mareit bantit bie päfelicpen ttnb eitg* perjigeit itationaten Sdjraufett, toeldje bie Götter üott* eittanber abfeptoffen; jitriidgegebeit mar ben 9Jtenfcpeit ipre perföuliepe Söitrbe, begrüubet bie eittjig mapre
1909. 1. 3.
©leicßßeit aller SNenfdjen nor ©ott. SDnbitrc^ mar bie 91jt angelegt an bie Söurjel ber eittmürbigcnbeit ©flanerei, iit ber eilt großer Xeil ber SNeitfcßßeit fdjmadjtete.
$urdj baS ©hriftentunt ltntrbe bie gaitje Sebent auffaffung eine nöllig neue. ©S erljob beit Nfeufcßeit aiiö feinem rein irbifd^en Xrac^ten unb abeltc ißn bitrcf) ben HiitmeiS auf feine gliicffelige einige 33eftim= mnitg unb bie liebenbe SSorfeßuitg ©otteS, bie über alle SNenfcßen macht unb ben (Sitten adeS junt heften gereichen läßt. 2Bie ^eder, mariner ©onueufdjeiit er= leuchteten biefe SBaßrßeiten baS ©rbenbafeiit; Reiter* feit, f5rot)finn unb cßriftlidje Hoffnung feßrten in baS Nleitfdjeuhers ein unb feilten beit bnftereit Ijeibiiifdjeit ißeffimiSmitS, ber früher fo niele 31t ftiimpffinniger ©rgebung ober 31t S3erjmeiflung nitb ©elbftmorb ge= trieben hatte. S)er üNeitfcf) befaß mieber eine fefte, flare, foitfequente Söeltaiifdjanung, bie alle fRätfel biefeS SebeuS in befriebigenber SBeife auftjeUte unb erflärte.
Söäfjrenb baS |>eibeittitm bie Hanbarbeit ner= adjtete, hat baS ©fjrifteutum mieber bie Hodjfcßäßung feber nü^lic^eit Arbeit gebracht.
®ie ^atttilie hat baS ©ijriftcittum non (Srnitb au§ neu geftaltet, inbent eS bie ©(je jititt ©aframent erl)ob unb il)re UuauflöSlicßfeit betonte. ®aS ©Ijriftem tnm brachte ber $rau ihre Söitrbe §nrücf; fie hörte auf bie ©flaniit beS ÜNattneS 31t feilt uitb mürbe feine ebenbürtige ©efährtiit. ®itrd) Ncgelitug ber 33er-ßältniffe jmif^eit ©Itern unb ßinbent unb bttrd) bie 33erpflichtiutg aller jur ©iutradjt, ®eufd)heit, $rönt= migfeit uttb 31t adelt aitberen Xugenben hat eS baS Heiligtum ber djriftlidjen ^antilie gegriinbet, bettt baS ^»eibentum nidjtS ähnliches ait bie ©eite 31t ftedeit tjat.
SDer ©taat ift bttrd) baS ©hriftentunt auf gattj ttene ©runblageit geftedt morbeit, ®ie ©taatSgematt ift nott ©ott, an ©oiteS ©ebote gebnnbeit unb muß and) baS Ncd)t ber Untergebenen mabjreit; ber Präger ber ©taatSgemalt ift fomit tticfc)t bie Clttede beS NedjteS uttb für feine 33ermaltuitg nor ©ott nerant= inortlid).
®aS ©hriftentum förberte bie allgemeine 33il= bttitg. ©S ift ja befannt, baß bie fatl)o(ifd)e ®ird)e bie Niutter itid)t bloß ber ^Sfarr= nitb ®(ofterfd)nlett, foitberit and) ber großartigen £)od)fdjitleit beS NiitteU
alterS ift. Söiffenfcßaft unb ®unft ßabeit iit ber ftircße ifjre größte 33odfontmciil)eit erreicht.
Unb loaS fod man non ben tuitnberbareit $rüd)teit ber Heiligfeit fagen, tnelcße baS ©hriftentunt non ben erfteit Stagen feines SDafeittS in adett ©täitbeit unb klaffen gezeitigt fjat? 3BaS nott ben nitjäßligctt SBerfeit ber ©haritaS, mit beiten baS ©hriftentum bie ©rbe befät hat? ©rinuert fei itnr an bie jaßllofen religiöfett ©enoffenfcßaften, bereit Nütglieber aden irbifdjen Hoffnungen eittfagen, itnr um bem 3öoßle ber SNittneitfcßen 31t leben. 3Bo hat baS Heibeututn etmaS ©benbiirtigeS bem ©hriftentum att bie ©eite 31t ftedeit ?
©0 l)at baS ©hriftentum in SBaljrßeit baS 31m gefidjt ber ©rbe erneuert unb uns eine gan§ neue, höhere Kultur gebracht, unb 3inar eine adfeitig ßartno= itifdje Kultur, meldje bie geiftlicßett unb leiblichen, bie 3eitlid)eit unb einigen Sntereffeu ber SUJeufc^eit umfaßt.
2.	Der ©ekrettjigfe.
2Bir haben gaii3 fürs 1111b nur anbeutnugSmeife bie ßerrlidjeit ©rfolge bcS ©hriftentumS, ber fatßo= lifchcit &ird)e, ge3eid)itet, jener ®irdje, att bereu ©piße if3iitS X., ber 257. Nachfolger beS ißetruS, beS fji-fcherS non ©aliläa, fteßt.
Nun fragt eS fid), iit meffett Namen treten bie köpfte auf? Qm Namen unb im Sluftrage Qefu non Nasaret. 2BaS ift beim biefer ftefuS 001t Nasaret? 3)er äußeren ©rf^einung nach mirb er für eines 3immermauttS ©oßn gehalten, ber bis 3ttm breißigften SebeitSjahre in ber SBerfftätte feiiteS NaterS arbeitet, ber maljrfcheiitlich nie eine ©cßnle befucht h^t, jebeit= falls feine höhere 33ilbuitg ermorbett, ber nie etmaS non gric^ifd)er ober iitbifcßer ißhilofophie gehört hatte.
Sttt 3llter non 30 Öaljreti tritt er brei $ahre lang öffentlich als Seßrer auf, nerfitttbet eine £eßre, bie biircß ißre ©iiißeit, Neiiißeit, ©roßartigfeit, Xiefe unb ©cßöitheit ade pl)ilofopf)ifd)eit ©pfteme in beit ©d)atteit ftedt, eine Seßre, ber felbft bie eittfcßiebeiifteit ©eguer beS ©hriftentumS ißre ftaunenbe 33ertnitm beruitg ttid)t nerfageit föuneit.
Sa biefer SefuS noit Nasaret fprid)t gegen baS ©nbe feines SebettS 31t sf3etruS:1 „Sdj fage bir: ®u bift Petrus uttb auf biefett Reifen merbe iiß meine ®ird)e bauen unb bie Pforten ber £öde lDerpe,t |ie
‘ Watt) 16, 17, 18.
liidjt übermölügen. Uub bir luerbc id) bie ©djliiffel itcž~~ipintmelreidjež geben. Saž immer bit binbeit m ir ft auf ©rbeit, baž mirb and) im £intmel gebunbeit fein; uub maž immer bu löfett luirft attf ©rbeit, mirb audj int fniitmel gelöft fein!"
Sie gemaltig ttiiigen biefe Sorte! ®ic Qttbeit uerfolgeit ^efttž, fie befdjliehett feinen 2ob; er mirb gefangen genommen, mifjfjanbett, gegeißelt, mit 5Dor= neu gefrönt ltttb üerfpottet, er mirb 311m £obc wer= urteilt uub ftirbt bež fdjntadjnodften S£obež am freute, ©eine $eittbe triumphieren; fein Serf fcEjeint ge= fdjeitert, auf emig begraben 51t fein.
2)od) nein! i)3etruž uub feine 9D?itapoftel wer= füttbeit beit ©efreu^igteit: Wiele gilben glauben ttitb taffen fid) bnrd) bie won ©t)riftit§ angeorbttete S^attfe in feine Širclje, in feilt Dteid), aufnefjnteit; bod) bie meifteit bteibcit f^ciube bež Serlež ©Ijrifti, mie fie and) ©hriftunt augefeiitbet ttitb jitttt £obe werlaitgt haben, ltttb maž gefdjieht? Serttfalem mirb jerftört, ber Xentpcl bem (Srbbobett gleich gemacht, bie Subeit getötet, bie überlebettbeit in ade Seit §erftrent; fie haben feinen Sättig, feine ^rieftet, feinen Tempel, feine Dpfer, mie ež beit $ubeit bie Propheten ttitb ber ©efreujigte worljer gefagt haben.
Dlodj mef)r! ^etrttž fommt ttad) Diom, ftettt feinen Seljrftithl neben beit Xfjroit ber ©aefarett auf uttb werlüubet beit gefreitäigteit Dtasaräner: bie ©ötter bež tfčapitolž ftiirjeu, bie heibuifdjeii Tempel 3erfadett ober merbett fiir beit ®ult bež ©efreu^igten untge= manbeft; baž Dteidj bež ©efreu§igteit breitet fid) attž, lultiwiert bie barbarifdjeu SSötfer uttb burdjbrittgt baž ganje ©taatž= uttb gamilicnlebeit, erneuert baž ganje futtere bež 9Diettfd)eu.
Uub biefež Dteid) bež ©efreugigten hot ade Ärifett Übermutiben, ljat gerabe itt ber testen 3eit unter beit fßäpftett ipittž IX., 2eo XIII., $ittž X. Ijerrlidje XrU untphe gefeiert, 31t meld)eit auch bie oben gefdjitberte ©jette wont 16. Dtouentber bež eben werfloffetten ^aljrež in ber @t. i)3cteržlirdje 51t 9tont gehört.
4.	Der ©ottesfoljit.
Sie föititett bie bisher gefdjilberteu gefdjidjtlidjeit £atfad)eit erffärt merbett?
Saž ift ber Stifter bež C£hriftetttnmS ? ©in blofjer DJtenfdj? Dternehmeit mir baž D3eleitntitiž bež ffSetruž. 2)ie obettermähitte Dterljeihuitg ©hrifti att
s$etritž, er mode auf if)u, alž auf eilten Reifen feilte won feiner ©ematt 51t befiegettbe ®irdje bauen, erfolgte auf baž feierlidje ŠBelenntuiž bež^etruž:1 „$)tt bift ©hriftitž, ber ©olgt bež lebeitbigctt ©ottež!"
©hriftuž bejeitgtc ež felbft, bafj er ©ottež ©oljtt uttb mahrer ©ott, mie	fein Dtater ift.	©r	nannte
niemanb anbereu feittett	S5atcr	alž ©ott,	obtuohl bie
gilben ihm wormarfett,	bafj	er ber ©of)it	Sofefž,
eittež gimmermattiiež, fei.2 — ©id) felbft nannte er ©oljit ©ottež, uttb jmar bett ©iugeboreiteit,3 meleher ber Dlufattg nttb Urfpruttg aller Sittge,4 metd)er ba ift, elje Abraham marb,5 elje bie Seit mar,6 ber oott ©ott aužgegangen,7 ber woitt ^itttntel herabgeftiegeit, ber im ^pintntet ift;8 ber alfo ttidjt tuie attbere blofj eitt aitgeitoittntetter ©olju ober eitt ©efaitbter ©ottež ift, fottberu ber tualjre	©ott	ift, mie	ber	SSater:
bcttit ich uub ber ŠBater, fpridjt er, finb eittž; ber Dtater ift itt mir uub id) itn DSater;9 adež, maž ber Dtater fjat, ift mein ;10 adež, maž ber Dtater tut, baž tut auf gleiche Seife auch ber ©otju.11
Ser fieljt nicht, bafj fich ©hriftuž bitrdj biefe ttitb ähttlidje Dlužfagett ber ©otttjeit ttad) bent DSater gleidjftedt? SDie Öubett erfaititteit biež molji, baritm ärgerten fie fid) att feinen Dieben uttb mareit mehr alž einmal int begriff, iljtt alž einen ©ottežlafterer 51t fteittigeu. Dldeitt auftatt feine Sorte 31t miber= rufen, falls er unrichtig werftaitbeit morbett märe, beteuerte er nach mie wor, bah er ä'war DJtenfdj uttb DJtenfd)eufof)it, aber audj zugleich, bafj er ©ott uttb ©ottežfohtt fei, uttb berief fid) bcžljalb auf bie ®raft, Sttttber 31t mirfett, moburch ©ott fein DSater felbft 3ettgniž für bie Sattheit feiner Dlttžfage ablege. „Senn ich," fpeadj er 31t feinen Reinheit, ,,ttid)t bie Serie ttteiuež 33aterS tue, fo glaubet mir nicht, meint id) fie aber tue, fö glaubet beit Serien, bantit ihr erleunt ttitb glaubt, bah ber DSater iit mir ift uttb ich ™ bent DSater."1*
©hriftuž hat ferner fein geugttiS bttreh bie £>eiligteit feittež Sebenž, bitrdj Seižfaguttgeit, bitrdj Sttttber ltttb bnrd) feinen Xob belräftigt.
Sie heilig mar baž Sebett $eftt. Um bie Saljr= heit feittež ^engttiffež 31t erhärten, hat er fich. felbft
1 SDtatttj. 16,16. - 2 SKattfj. 13, 65; 3ot).6.22.- 3 3ol).3,16.—
4 3of). 8, 25. - * %ot). 8, 58. - e %o1). 17, 5. — 7 Qof,. 8, 42. -
s Qot). 3, 13. — 9 got). 10, 30. 38. - « 30^. 16, 15. - » Qofi. 5,
19 sqq. — ‘2 Qo^. 10, 37. 38.
auf bie Dabellofigfeit feines SebeitStoanbelS berufen. „28er auS endj," fpridjt er 51t feinen bösiuifligen Beobachtern, „fauit mid) einer ©ünbe befc6)utbigen?/yI Die ißharifäer üerftummten; feiner unterftaub fid) and) ben feifeffen STabet oorjubringeu. Da fuhr SefttS fort: „2Barum glaubt if)r mir nicht, tnenit id) endj bie 28aljrljeit fage, menit id) eud) betenre, bafj id) ©ott bin, bafj idj üoit ©ott auSgegaitgeit bin?"
SefuS beabfidjtigte babitrd), feinen ^eittben haub= greifticO Sit §eigen, toie freoeutlich fie it)u für einen SDienfdjeit fjietteu, ber oermorfeit genug märe, fid) fälfdhtidj s»m ©ott 51t machen.
©elbft SubaS, fein Verräter, ber brei Saljre im oertrauteften Verfeljr mit iljnt gelebt hatte, fonnte nichts miber iljtt anfbriitgen; er befaunte, er tjabe unfdjulbigeS 23tut oerraten.* Uub ^SifatitS, ber tjeib-nifepe Sanbpfleger, falj fid) ttadj forgfamem Verhör gebntngen, öffenttidj unb feierlich su ertläreit: „Sdj finbe feine ©djttlb an if)tn.//3
2Beitn mir au ber frnnb ber ©oaugeliften Sefttm in feinem öffentlichen £ebeit begleiten, fo febjeu mir i^n oiele aufjerorbeittlidje 28erfe oollbriitgen, bie itad) bem Urteile eines jebeit unbefangenen SBeobad^terS alle natürlichen Strafte meit iiberfteigeu uub folglid) einer höheren, übernatürlichen, göttlichen ®raft s»SU5 fdjreibeu finb. ©r ^at 28affer in 2Beiit üermanbett,4 oiele Daufeitbe mit mettigen 23roteu gefpeift,5 er man= beite auf bem Bteere,6 ftißte 2Biitbe unb 28ogett mit einem 2Borte,7 gab 23linben baS ülugenlicht,8 tauben baS ©ehör,9 ©tummeit bie Sprache,10 Sahnten beit ©ebraudj ber ©lieber,11 heilte mit feinem 2Borte12 bie üerjährteften Slrantljeiteii, medte Dote ans bem ©rabe.13
tiefes finb nur toeuige aus beit oieleit 2Buitber= taten, bie SefuS im Verlaufe feines breijährigen 2efjr= arnteS oodführt hat- Uub biefe Datfadjen gefchaljeit nicht im oerborgenen, fonbent öffentlich, nicht etma btofj in ©egeitmart feiner Süitger, fonbent sumeift üor bem gattsett Volte, im Slttgefidjt neibifd)er fjeiitbe, bie jebeit ©djritt unb jebe 23etuegung beS neuen SeljrerS mit lauernbent ©päherbtid mitfterten.
Diefe Datfadjen mareit fo offenfuubig, bafj felbft bie gefchmoreitften f^einbe beS ©hrifteutnmS, Subeit
* 3olj. 8, 46. - 2 SKattf). 27, 4. - 3 30I). 19, 4. - « Qolj. 2. -
s 3Jlattl). 14. - 6 äNattl). 14. — ? ®tattlj. 8. - 8 30I). 9; £uf. 16. -
9 SDlatf. 7. - 10 SKarf. 7. - » SKarl. 2, 3. - 3otj. 5; 2ut. 8. -
13 £ut.9; 30lj.ll.
nätnlidj uub Reiben, biefelben loeber leugneten noch besmeifelteu; molji aber biefelben ber gauberei bem böfeit ©eifte suf^riebeit. Unb als baS Volt tropbem fdjaretttoeife Sefu folgte unb ihn für einen Propheten, für einen ©efaubten ©otteS hielt, faxten fie beit gottlofen ©ntfdjlufj, it)» gemaltfam auS bem 28ege su räunteit.1
Sind) im Daltttub, einem VeligiouSbitd)e, baS bei ben Suben im höchfteit 2titfeljeii ftetjt, finb bie 2Bim= ber unb 3etc0eu Sefu als bemäljrte Xatfachen er= mähut, babei aber mirb behauptet, SefuS habe bie= felbett burch eilt ihm allein befanitteS, geheititniSoolleS üluSfpredjeu beS 9ianteitS Sehooa ermirft.
©beitfo geftanbeu bie Reiben felbft fpäterer 3eiten, unter attbereu ©elfuS, jßorphpriuS, Suliait ber Slbtriinuige in ben ©chrifteit, bie fie sur fämpfuitg beS (St)rtfteutuntS oerfafjten, bie gefd)id)t= lidje 2Bahrheit befagter Datfadjen eilt, fuchtelt aber gleich ben jßharifäerit in ber gauberfraft pe§ Urhebers ben ©rfläruugSgruttb für biefelben.
Dafj inbeffeit fepr oiele erfaunten, bie 28erte ©Ijrifti feien ©otteS 2Ber!e, bemeift ber Umftanb, baff ÜÖiiHiouen baS (£hriftentum auttahmen unb äRiUioiteit ipr Vlut für baSfelbe oergofjeti. Unb man meitbe nidjt ein, eS feien bieS lauter fdjlid)te, uugebilbete Seute gemefett, bie oljite gehörige Prüfung ©Ijrifteit gemorbeu feien. ©S befanben fiep unter ben 23efeititeru beS cpriftlicheit ©laubeitS fchoit in ben erften feiten SUtäuner üou auSgeseidpieter 23itbitng unb oont höchfteit Diattge: jßrofonful ©ergiuS üßattluS, ißrofonful gla-üiuS Siemens, Vermanbter beS StaiferS Domitian, ®onfttl SlciliuS ©labriS; ferner berühmte ißhilofopljeu uub ©eleprte, barunter: 2lriftibeS, SltljenagoraS, SuftinuS. ©elbft unter ben Subeit gab eS auSge= Seidptete 2Jtäniter, meld)e auf bie befprodjenen 2Buitber hin an Sefttm glaubten, mie jJiifobentuS, SairuS unb eine grofje 2Jtenge ooit iprieftern.
Die Sehre oon feiner ©ottljeit betätigte SefuS auch &urch [eine 2BeiSfagungeit, iitbeitt er oiele Dittge oorperfagte, bie nur ©ott toiffen tonnte: ben Verrat beS SubaS, bie Verleugnung beS ^SetruS, bie 2lrt feines DobeS, feine 2luferftehuitg, feine Himmelfahrt. Übrigens hflt er audj 2BeiSfagungeu h*>tterlaffeit, bereit ©rfnüitug noch heiltsutage üor nuferen Singen fortbauert: bie Vermerfttitg ber Subeit unb bie 23e=
1 30I). 11,47.53.
rufuitg ber Reiben, bie SSerfüitbiguitg bež ©oatt= geliumž auf ber gangen ÜBJelt, bie Dpuntad)t ber Pforte ber Ipöde iit ber 23efämpfuug ber Äircpe, ber üodfommette 9fitiit bež Xentpelž gtt Serufalem.
©ttblid) t)at ber ^peifaitb bie £epre üoit feiner ©otfpcit and) mit feinem Stöbe befiegelt. 9l(ž er gefangen um 9Jütternacpt oor beut popen üiate, beut ež non redjtžtoegeu guftaitb, nad) ber ©eitbitng bež neuen Seprerž 51t fragen, ftanb, befcpmor er feierlid), baff er ©opit ©ottež fei. Denn alž it)it ber popelt-priefter Štaippaž amttid) oeruaput ltttb fprad): „Sdj befdjmöre bid) bei ©ott beut Sebeitbtgen, bap bu ttttž fageft, ob bu ©priftuž ber ©opn ©ottež bift," fo autmortete Sefuž: „Xu paft ež gefagt, id) bin ež."1 ,,Sd) fage eud) aber, 0011 nun au merbet ipr beit 93teufcpeitfopu fct)eu, fipeub gitr Stecpten ber ®raft ©ottež uub fontmeitb auf beit SBolfett bež |>immelž."s 9hm riefen ade: „Xu bift alfo ber ©opit ©ottež?/y uitb Sefuž mieberpolte bie befdjmoreue 2lužfage uub fprad): „Spr faget ež, baž peipt, id) bin ež, »nie ež il)r faget."3 Xa gerriefe ber tpopeitpriefter feine Kleiber uub fprad): ,,©r t)at ©ott geläftert! SBaž pabett mir itod) 3^itÖeu nötig? ©ept, nun pabt i()r bie ©ottežtafternug gehört! SBaž biinft eud)?" ©ie aber autmorteten uub fpracpett: ,,©r ift bež Stobež fd)ulbig !"4
Sefuž aber bracpte fein Söort uor, um bie fdjmere Auflage ber ©ottežlafteruug uitb baž gegen il)ii aužgefprodjeue Xobežurteil burd) nähere ©rflärung ober burd) SBiberruf üoit fid) abgutoeubeit. 2(lž iptt ber l)ot)e 9tat beut Sattbpfleger ^Sitatuž überlieferte uub beteuerte, er müffe fterben, beim er pabe fid) felbft guttt ©ol)ite ©ottež gemad)t,5 fo lieg fid) Sefttž and) in biefem entfcpeibenbeit 21ugeublide meber gu einer ©rfläruttg itod) 51t	einem	SBiberrufe	perbei:
er fdjmieg uub befauute	burd)	fein	©tidfcpmeigen
laut feilte ©ottpeit uub befiegelte biefež fein 23efeititt= itiž mit feinem 231itte.
SBettit irgeub ein 9J?ettfd) oor ©ericpt fid) fälfdj= lid) für ©ott aužgftbe uub trop bež Xobežitrteilež auf feiner 91užfage beparrte, müfjteit mir il)it iticpt eittmcber für einen äBapufiuiiigeit ober für einen ocr= ftodtcit 23öfcmicpt palten? 2Mcp gröpere Sßerum epruttg, meid) freoelpaftercn ©cpimpf fönitteit mir
■ Wattf). 26, 63; Warf, 14,	62. - 2	Wattf).	26, 64.	— 3 Suf.
22, 70. - « Wattfj. 22, 65 — 67. -	5 ^ot). 19, 17.
alfo Sefu antuit, alž ba märe, feiner eiblicfjen 23e= teueruug, bap er ©ott fei, feilten ©laubeit beigu= meffeit? fjiir meitn müßten mir iptt bann palten? Xer 9Jhtitb barf ež itid)t aužfprecpett.
Uub mie liepe fid) biež gufammeureiiitett mit bent, maž fiep bei uub itad) beiti Xobe Sefu ereig= uete? 2£äprettb ©priftuž ant ®reuge ping, eittftanb f^infteritiž über bie gattge ©rbe ooit ber fecpften biž gitr neunten ©tutibe.1 Uub alž ber ©etreugigte baž Ipaupt geneigt uitb feilten ©eift aufgegeben patte: „fiep, ba rip ber s$orpaug bež Xentpelž iit grnei ©tiiefe 001t oben biž unten; bie ©rbe erbebte uub bie Reifen fpalteteit fiep; bie ©räber öffneten fiep uitb oiele Seicpname ber eutfdjlafeueu ^eiligen mürben aufermeeft."2 21m britten Xage ift Sefuž anž eigener ®raft aitferftunbcit, er pat baž oerfcploffette uitb oer= fiegeltc ©rab oerlaffen uitb ift fortan ofterž feinen $imgern itn oerperrlidjten Seibe erfdjienett, biž er oor iprett 2(ugen 40 Xage uaep ber 2(iiferftepung fiegreid) in beit tpimmel anfgefapreit ift.
Uub alle biefe SBuuber uub ^eidjett f°ßte ©ott nitoerfeititbar git ©nnften uub gitr Sßerperrlicpttng eiitež Söapufiitnigen ober eines oermeffeiten ©ottež= laftererž gemirft paben? Xer peibttifdje Hauptmann, meld)er bcu ©efreugigten bemad)te uub üoit bem ©rbbebett itttb üoit allem, maž foitft gefcpepeit, Beuge getoefeit mar, rief laut: „Söaprlicp, ©opit ©ottež mar biefer!" Uub btt fodteft an bie ©ottpeit ©prifti iticpt glauben?!
5.	Die tthtnkr in bett Ömattgelicn.
Xie mobertte Söelt mirb über biefe 2lužfbprungen lädjeltt, beim ež mirb fooiel oott SBunberit ergäplt: aber Söuitber gibt ež ja iticpt, SButtber fittb uttmöglicp. 21ttf biefett ©intourf modett mir anttoorteu. Uttfere 2(užfitpruttgett pabett mir auf bie ©üaitgelieit geftüpt. Xežpalb modett mir nur biefe Urfuttbett auf ipre äöaprpeit uttb ©eptpeit unterfucpeit.
Xetttt fittb bie ©üaitgelieit ed)t ttnb bie iit bett ©oaugeliett ergäpltett Xatfa^eit mapr, fo gibt ež SBuuber uttb ež märe albern, über bie 9Jtöglid)feit ober Uitmöglidffeit berfelbett itod) ein Sßort gu üer= lierett. ^törett mir guttäcpft einen iitbireften iBetoeiž für bie ©c^tpeit ber ©üaitgelieit uttb für bie 233apr= peit beffett, toaž in beitfelbeit ergäplt mirb. — 21uf
‘ Watttj. 27, 45. - 2 Wattt). 27, 51- 53.
beit in beit Soangelien er^äljtteu Xatfadjeit, auf beit bort aufgegeic£)tieteii SBitttbern ift baS gau^e Sljrifteit' tum aufgebaut. Sittb biefe erlogen, fo ift baSfelbe and) nur Siige. 2öie oerntag jebod) ber gefuttbe SDtenfdjeitüerftanb einpräitmen, baß eine Üteligion, bereu Sefjre fo fjeilig, bereu «Segnungen fo unoer= fennbar fittb, bereu üteidj fiel) big au bie ©renten ber Srbe erftreeft, bie, mäfjreub Sfjrone ftiirjten, allzeit beftiirmt, immer fiegte: baß eben biefe 9ie(i= giott, metdje oottt ©lattje fo üieler Xugenbeit ftral)(t, meldje jur 2tufflärung ber SBelt, gur ©efittung ber Sölfer unb jur Sittberuitg itjrer Seibett fo mitnber= bare§ geleiftet tjat unb itodj immerfort leiftet: baß biefe üieligioit uidjt ntetjr als eilt efenbeS 9Jtadjmerf beS Truges, ber fdjamlofefteu Stige fei? Deititodj ntufj biefett grellen Uitfiuit feber behaupten, metdjer bie ©laubmiirbigfeit ber Soaitgelien leugnet. SBofjl mit fRedjt fagte ber gelehrte 93offuet jtt beit Uit= gläubigen feiner 3?it: ,,$l)r £oreit! um uidjt un= begreifliche 2BatjrI)eit glauben ju müffen, glaubet iljr ben atterunbcgreiflidjften Unfttttt."
tftuit getjeit mir jum birefteit 23emeiS ber 2öaf)r= tjeit ber eoangetifd)eit Srjäljtung über, äßir fragen unS, tonnten bentt bie Söeridjterftatter bie SBatjrtjeit miffett unb moHteit fie bie Söatjrßeit and) fageit. 23on ber 23eautmortung biefer fragen tjängt bie ©laub= mürbigfeit feber gefd)id)t(idjeit £atfadje ab. Ipöret bie 2(ntmort!
®ie eoattgetifdjen 23eridjterftatter tonnten ben mafjrett Xatbeftanb miffen, beitu fie berichten nur bas, maS fie felbft gefehlt l)abett, uämlidh äftatttjäuS unb SofjattueS, ober maS fie ooit getreuen Wiigeujeitgeit oernomnteit tjaben, nämlich SufaS oout 2tpoftet SßauluS, SdtarfitS tiont 2fpoftet fßetruS. 3itbem haben bie Soam gelifteit 9D?attfjänS, ÜUJarfuS unb SufaS ihre Berichte itodh oor ber 3etftörung $erufaIemS oor ben Slngett ber gdtgenoffen Sfjrifti, ftofjattneS hingegen gegen baS ©nbe beS erftett ftafjrfjunberteS üerfafjt.
^Sroteftanteu uttb attbere ©egtter ber fatfjolifdjeit Ä'irche gaben fictj jmar uttenblicfje SJJtütje, ju bemeifett, bafj bie eoaugelifdjeit 23eridjte gattj ober junt großen S£eit in einer nie! fßätereit 3e«t entftanben feien, etma im 2- ober 3. 3al)rfjuubert nuferer 3eitred)nung, ober nod) fpäter. ©eliitgt biefer 9tadjmeiS, batttt märe es ein Seichtes, baS in iettett 23eridjteit Enthaltene als «Sagen, iDttjtfjen, uttoerbürgte Xrabitioit, ptjantafieoolte
2litSfd)mücfiiitg hinguftelleii. 2)ic 23emeife ihrer 21n= fichtett fdjößften fie uidjt attS ber ©efdjidjte, foitberit nur attS inneren ©rütibeu: Xie mitnberbarett Xat-fadjett bitrchfrengteit ihre SBeltanfdjauuug, nad) meldjer ein Söuuber unmöglich ift, fomit müffeit bie munber* baren eoangelifd)eit Sr^ütjlnitgen in baS 9teid) ber ÜDfärdjeit oerlegt merbeit, maS nur bann tuöglid) märe, meint nadjgemiefeit merbeit tonnte, bie eoangelifdjen 23eridjte feien erft tjunbert ttitb mehr Qafjre fpäter eittftanben, als fid) bie aufge^eidjneten muitberbareit Xatfachen ereignet haben foHteit. $dj frage, ift biefer Vorgang üorauSfeßuttgSloS, miffenfdjaftüdj ?
Hub itt ber 31at, felbft bie neuere proteftautifdje ^orfchunghat biefeSrationaliftifche^artenhaitS grünblich umgeftofjeit. 23efottberS ber proteftantifdje ^rof. ^aritacC uttb feine 8d)iiler fjabett fid) in biefer Söegiehnttg ein unleugbares Üßerbieitft ermorben. Sit übergengettber SSeife tjaben fie bargetau, bafj bie ältefte Siteratitr ber Äirdje in ben gmuptpunften unb itt ben meifteu Eingelheiten, literarifd/tjiftorifdj betrachtet, matjrljaftig uttb juüerläfftg ift. „2Bir fittb/' fdjreibt ^arttaef/ „in ber Äritif ber Duetten beS älteften S^riftentumS ohne grage itt einer riidläufigeu 23emegung gttr XrabU tiou .. ., bentt ber dfronologifcffe Staunten, in meinem bie Xrabitioit bie Urtunbeit aitgeorbitet ^at, ift in allen £)auf)tpunften richtig unb jmingt bie ^liftorifer, ooit allen |>r)pott)efen iit bejug auf ben gef^ic^tlidjen SBerlauf ber 3)iitge abgufeheit, bie biefen 9tat)meu negieren."
9Ufo nad) langen Irrfahrten unb nachbem oiele biefen Irrfahrten folgenb ben ©tauben au SljriftuS berloreu tjaben, tarn bie üöiffenfdjaft auf ©rttub genauer literarifdj4)iftorifdjer 5ori^ult9 i>^er ^eu 3eitfmnft ber SSerfaffung nuferer Soaitgelieit gu jenen Stefultateu, meldje oou beit fatfjolifdjen ©eletjrteit feit jeher feftgetjalteu merbeit: bie Soattgelien nach 9ttat= t^äuS, 9JtarfuS unb SutaS fittb oor ber 3erftörnng ^erttfaletnS, alfo oor betn 3atjre 70, abgefaßt, ber ß’irdje übergeben uttb ooit berfelben angenommen morbett, baS ^oljantteSeoangcliutu hingegen erft gegen baS Sttbe beS- erftett ^atjr^unberteS.
2BaS folgt barauS? 3)afj bie SSerfaffer als 21ugeii= uttb D^rengeugeit bie 2Bal)rtjeit miffett tonnten. Sbenfo unjmeifelßaft ift eS and), bafj fie bie 2£af)r= tjeit fagett moltten.
* Sßorrcte jur „Ct)rono(ogie ber altctjriftticßcri fiiteratur".
4*
©djoit bie Slrt uitb Sßeife, tuie fie bie Statfadjeu er§ät)Ien, iiberjeugt non ber Slufridjtigfeit ihrer ©e= fittituitg. SDlait nenne nur einen ©efd)idjtfdjreiber, ber fd)licJ)terr aiifprud^Stofer fdfreibt, offeuljerjiger ersäht, al§ fie. SBent famt eš einfaßen, iit ber uuttadjahm* lidjeit ©infalt beš ©oattgelittittš bie ©jiradje eiiteš ©djUmrttterš ober Getriigcrš ju erfeunett? Unb tnie lieffe eš fidf nur beiden, baff bie Styoftel tiidjtš ait-bereš int ©iitue Ratten, alš bitrdj ©djreibeit nitb S^rebigett ber šBelt eitt albertteš SMrdjett aufjubiitbeit? 2£aš hatten fie babei ju gemimten, meldjett Šobit iit biefeut ober jenem fiebett bafitr ju fjoffeit gehabt? Söfft fidj molji ungereimtere^ erfinttett, alš baff fie, bie arttteit, fdjlidjteit SOlänner, bloff um ber greube miflett, bie SBelt betrogen jtt tjaben, bett grimntigfteit £>aff ibjrer Sanbšleute, ber ^oljenpriefter, üiidjter ttitb taifer auf fid) laben uitb imiitermähreitbe Gerfolgttitg, ©eiffelljiebe, betten uttb Ganbe, felbft beit Stob leiben moßtett? 2Ber oerbieitt molji eljer ©taubett, alš geu= geit, bie, um bie SBatjrfjeit ihrer Slušfagett ju be= fräftigen, fidj peinigen unb hinmiirgett taffen ?
Söärett fie aber audj fo unbegreiftidj toßfittnig getoefeit, um einen foldjett Sßlait ju faffett, mie mar eš ifjiteit rnögtid), benfetben aušjufithreit? 2öo hätten ltitmiffenbe Seute, uttb iit ber Goraušfetjititg, baff fie ^Betrüger marett, bie taftertjafteften Seute, eine fo reine ttitb heilige ©itteuleljre fjergettommett, mie fette beš ©uangelittinš ift, eine ©itteulefjre, metdje adeš übertrifft, maš bie größten SBeltmeifett mittetft ber bctjarrtidjfteu §Xnftreitgnttg erfoitttcit fabelt? 2Bie tjätteu fie bett fo bemitttberitugšmitrbige ©fjaratter ^efu er= finbett föntten, ber gauj im Stöiberfprudj mit ben Sitten, bett Goritrteileu, ber ©rjiehuttg uttb Stnfidjt ber bantatigeu gilben ift? SBärctt aber bie ©oaugelieit ©rbidjtuttg, fo tjätteu ihre SBerfaffer audj bie Selfre uttb bie Seibenšgefdjidjte $efu erbitten tttüffett.
$)odj gefegt, eš märe ifjtteu eilte fotdje Stiftung gelungen, mie mar eš möglich, baff ein öon bett tjaubgreiftid^ften Siigeit ftro^eitbeš Söerf juttt 21it= feffett eitteš götttidjen Gudješ gelangen fomite unb baff eš biefeš Slnfeljeit ueunjetjit Qfatjrtjuuberte taug bei atten aufgeftärten Golfern, ja, bei bett gröfften SDeitfern betjauptete ?
$dj fage: „bie fjaubgreiftidjften Sügett". SDeittt bie ©üaugelifteit erjagten itidjt Gegebenheiten, bie etma taufettb ^atjre uor itjtten itt irgettb eittetn un=
befaituteit ©rbmiufel fid} ereignet tjätteu, foitbent baš, maš ju iljrer geit jm ^ubettlaitbe üor aßer Singen gcfdjetjen ift.
©efefjt, eš fällte tjeute jemattbeit itt beit ©inn, uitš ©lattbeit machen ju moßett, baff biefer Xage je= ittattb tiorn Fimmel Ijerabgeftiegeit fei uttb bie er= ftaunlichfteit Söuttber mirfe; in uttferer ©enteinbe, tior uitferett Slugeit fjabe er £ote jitnt Sebeit ermedt, Glittbe fetjenb, Sahnte geljeitb gentadjt. 2ßer mürbe einem foldjett Söahufinnigen ©lattbeit fdjenfeit? Hub maš mürben mir ooit einem Gudje halten, in meldjent biefer bare Uttfittit aufgejeidjttet märe? SSürbett mir eš nicht mit ©tttriiftuug ober bod) mit einem mit= leibigeit Sädjelti megmerfeit?
2öie hätte eš alfo beit Slpofteln unb ©oattge= lifteit ergehen ntüffen, metttt bie SBunber, bie fie uttš itt benfetben erjählett, erbidjtet mären? £ätte nid^t febermautt ihnen ermibert: mo ift betttt ber Gliub= geborene, ber baš Slugeulidjt erlangt haben foß? mo bie ooit ben £oteit erftaitbene Tochter beš $airuš? mo bie SBitme oott Siaim unb ihr ©ohtt? mo fetter Sajaruš, ber oier Xage im ©rabe lag? mo fiitb bie Sahnten, bie tauben, bie ©i^tbritdjigen, bie geheilt morbeit fittb? tein 9fleiifch meiff baüott ? Uttb maš träumt ihr üott ber breiftüitbigen fjinftentiš, bie bett ganjen ©rbfreiš bebecft haben foß, ooit Reifen, bie jerfpraitgeit, boit ©räbertt, bie fidf öffneten, ooit ^eiligen, bie erfdjieitett, üotn Gorhaitg beš STentpetš, ber jerrieff? §ludb) mir haben Slugeit uttb Dlfreit! SBahrhaftig, entmeber feib ihr mahitfiititig ober haltet ihr uttš aße für mahttfimtig 1 „Gleint ihr molji," fragt Slntobinš,1 ber jur geit ber biofletianifdjett Gerfolgung lebte, bie Reiben, „meint ihr mohl, bie Gienfdjett batttaliger geit mären biš ju betn ©rabe albern, blöbfittttig ttitb toß gemefeit, fich einjitbilben, bašfenige, maš fie ttie gefelfett hatten, bodj mirüich gefeljeit ju haben ? ÜReitt! SDurcf) bie traft ber 2Baf)r= heit felbft befiegt, untermarfeit fie fich ^em ^errtt uttb hielten eš nicht für Gerluft, and) ihre ©lieber jum gerreiffen uttb ihre Seiber junt gerfleifdjett fyw-jttgebett."
©š liegt bentnad) am Xage, ba^ bie heiligen ©üattgeliften bie äöahrheit nicht nur fdjreibett fonnteu ttttb moßteit, foitbent eš attdj mußten, meil fie ttieben fdjriebett, maš ^attfenbe, bie bamalš noch lebten, maš
1 Disp. adv. gentes I. 1. n. 54. 55.
Serufalem, gaitj Subäa iiitb ©aliläa mit eigenen Singen gejeljen ober öoit Slugenjeugett oeritommen feabeit, nnb jmar ooit folgen, melcfee £afe unb Steib aittriebeit, alles unnacfjfid^tlicl) aufs ©euauefte ttad)= pprüfen.1
6. iFolgentngett.
Sficfet toaljr, jefet ift ttnS alles flar! ®lar bie Seierlicfefeit in 9fom beit 16. Slooeinber 1908, Kar ber ©rfolg ber ^Srebigt beS galiläifcfeeit fJifcfierS ^?e= truS, Kar bie allgemaltige, fc^affenbc SJlacfet ber SSorte, ber 93erfeeifeungeti.uub Söefet)le beS gelreujigten SefuS ooit Stajaret. Slotgebrungen ntüffeit mir mit Petrus auSrufeu: „jDu bift (£t)riftuS ber ©ofen beS lebeit= bigeit ©otteS!" ®arauS folgt:
a) ®ie SlbfoKsbemegung oom ©feriftentum ift ein Slufrufer gegen ©briftuS, gegen ben lebenbigen ©ott. $ie ©rüitbe für bie 23emeguiig föttnett iiic^t auf Söa^rt)eit berufen. Uitb in ber £at, beit ©tiir= ment gegen baS ©briftentum merbett gerabep Um leitntitiS ber £eferett beS ©tjriftentumS, SSerjerrmtg ber Dogmen, Sälfdjuttg ber ©efdjidjte nadjgemiefett. @o feat 3. S. fogar ber ijßroteftant Staumann in ber ijkpftgefdjiclite DoettSbroedjS mehrere |>uitberte bott Srätfcfeungett ttacbgemiefen; eben berfelbe fjat attcbSöafem munb falfcfee Sluffaffuitg ber Sehren ber Birdie itttb Unmiffenljeit iit beit firc^lidieu Dogmen offen pm SSormurf gemalt.
b) Sft ©briftuS magrer ©ott, bann fittb mabr bie ^atfad^ett unb ßeljren über bie ©djöpfttttg, über baS erfte 9Jteitfd)enpaar, über ben ©ünbenfatl, über bie ©rbfiiitbe, fo luatjr unb gefdjicbtlicb ber Snbalt ber 23iid)er SJtofiS. Scfe Ijebe Ijerüor bie ©rpbluttg SJtofiS,2 ©ott feabe int Slnfange ^intntel unb ©rbe erfc^affett, bie ©rbe fei einmal mit Söaffertt unb ftim fternis umgeben gemefeit uttb Ijabe fic^ itt einem £eiK raume, bett mir mit fedjS Xageit bepicfetteu, pm heutigen ßuftaitbe entmicfelt, plefet fyabe ©ott ben 9Jtenfd)eu gemalt unb iljtn eine uufterblidje ©eele eiitgef)aitd)t.
2BaS bie fedjS Xage p bebeutett hoben, maS für ein SSer^ältniS jmifcben ©rbe unb ©oittte beftefee, barüber ift firc^lic^ gar nidjtS eittfcfeiebett morben; nichts entfliehen morben ift aud) barüber, ob ©ott
» $eljarbe, ®atecf)ižimtž, 93b. 1., pag. 50 sqq. — * 1. SJtof.
1.	sqq.
alles im fertigen guftanbe erfdjaffen Ijabe, ober tjabe er bloß beit Urftoff mit feinen Kräften erraffen, ber fid) bann im Verlaufe oott Sltillioiten ooit ^a^ren pitt Ijeutigeit SSeltftjftem entmidelt £)at. darüber miffeit mir attcf) als gläubige ©brifteit nur bafe, maS uns bie SBiffenfdjaft uadjtoeift. SebeS gefieberte fRe= fultat ber SBiffeitfcbaft nehmen mir mit $reuben an. freilich Ijat uitS biefe 2öiffeufd)aft fdjoit oft betrogen, meil fie geirrt unb beit Srrtitm erft nad) neuer, müf)= famer f^orfd^ung aufgebedt £jat.
SSermerfeit mitffeit mir nur jene Stefultate ber Sforfdjerarbeiteit, metdje ©ott, bie ©rfd)affuitg, bie Unfterblidjfeit ber menfd^lic^eit ©eele leugnen, ©oldjen Seugitent fteben ja aubere SJiäittter ber äöiffettfcbaft gegenüber, meldje trofe ibrer freien gorfdjung ©ott beit ©djöpfer unb bie Unfterblidjfeit ber meitfdblicben ©eele befettneit. ©egen biefe SBabrbeiteit fämpft febon über breifeig Sabre ber unglüdfelige |>äcfel oott Sena att. Sft er poertäffig! ©djoit fein £afe gegen baS ©briftentum mufe ibit als feöcfeft üerbädjtig erfdjeinett laffett. Uitb iit ber Xat mirb ibm felbft oott feinen gemefetteu ©djiilern UulenittniS uttb Srrtttm in jenen Bmeigen ber SäMffenfdjaft oorgemorfett, auf toelcfeeit er fein ©bftem aufgebaut feat, ja, es murbett ibm oor mehreren Sabrett fomojl als aitdj in ber testen 3eit fogar bemufete Uälfdjungett ttadjgemiefen, uttb audj bie gaitje Slrt ber 23efeaitbluttg ift berartig, bafe ber feroteftaittifcfee ißfeilofopfe ^aulfeit öffeittlicb ern Kart b^t, er fdjärne fid), bafe eitt berartigeS Söerf, mie eS bie Söelträtfel oott |)ädel fiitb, im beutfdjen SSolle als eitt miffenfcjaftlidjeS 2ßer! gelten unb eine berartige SluSbreitung bfll finbeit föttnen.
Uttb biefer ^ädel, adj, mie oiele ^aufenbe bat er betn ©briftentum abmettbig gemacht!
c)	Sft ©briftn3 mabrer ©ott, fo ift unfer iitnigfteS Verlangen nach einer ganj suoerläffigeu Slntmort über ©ott, über unfer Sößober itttb SBobin, erfüllt.
®ie fragen: mober bitt i^ gefommett, mobiit gebe ich? fittb für jebett benfeitben ©eift feitteSmegS mü^ig; beim oon ber 33eantmortuitg biefer fragen bängt meine gattje SebenSfübrung, meine Seltam fcbauuttg ab. So, ohne eine gan§ suoerläfiige, um triiglidje S3eantmortung fönnte i^ ja feiueSmegS ruhig leben. Sdj gebe bem Xobe, ber ©migfeit entgegen: mie ift nun bie ©migfeit befdjaffen ? gibt eS eine ©migfeit? barüber mufe id) eine oodfommene uttb
fidjere Sfufffäruug Ijabeit, foitft müßte idj einer ftunt= men $er3meiflung aiifjeimfaüen.
Uitb tuo merbe id) eine fofdje, non meiner oer= niinftigen 9iatur geforberte Sfntmort befomnten? ‘Onrd) eigene $orfd)img? 2fber mer (jat beim $eit mtb S£a= tent, mit in biefen f)öd)fteit nnb fdjmierigfteit fragen 51t forfdjeit nnb forfdjenb 311 einem befriebigenbeit 9te= fnttate gelangen 31t fönncit? Unb mann fönnte id) im beften $aC(e bajn fomnten? ©rft fpät: id) muß jebocf) non meinem erftcit Söemufjtfein an biefeg 9te= futtat feitnen, um mein £ebeu orbeittfid) eiuridjteu 311 tönuen.
Qd) fet)e ein, ich tnufj einen suuertäffigeu fietjrer haben. 9Bo fittbe id) ifjn ? 2)ie ©efdjicfjte ber atteu nnb neuen $eit meift mir feinen fotc£)en aitf: ad), bic SBeifcit ber SBelt fomnten troß be§ miif))'amften Omrfdjeitg 31t feinen fefteit 9tefuftateu, ja, fie miber= fpredjen meifteitg eiuattber. Stein Söiiuber, mettn man in ber iteiteften 3eit nor beit f)öd)fteit Stögen fielen bfeibt, meiter nor3itbriitgeu nid^t magt unb befeind: mir miffen eg uid)t nnb merbeit eg uientafg miffeit; ober menn man mit 9iießfdje ruft: eg ift uicf)tg mafjr; ober mit fiartmaun bag nernuitftfofe Sier beneibet, meit eg nufere (Seiftet unb ©cefeuquafeit tiidjt fenitt.
©offen audj mir nersmeifefit? 9ieiit! SBeitit cg einen perföufidjcn ©djöpfer, einen ©ott gibt, fo mufj er itng SOtittef 31m fidjcreu ©rfemditig nuferer ©nb= beftimmung au bie £aub gegeben I)abeu. 9?uit, in ber £at aitg beit niefett mogfidjeit 99?ittefu f)at er bag ber pofitiocit Offenbarung gemäht. ®iefe Dffeu= baruttg hat in ©f)riftu§ bem ©efreit3igteit, iit ©f)riftit§ bem ©ottegfofju ifjreit Sfbfdjfujj gefitubeit. ©fjriftuž ift ber 9Jfittefßunft littfereg gaumen perföitfidjeit, ja,
f)eut3ittage and) beg fosiafen unb pofitifdjeit Sebent.
9Bir fittb rufjig; mir glauben au ben ©otteg= fofjit, nehmen feine Sehren, feine ©ebote tiitb feilte fpeiligunggmittef an unb miffen, bafj mir auf bem rechten äöege fitib unb nid)t fef)(gef)en föntten, beim ©ott fanu meber täufdjen uod) getäufdjt merbeit.
2Bir fefjett aber audj eitt, bafj ber Söeg ber pofitioeu Offenbarung, beg auftoritatioen 53elefjreng für mtg affe am paffenbften ift. ©r pafjt für bag Stinb unb für ben ©reig, er pafjt für beit eiitfadjfteu 9Jiann, mie für beit ©efcljrten, mefdjer ficf) bttrd) eigene $orfchuug i» bie gcoffeubarteit £ef)reit immer
niefjr oertiefeu unb biefefbeit immer aüfeitiger er= feuneit fauu. 3» be» nteiften Äenittniffen fotttmen mir ja auf beut 2öege ber 93efef)ruug, nnb nur be^ treffg ber einigen SSafjrfjeiten fott bie 23efehrnng uidjt am ißfaße, foft bie 23cfef)ruug oernnnftmibrig fein!
ißermiiiftmibrig? 2Birb beim bie Stätigfeit ber s3erunuft aufgehoben? 9ieiu! SDie Vernunft fjat 3iutäcf)ft bie Satfadje int affgemeiiteti 31t bemeifen ttitb bann ffarsufegeu, bie Setjre, um mefd)e eg fid) hanbeft, fei itt ber Offenbarung enthaften, ©inb biefe beibeu Ülemeife gefuugeu, bann oerfangt eg meine Seruunft, baß ich bie £e^re fixere, afg itiitritg-fidje SBahrfjeit annehmeu mufj; bie Sfntiahme oer= meigertt, fp6f36 öernuitftmibrig Ijanbefn.
©beitfo oerfangt eg nufere Vernunft, bafj mir mtg au bie Stirdje haften foffett. |>at nicht ber ©otteg= fohu betrug, ber feine göttficfje SBitrbe befanute, 311m gelfeit gemacht, auf bem er feilte Stirne batten moffe?1 <pat er ihm nicht bie ©djfiiffef feitteg 9?eidjeg oer= fprocheit mit ber 9Mmadjt, afCeg 31t föfeit uitb 31t binben?2 #at er ihn nicht 31111t fpirteu feiner gausen §erbe beftefft?3 Unb mie jprad) ber ^eifanb nach feiner 9(uferftef)uug unb umnittefbar oor feiner <pimmek fahrt 31t beit üfpoftefu? „9DUr ift affe ©emaft ge= geben im ^itnntef unb auf ©rben. ®arttm geht hi« uitb lehrt affe Söffer unb tauft fie int 9iameit be§ SSaterg unb be§ ©ohneg unb beg Seifigen ©eifteg; uitb lehrt fie affeš hatten, ma§ ich befohfett habe; uitb fiel), id) bin bei eurf) ade Stage bi§ ang ©ube ber SBeft."4 ferner fprach er bei berfefben ©efcgenheit: ,,©eht hi» i» bie 9anäe 20611 imb ^re= bigt ba§ ©oaugefium atteu ©efd)öpfeit. 3Ber ba gfaubt 1111b fidj taufen fäfjt, ber mirb fefig merben; mer aber nicht glaubt, ber mirb oerbantmt merben.//5
9?icht mahr, bie Söorte finb ffar. 0, mie ntiiffen mir bent ©ottegfohu für biefe Sfuorbuitug banfbar fein! ©eine Sfpoftef unb ihre 9tad)fofger hat er mtg 31t Sehrent beftefft. betrug ttttb feine 9fad)fofger fjat er ttug 311111 Wirten gegeben; er unb bie 9fpoftef haben 001t ihm bie $offmad)t, 31t fefjreit, 31t taufen unb ben 2Bitfen ©otteg 31t üerftiitbett; fie haben oott ihm bie 93eooffmächtiguitg, atfeg 3U föfen unb 31t binben, unb, meit fie fd)madj finb, rnitf er fefbft bei ihnen bfeibeit big gunt ©nbe ber 3^it, ja, betrug
1 9J?attf). 16, 16 sqq. - 2 9Kattß- 16, 19. - 3 ^otj. 21, 15 sqq. — * SOtattti. 28, 18 qq. — 5 Start. 16,15 sqq.
und er ju einem Se0’eit machen, baff bie auf biefetu Reifen gebaute ^irc£)e nie iibermnnbeu merben föittte.
SBelcffe Sicherheit l)iemit für uns! SBir brau= dfen tutS nur au biefe ®irdje attpfchliefjen, fo fiitbeit mir in itjr bie bolle 2öahrf)eit über nufere 93eftim= mung, bie bode Slitffläruttg über ben Söideit ©otteS uitb bie Mittel, bie uitS notmenbig fiub, um bem ÜBidett ©otteS gemäß leben ju fömten. So čjat eS ber ©o£)ii ©otteS angeorbuet.
d)	bcrftchen mir baS SBort „'Sogtnem jmattg" uitb „freie Oforfchung". Sa, foH es bemt feine feftftefjenbe SBalfrheit geben? Uub menn eS eine foldfe gibt, berlaugt eS beittt itid)t eine Vernunft, baff id) ihr juftimme ttttb bon mir ade ^Behauptungen fernhalte, metc^e mit ifjr nicht übereinftimntett; ber= langt eS nidjt bie 93eritunft, baff id) itt meiner $or= fchitng ttie 51t Üfefultaten gefangen biirfe, metc^e fetter gemiffett Söalfrheit miberftreiteu mürben? Ober barf meine gorfchung ju foldjen Otefultateu fommett? SBären foldfe Stefultate nid)t ein Irrtum? Unb ben Srrturn biirfte ich nicht bermerfett? llitb biefe 9?ot= menbigfeit, bett Srrtum 51t bermerfett, märe ein Hin-berttiS ber freien gorfd)uitg? Sft eS nicht üiefntefjr eitt Hilfsmittel, bafj meine $orfchuttg bett 2Beg eitt= halte, ber gttr Söahrheit führt ttttb nicht auf 2lbmege gerate ?
Schluß.
2Bir fönttett fchlieffett. — ©eliebte itt ©hrifto, bleiben Sie getreu Sefu, bem (ebeitbigeit ©otte, laffett Sie fid) bttrd) gläit§ettbe Lebensarten bon ber Um möglichfeit ber SGSuitber, bottt ‘Sogmensmatig uub bon ber Freiheit ber $orfdfung nid)t mattfeub, im ©tarn
ben irremachen! ^Deshalb begeben Sie fich »icf)t frei= midig iit ©laubettSgefahren!
SEBarum lefett Sie beim 23iid)er, meldfe bett ©laubett abfid)t(icf) befätnpfett? SBarum halten Sie ßeitungeu, bie baS (S.^riftentum untermühlen? Haben Sie aus bet fatholifctjen 2(pologetif, SDogmatif, 90?oral unb ©efchichte gettiigeube ®enntitiffe, um bie Srr= tiimer ttttb ^älfchuugen erfeitnett ju fönttett? ©S ift bicS nicht möglich. Sllfo fort mit folgen SBüdfern, fort mit folchett 3eitungSblättern, meldje Shreit 3Ser= ftanb unter ber 9JtaSfe ber SBahrljeit mit Srrtiimertt anfüdeit, iit Sh^ettt Her;>eb Bmeifel attregen unb gemaltige Seelettfämpfe beranlaffett!
Söenn fid) 51t einer folchett glaubettSfeinblid)en £eftiire nod) baS Sefett fchliipfriger Ofomane gefedt unb Sie mit glaubenSlofeit, biedeic^t and) fittenlofeit äRenfchett berfet)rcn, fo merben itt Shlien bie gefäffm lichftett ßcibeufchafteu gemecft, eS fommt §ttm ber= boteueti ©ettuffe ber böfett 2uft, baS ©ebet tnirb itnterlaffen, ber Sonntag nicht mehr geheiligt, baS Sicht ber ©nabe ©otteS erlifdft, Sie merben im ©laubett ttttb im ©laubeitSlebett gleichgültig, nadf5 läffig, ja, bemfelbett balb feinbfelig gefilmt unb bie ©cfalfr, baS ©laubeuSlebett auf^ugebett, bett ©lattben 51t bertuerfen, ift bor ber Xitr. 2öaS mirb ge= flehen? D, benfett Sie att bett Üob, an baS ©eridjt, ait bie ©migfeit! SDenfett Sie au bett @otteS= fohtt! Sltitett.
Saibacf) am 9?amemSefu=$efte, bett 17. Sättner 1909.
f JUttonius £&onat)eutitra
gürftbifäof.
gaftcnmaitbat für bie Snibttrficr $iißcfc.
JBixfotge ©eitefjmigmig bei 2(poftolifd)eu Stuti(el	I. (figeiiflidje flrttige /nfttiliie, b. I) $dge, itn iitntii
bont 14,Sutti 1906 famt idf für bie Saibadfer SDiöjefe ©muff non Jteifdjfpcifftt uerboien unb ttur ein-mehrere 9?ad)fid)teit bont adgenteitteit fird)lid)eit gaftem malige .Sättigung erlaubt i|t, fiub folgenbe: geböte attdö für baS laufettbe S<»hr jugeftehen.	1. $er ^fdjermittmoch uub bie brei lebten Sage
©S h^öeu bemnad) bie ©laubigen ber Saibadjer ber Äarmodte.
2)iögefe iit betreff biefeS ®ird)engeboteS itt biefem	2. ®ie Freitage ber bier^igtagigeit haften* uitb
Saljre Ofa^ftehettbeS 511 beobadjtett:	ber	Slboeutjeit.
3. Sie -äftitttDoche, Oireitage unb ©antStage ber Duatemberjeiteit.
4. Sie ŠBorabettbe Dor ißfiugften, $etri unb ^Santi, SDfariä^intmelfahrt, StCferOeiligen, Uttbefledte ©mpfättgniS 9Jkriä unb 2öeihnad)teit.
II. infttngc mit einigen lladjftditen, b. 1). ®nge, an betten juiar nur einmalige .Sättigung, bod) tu iMittag ber <ßeittt|g non Jleifdjfoeifen erlaubt i|t:
1. 2lße übrigen Sage ber t»ier§igtägigen ^aften= Seit, ausgenommen bie ©onutage.
2. Sie SOtittiDodje ber Slböentjeit.
III. ^bftinenjtage, b. 1). tage, an betten ber djettnft non ileifdifiteifcn nerboteu, bie mehrmalige Sättigung jebod) erlaubt iß:
Sitte übrigen Freitage beS SahreS.
IV. 3ln ben oben (I. uitb III) genannten ifctß-tagen i|t jebod) ber ^leifdjgenuß erlaubt:
1. gür bie gaitje Siöjefe, jo oft ein gebotener tirdOtidOer Feiertag auf einen ber früher genannten Slbftinenjtage faßt.
2. gür e i ti s e I tt e Orte, toettu baS $eft beS ®irdjeitpatrouS feierlich begangen uitb fo oft bafelbft ein Öaljrmarft abgebjaltett tuirb. (SSiele Pfarren be= ftetjen aus mehreren Dott eittanber entfernten Orten: ba gilt bie SiSpenfe nicht für bie ganje Pfarre, fonbern nur für jette Drte, au betten beS -JttarfteS toegett baS gufammenftrömen üott Süfenfchen ftattfinbet.)
3. gitr einzelne ^3 e r f o n e ti:
Ser ©etiuf) üott Orleifchfpeifeit ift erlaubt an aßen Sagen beS SaljreS beit 2lrbeitent itt bett SBerg-merfett unb fjabrifett, beit ©ifeubahn=®oubufteureit, ben üieifenbett, bie auf ben Sahnftationen fpeifett tnitffen; bettjeitigeu, toeldje fidj jur |)erfteßung ber ©efuubheit itt 23äbertt aufhalten, mit ihren Slttge=
hörigen uitb ihrer Sieiterfdjaft; beitjenigeit, toel^e in ©afthäufern ihre ®oft nehmen miiffen, ttitb toel^e Dott anbereit abhängig fich $aftenfpeifeit nid)t üer= fdjaffett föttnett.
V. Sltt allen $aft= unb ?lbftiuettjtagett ift nicht nur ber ©ebraud) üott ©djmals, foitbertt and) Dott Sierfett jur Bereitung üott gafteiifpeifeu erlaubt.
VI. 2t tt % a ft t a g e it f o to i e att © o n tt = tagen tuähreitb ber üierjigtägigen afle»= § e i t	ift ber	©ettuf) Dott $ifdj=	uttb	gleifdjfpeifett
bei einer unb	berfelbeu SOZahljeit	nicht	erlaubt.
2öaS baS üftadjtntahl ber sunt Seile bispen= fierteu Safttage anbelangt, fo bitte unb toünfche ich, bafj mau beim felbett fjleifd) nicht genieße, bod^ geftatte ich ber bi§heri0en ©ettjohnljeit getnäf) bett ©emtb üott $leifd)fpeifen beim ÜRadjteffett; auSge= ttommett fittb bie ^riefter, betten eS aitdE) uid)t erlaubt ift beim 9?ad)tiuahl Sdeifchfuppe ju genießen.
Sille biejettigett, bie fich ber getüährtett 9fad)fidjten bebiettett merbett, ermahne idj junt ©rfape bafitr gute Söerfe ju üerrichteu, j. 23. fünfmal baS „S3ater Unfer" uitb „©egriifjeft feift bu SDlaria" bett fünf	SButtbeu	©hrifti §u ©hreu äu	beten ober
ben	Sir nt eit	ein r e id) liehe r	eS Sl I ut o f e tt ju
f p e tt b e tt.
Sie ^errett Pfarrer uttb 23eidjtüäter fittb ermächtiget, in e inj einen f^äßett einer toirüidhett üftotmenbigfeit ttoc^ toeitergeheitbe SiS= pettfett Dom Verbote beS gdeifdjgemtffeS ju erteilen, aber nicht auf länger als für eitt ^aljr. ®cr eiue bleibettbe SiSpettfe 51t bebiirfett glaubt, hat M bieSfaßS an baS fürftbifchöflidje Drbiuariat ju tüettbett.
f JUttouius iSouaDcntura
gürftbijdjof.
5.
Zahvala svetega očeta papeža Pija X. za čestitke avstrijskih škofov in vernikov ob zlati maši.
Avstrijski škofje so 17. novembra 1908 izrazili sv. očetu čestitke k petdesetletnemu mašniškemu jubileju.
Sv. oče papež Pij X. se je za te čestitke zahvalil na sledeči način:
„Ljubljeni sinovi in častiti bratje! Zahvalim se Vam, daste se sešli k mojemu jubileju v tako obilnem številu in da me krepite ter razveseljujete s svojo navzočnostjo. Vselej ste mi dobrodošli, pa sedaj ste mi pripravili celo izredno radost. Danes Vas lahko nagovorim z besedami sv. Pavla: „Kdo je naša tolažba? Vi ste naša tolažba. Hvaljen bodi Oospod, ki nas tolaži v vseh naših nadlogah.“
Jaz sem v velikih stiskah, z nadlogami obložen, tlačijo me razne težave. Kaj me naj tolaži v tem položaju, če ne Vaša pričujočnost, Vaša molitev, Vaše sočutje? Saj so silni sovražni napadi, ki prete sveti veri; od vseh strani in povsod jo zatirajo. Boj na življenje in smrt se je vnel zoper Cerkev in njene nauke. V tem boju me morate Vi podpirati, morate se z menoj vojskovati z delovanjem v svojih škofijah.
V molitvah sv. maše, ki sem jo služil včeraj v slavnostni spomin svojega jubileja, ste slišali, kako nas Gospod vse opominja k čuječnosti.! „Čujte!“ Čujte nad svojo duhovščino, da bo svetila vsem kot vzor in zgled vsakatere čednosti!
Čujte nad vzgojo svoje duhovščine v semeniščih, da bode — rabim besede sv. Hieronima — Bog duhovnikova last, kakor bi naj bil duhovnik božja last!
Čujte nad ljudstvom, Vam izročenim! Pomislite, kako mu povsod preti nevarnost, kako ga povsod zalezuje sovražnik zveličanja.
Čujte zlasti v sedanjih časih, ker časi so hudi! O njih velja, kar piše sv. Pavel: Ne morejo več prenašati zdravega nauka, marveč ljubijo nauke, ki šče-
gečejo ušesa in ugajajo nasladnostim srca. Vi pa čujte, oznanjujte božjo besedo, naj bo ljudem priložno ali nepriložno! Oznanjujte jo torej neprenehoma, brez strahu in brez ozira na posvetno modrost, ki Vam morebiti vabljivo šepeta na uho, da je boljše molčati, da ni času primerno, očitno oznanjevati resnice. Ne, nikar ne molčite! Seveda naj Vas vodi potrpežljivost in previdnost; naj Vas pa ne zapelje, da bi molčali, ko je čas govoriti. Sedaj je treba, da naravnost in očitno vsemu svetu oznanjujete čisto resnico, da sovražnik ne naseje ljuljke med ljudstvo, ko Vi molčite. Zopet torej opominjam, ne molčite in ne bojte se pred vsem svetom pričati za resnico! Z vso močjo pridi-gujte čisti nauk Kristusov ter tako izpolnjujte svojo sveto dolžnost! Ne molčite, da Vam molk ne bo v obsodbo!
Pri tej priložnosti se Vam tudi zahvalim za vse, kar ste mi dobrega storili, za vse žrtve in darove, ki ste jih prinesli Petru v njegovih stiskah in potrebah. Zahvalim se svojim ljubim bratom, kardinalom in škofom. Spominjajte se me v molitvi! Sicer Vam pa vsem, kar gotovo pričakujete, dam oblast, da podelite enkrat, kateregakoli dne, apostolski blagoslov, s katerim naj bo združen popolni odpustek za vse, ki bodo prej vredno prejeli zakrament svete pokore in sveto obhajilo.
Blagoslovim Vas iz vsega srca! Ponesite moj blagoslov tudi svojim duhovnikom in vernikom! Recite jim, da jih nosim v svojem srcu in da se priporočam njihovim molitvam. Bodite vsi eno v ljubezni in v molitvi!
Sveti nadangel Rafael Vas spremljaj na potu v domovino, da se boste zdravi in srečni vrnili v svoje škofije! Amen.“ (Gl. Cerkv. zaukaznik za Lavantinsko škofijo, 1908, str. 237.)
6.
Šestdesetletni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I.
Avstrijski katoliški škofje in zastopniki nižjega duhovništva so se dne 26. novembra 1908 poklonili Njegovemu cesarskemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu L, da bi mu čestitali k šestdesetletnemu vladarskemu jubileju.
Ljubljansko škofijo so zastopali poleg premil, gosp. knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča sledeči gg.: opat zatiški P. Gerard Maier, stolni prošt ljubljanski Janez Sajovic, kapiteljski prošt novomeški dr. Sebastian Elbert in frančiškanski provincial P. Placid Fabiani.
Dunajski knezonadškof kardinal Gruscha je izročil cesarju adreso, ki so jo podpisali vsi avstrijski škofje in ki se glasi:
Eure kaiserliche und königliche Apostolische Majestät 1 Allergnädigster Herr!
Freudigst bewegt nahen wir alleruntertänigst gefertigte Erzbischöfe und Bischöfe Österreichs dem erhabenen Throne Ew. Majestät, um unsere ehrfurchtsvollste Huldigung darzubringen.
Ein für die große Völkerfamilie Österreichs überaus freudiger, für die Geschichte unseres teuren Vaterlandes hochbedeutsamer und innigst ersehnter Jubeltag ist es, dessen Feier wir noch vor Abschluß dieses Jahres begehen werden.
Ruhmvoll ist die Geschichte des glorreichen Herrscher Hauses Habsburg-Lothringen, allein die hocherfreuliche Tatsache, daß ein Sprosse seines erlauchten Stammes durch sechs Jahrzehnte des Reiches Krone trägt, wird die Geschichte zum erstenmal alsbald zu verzeichnen haben. Am 2. Dezember des laufenden Jahres werden sechzig Jahre verflossen sein, seitdem Ew. k. und k. Apostolische Majestät einen der ältesten und schönsten Weltherrscherthrone innehaben und Allerhöchstdero mildes Zepter über die vielen trefflich veranlangten und begabten Völker und Stämme der Monarchie segensreich führen.
Gewaltige Ereignisse, folgenschwere Kriege, weitgreifende politische Veränderungen hat diese Zeit der altehrwürdigen, aber nie alternden Monarchie gebracht und ihr auch manche sehr schmerzliche Opfer auferlegt. Aber alle diese äußeren und inneren Kämpfe, Wechselfälle und Prüfungen, Leiden und Freuden haben das Band, welches die allwaltende göttliche Vorsehung an jenem geschichtlich denkwürdigen 2. Dezember des sturmbewegten Jahres 1848 zwischen Ew. Majestät und Allerhöchstdero Untertanen geknüpft hat, fester und fester geschlungen.
Darum rüsten sich die beglückten Völkerstämme Österreichs, verschieden zwar durch Sprache und Sitte, aber einig in der Liebe und Verehrung zu ihrem erhabenen fürsorglichen Monarchen, schon lange in rühmenswerten Wetteifer zu einem Ehren- und Jubelfeste, wie ein solches das großherrliche Kaiser-Königreich seit seinem vielhundertjährigen Bestände noch nicht gesehen hat. Kein Volksstamm will dem ändern nachstehen; alle wollen diesen weltgeschichtlichen Festtag, das diamantene Jubiläum der gesegneten Regierung Ew. k. und k. Apostolischen Majestät würdig durch Veranstaltungen verschiedenster Art. insbesondere, wie es Allerhöchstdero edlem Herzenswünsche am besten entspricht, durch Stiftungen und Widmungen für wohltätige und gemeinnützige Zwecke verewigen.
Auch wir, ehrfurchtsvollst gefertigte Erzbischöfe und Bi.schöfe ergreifen mit Jubel die willkommene Gelegenheit, um in Eintracht mit allen unserer Oberhirtensorgfalt anvertrauten Gläubigen Ew. Majestät zu dem glorreichen Gedenktage der Vollendung des sechzigsten Regierungsjahres den Tribut der tiefsten Ehrfurcht, des innigsten Dankes und der aufrichtigsten Glück-und Segenswünsche zu zollen. Dazu drängt uns Gottes heiliger Wille, den uns unser ewiger Herr und
König, der göttliche Erlöser, kundgetan mit dem unabänderlichen Aufträge: „Gebet dem Kaiser, was des Kaisers ist“, und welchen der erste römische Papst St. Petrus den Christgläubigen so eindringlich eingeschärft: „Seid allen menschlichen Obrigkeiten untertan, sowohl dem Könige, weil er das Oberhaupt ist, als auch den Vorstehern, die von ihm geschickt sind. Fürchtet Gott und ehret den König!“
Es ist ferner unser aller tiefinnerste Überzeugung, daß die angestammte glorreiche habsburgische Dy nastie, deren ruhmgekröntes Oberhaupt Ew. k. und k. Apostolische Majestät sind, das einigende und deshalb unentbehrliche Band bildet, welches die durch Sprache, Charakter und Geschichte so vielgestaltigen Elemente des einzigartigen Millionenreiches im Herzen Europas zusammenhält, ihnen den ausgiebigsten Schutz gewährt und die freie Entwicklung ihrer Eigenart verbürgt. Und darum blicken alle vertrauensvoll und dankerfüllt zu ihrem geliebten Jubelkaiser empor.
Zudem verehren wir an Ew. Majestät die seltene Herzensgüte und Seelengröße und^ die leuchtenden H e r r s c h e r t u ge n d e n : das unbegrenzte Pflichtgefühl, die aufopfernde Hingebung an das Gesamtreich, die unermüdliche Tätigkeit im Dienste der Staatseinheit, die weise Umsicht, den ungebeugten christlichen Gleich- und Starkmut in den härtesten Tagen der Prüfung, das unerschütterliche Gottvertrauen in allen, selbst den schwierigsten Lebenslagen, die tiefe Gottesfurcht, die hochherzige Mildtätigkeit, die Ew. Majestät während der sechzig Regierungsjahre nicht nur an einzelnen, sondern auch an ganzen Gemeinden, Körperschaften, Vereinen und Anstalten, an Kirchen, Klöstern und Schulen freigebigst geübt haben.
Indem so unsere Herzen im Hinblicke auf die von der göttlichen Vorsehung der allerhöchsten Dynastie zugewiesene Aufgabe und die glänzenden Regententugenden Ew. Majestät von tiefster Verehrung und Ergebenheit gegen Allerhöchstdero geheiligte Person durchdrungen sind, sind sie zugleich von innigster Dankbarkeit gegen Gott den Herrn erfüllt, daß er unser und der uns anvertrauten Herde heißes Flehen erhört und uns den väterlichen Landesfürsten erhalten hat. Ein vieltausendfaches Te deum laudamus, angestimmt und gesungen in allen den Gotteshäusern der ganzen weiten Monarchie, sei der Ausdruck dieser Dankbarkeit, bezeigt dem Spender aller Gnade und dem Geber jeder guten Gabe!
Tiefempfundenen Dank sagen wir auch Eurer Majestät für den Schutz, den A11 e r h ö c h s t d i e-selben unserer heiligen Kirche und allen Bestrebungen und Einrichtungen angedeihen ließen, die das ewige und zeitliche Wohl der mensch-
lieben Gesellschaft und der Staatsbürger zu fördern imstande sind; für die rastlose Arbeit, welche Ew. Majestät durch volle sechs Dezennien in hingebender Fürsorge der Wohlfahrt des Reiches und seiner Bewohner gewidmet haben; für die unzähligen wohltätigen Stiftungen und Werke der Barmherzigkeit, erwiesen einzelnen Untertanen und dem Gesamtreiche. Der Segen Gottes kann von einem Reiche nicht weichen, dessen Beherrscher so viel Edles wirkt, so viel Gutes stiftet.
Geruhen somit Ew. k. und k. Apostolische Majestät anläßlich Allerhöchstdero diamantenen Regierungsjubiläums die Gefühle unserer unentwegten Treue, nie wankender Anhänglichkeit und nie versiegender Dankbarkeit huldvollst entgegenzunehmen. Es kann uns keine Macht der Erde vom Felsen Petri trennen. Es kann uns auch nichts von unserem angestammten Herrscherhause Habsburg, von unserem Jubelkaiser und von unserem herrlichen österreichischen Vaterlande losreißen.
Die loyalen Gesinnungen der kindlichen Liebe und des opferbereiten Gehorsams werden wir auch unseren Gläubigen einzupflanzen allzeit nach Kräften bestrebt sein, überzeugt, daß diese die zuverlässigsten Wälle und Mauern Habsburgs sind. Viribus unitis wollen wir mit unseren pflichttreuen Priestern nach der Dewise: Mit Gott für Kaiser und Vaterland beharrlich sorgen, daß unsere Diözesanen für Ew. Majestät unablässig und inständigst beten, den werktätigen Patriotismus bewahren und die altösterreichischen Ideale schützen und mutvoll verteidigen.
Möge der allmächtige und allgütige Gott wie bis nun so auch fürderhin Ew. Majestät und dem erlauchten Erzhause auf die machtvolle Fürbitte der jungfräulichen Mutter Gottes Maria und aller übrigen Patrone Österreichs, zumal der lieben heil. Elisabeth, deren siebenhundertjähriges Geburtsfest im vorigen Jahre begangen ward, seinen alles vermögenden Schutz angedeihen lassen, auf daß sich die Worte der ergreifenden österreichischen Volkshymne stetsfort erwahren:
Heil dem Kaiserl Heil dem Lande!
Österreich wird ewig stehen!
Möge der Herr über Leben und Tod, der Eurer Majestät nach längerem Leiden die kostbare Gesundheit wieder verliehen hat, die Tage Ew. Majestät ausdehnen bis an die fernsten Grenzen des menschlichen Daseins zum wahren Wohle und Heile der Nationen des großen Reiches. Die Sonne ungestörten Friedens und ungetrübten Glückes möge das vom allbarmherzigen Gott Ew. Majestät noch lange beschiedene Leben bis zum spätesten Abendglanze verklären!
Gottes Sonne strahl’ in Frieden Auf ein glücklich Österreich!
Gott erhalte und beschütze, Gott beglücke und segne Ew. Majestät unseren allergnädigsten und allgeliebten Landesvater, unseren gütigen und glorreichen Jubelkaiser!
Wien, 26. November 1908.
lzročujoč adreso je kardinal Gruscha cesarskega jubilanta nagovoril z besedami:
Eure kaiserliche und königliche Apostolische Majestät!
In tiefster Ehrfurcht naht sich der Episkopat Österreichs, vereinigt rpit den Vertretern aus dem Säkular- und Regularklerus, dem erhabenen Throne Eurer Majestät, um seine Beglückwünschung und Huldigung darzubringen zur Feier Allerhöchstdero diamantenen Regierungsjubiläums.
Dieses Jubelfest, einzig dastehend in der Geschichte unserer altehrwürdigen Monarchie, ist für uns alle zum gemeinsamen Jubelfeste geworden. Die sechs Dezennien Allerhöchstdero glorreicher Regierung, die ihrer Vollendung nunmehr entgegengehen, haben die Bande patriotischer Liebe und Treue zwischen Eurer Majestät und den Völkern Österreichs immer fester und fester geschlungen.
Die erlauchte Herrscherdynastie, deren ruhmgekröntes Oberhaupt wir in Eurer Majestät verehren, sie ist und bleibt das einigende Band im großen Völkerreiche, und die geheiligte Person Eurer Majestät leuchtet uns allen voran durch die vielen glänzenden Herrschertugenden, durch das unerschütterliche Gottvertrauen und das hingebende Pflichtgefühl.
Mit unseren Priestern und Gläubigen vereint wollen wir im Te Deum laudamus Gott dem Allmächtigen Dank sagen für den besonderen Schutz, mit dem die göttliche Vorsehung Eure Majestät bisher begleitet hat und wollen Gott inständig bitten, daß er auf die Fürsprache der heiligen Patrone Österreichs unseren innigst geliebten Landesvater noch viele, viele Jahre bis an den spätesten Lebensabend erhalten möge zum Wohle der seiner Führung anvertrauten Völker.
Geruhen Eure Majestät entgegenzunehmen die Huldigung unserer Dankbarkeit für die hochherzige Unterstützung aller kirchlichen Institutionen zur Förderung religiösen und patriotischen Sinnes und Lebens sowie für die väterliche Fürsorge, welche Eure Majestät während dieses langen Zeitraumes dem geistigen und leiblichen Wohle der Untertanen durch unzählige Werke der Barmherzigkeit angedeihen ließen.
Zum Schlüsse bitten wir, die Versicherung unserer unentwegten Treue und unserer nie wankenden Anhänglichkeit an Eure Majestät und das angestammte Herrscherhaus zum allerunteitänigsten Ausdruck bringen zu dürfen.
Gott segne, Gott erhalte und beschütze Eure kaiserliche und königliche Apostolische Majestät!
5*
Presvetli vladar je čestitke blagonaklonjeno sprejel in odgovoril:
Ein Gütiges Geschick hat Mir beschieden, die sechzigste Wiederkehr des Tages 211 erleben, an dem ich den Thron Meiner Väter bestiegen habe. Indem Ich andachtsvoll der göttlichen Vorsehung für diese seltene Gabe danke, sehe Ich mit großer Freude den Episkopat und die übrigen Vertreter des österreichischen Säkular- und Regularklerus um Mich versammelt.
Die heiligsten Güter der Menschheit sind in Ihre Hand gelegt. Sie verwalten das, was über alle Wirren der Zeit, ja, über alles Zeitliche erhaben ist, das Ewige im Menschen. Durch die treue Erfüllung der Pflichten Ihres geistlichen Amtes leisten Sie aber auch dem Staate und der ganzen Gesellschaft einen großen, ja, einen unschätzbaren Dienst. Die Sorge des Tages wird
die Menschen immer trennen; Streit und Parteiung sind unvermeidlich; Ihre Sendung aber ist es, die Versöhnung und den Frieden zu künden, den die Welt sich selbst nicht geben kann.
Der Glaube ist der sichere Anker, an dem ein jeder in den Stürmen und Kämpfen des Lebens Halt und Stütze findet. Sie können bei der Lehre des Glaubens und der Vervaltung Ihres Amtes stets des Schutzes der Staatsgewalt sicher sein.
Ich selbst bin ein treuer Sohn der Kirche, die Mich in schweren Stunden Ergebenheit gelehrt, die Mir so oft im Unglücke Trost geboten, die Mir und Meinem Hause eine treue Führerin auf allen Lebenswegen gewesen. Ihren Vertretern entbiete Ich an diesem für Mich unvergeßlichen Tage Meinen wärmsten und persönlichen Dank.
7.
Razne konference 1. 1909.
Iz raznih poročil razvidim, da se na raznih shodih duhovnikov po deželi razna vprašanja prav živahno razpravljajo. Koga ne bi veselili shodi „Sodalitatis“? Zapisniki spričujejo vnemo gospodov za bogoslovska, ascetična, znanstvena in socialna vprašanja.
Tudi o pastoralnih konferencah sem se v dotičnem poročilu mogel izreči jako pohvalno. Na sinodi pa smo opazili, da so ji bile jako koristne razprave na vsakoletnem shodu gg. dekanov v Ljubljani.
Za shode „Sodalitatis“ si vprašanja za razpravo določujete sami. Za shod gg. dekanov in za pastoralne konference moram jaz poskrbeti. Prav ljubo bi mi bilo, ko bi se mi v tem oziru kaka tvarina, času primerna, nasvetovala.
1.	Shod gg. dekanov.
V smislu naše prve sinode (Synodus pag. 188. sq.) sklicujem shod dekanov v sredo po Veliki noči dne 14. aprila ob osmi uri dopoldne v škofijsko palačo.
H konferenci naj pridejo vsi gospodje dekani. Ako bi bilo komu zares nemogoče priti, naj pošlje namestnika za dotično dekanijo.
Razen dekanov vabim k shodu tudi kanonike arhidiakone, zastopnike obeh kapiteljnov in predstojnike raznih redov in redovnih hiš.
Na tem shodu se bode obravnavalo:
1. Katere župnije posameznih dekanij bi bilo potrebno drugače zaokrožiti ?
2. Kako napreduje po državi uravnana skrb za zanemarjene otroke po raznih krajih? Kaj je pomanj-
kljivega ali celo nevarnega? Kako bi se moglo kaj izboljšati ?
3. Katere pomanjkljivosti so pri nadaljevalnih in obrtnih šolah ? Ali bi se moglo kaj popraviti ?
4. Morebitni predlogi in nasveti.
Za prvo vprašanje poroča vsak dekan za svojo dekanijo. Želi se kratko pismeno poročilo iz vsake dekanije. — Isto velja tudi za 2. in 3. vprašanje, v kolikor sta obe vprašanji lokalnega pomena; vendar pa si bom poiskal še posebnih poročevalcev, ker imata vprašanji tudi splošno vsebino. — Morebitni nasveti bi mi bili jako ljubi. Ako bi bili bolj važni in dalekosežni, naj bi se mi vsaj teden poprej pismeno naznanili.
2 Pastoralne konference.
Za pastoralne konference določujem naslednja vprašanja:
1. Kako napreduje v posameznih župnijah naše dekanije organizacija mladeničev in boj zoper pijančevanje? (Vide Synodus 1., pag. 23—30, 31, 32; 46, 85-88.)
2. De vigilantia pastorali: na kaj naj se ozira, kako se doseže? (Syn. I., pag. 186.)
3. Meditatio quotidiana: je li potrebna, možna?
4 Casus solvendus: Cajus, vir eruditus et inge-
nuosus sed honoris et gloriae valde cupidus, sectae Francomurariorum nomen dedit, hac ex causa, ut ope eorum facilius ascenderet ad altiores honoris gradus; quae res parentes ejus contristavit et hominibus scandalum grave praebuit.
Societas ista, Caji sollertia et aptitudine cognita, eum constituit magni cujusdam mercatoris socium cum officio, peragrandi regiones, vendendi merces et simul consilia et negotia sectae in populo curando.
Quod munus Cajus fideliter exequebatur variis modis, veluti: imagines obscoenas, libros pravos et folia mala ubique commendando, etiam gratis saepe et clam inferendo; ecclesiam catholicam ejusque sacerdotes diffamando; societates occultas laudando ; animos hominum ad rebellandum et resistendum legitimae auctoritati instigando.
Cum vero Cajus tandem se a sociis delusum vidisset, indignabundus a secta divertit et contritus a confessario absolutionem petiit.
Quaeritur: 1. Quid sit scandalum; quid inductio vel seductio ad peccatum ?
2. Quomodo cooperatio ad malum a scandalo et inductione differat?
3. Quaenam peccata Cajus commiserit; qualis sit eorum species et gravitas?
4. Quomodo confessarius acturus sit, ut Cajum rite disponat pro absolutione?
5.	Quomodo parochus consilia Caji et sociorum evertere studeat?
Prvo vprašanje naj se ustmeno razpravlja; pismeni elaborati niso zapovedani, vendar se bodo radi poročila v „Škofijskem Listu“ radi sprejeli; vsekako pa naj bo zapisnik o tej razpravi točen.
Vprašanje 2., 3. in 4. naj pismeno izdelajo vsi gospodje, ki so zato obvezani, in sicer o pravem času, kakor veleva prva sinoda (Syn. pag. 191. c. d.)
Gospode dekane prosim, naj bi mi zapisnike in elaborate poslali pravočasno, da jih morem pregledati in o konferencah v zadnji številki „Škofijskega Lista“ poročati (ibid. pag. 192. g.).
One gospode v duhovnem pastirstvu, kateri res nikakor ne morejo h konferenci priti, opozarjam na dotična sinodalna navodila (Syn. L, pag. 190.).
V Ljubljani na praznik sladkega Imena Jezusovega dne 17. januarja 1909.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
8.
Birmovanje in kanonična vizitacija v letu 1909.
Red za kanonično vizitacijo in birmovanje je točno opisan v knjigi prve sinode od str. 210-220. Naj bi vsak župnik in kaplan vse točno prečita), posebno kar je pisano o botrih (str. 215. 19.), o pr o memori ji (str. 217) in o katehizaciji v šoli, kjer naj se mi izroči zapisnik katehez.
Opozarjam na prošnjo, ut ad mensam victus sit moderatus et frugalis, ut vinum maioris pretii omnino excludatur. Tudi bombastičnih napitnic nisem nič vesel; drago mi bo, ako izostanejo.
Ozir ljudstva in otrok opozarjam na sinodalno navodilo (str. 217, 218), da v blato poklekovati ni treba, da naj bode ob dežju sprejem pri cerkvi, ali pa naj ljudstvo z duhovniki v cerkvi čaka; to velja posebno o šolski mladini.
Ali smem še to opomniti, da z venci, z mlaji in s slavoloki ni treba preveč potratno postopati 1 Le kaj malega naj se napravi, da ne bo preveč dela, morda nočnega in nerodnega dela in pa nepotrebnih stroškov. Ako hočete kaj žrtvovati, žrtvujte za zavod svetega Stanislava.
Pisarna naj bo v redu. Raznih knjig in spisov ni treba nositi v mojo sobo. Jaz tako-Ie postopam: pogledam pisarno in arhiv, potem pa naštejem knjige in zapisnike po vrsti in kakor jih naštejem, tako mi jih župnik prinese in pokaže, pa jih skupno pregledava.
Birmovanje in kanonična vizitacija bo letos v vseh župnijah dekanij Vipava, Trnovo, Postojna, Moravče inv nekaterih župnijah dekanij Idrija, Radolica in 1 j u bi j a n s k a okolica. Župnije se bodo takole vrstile:
Meseca aprila
1. Trnovo v soboto in nedeljo 17. in 18. aprila
2. Harije v ponedeljek 19. aprila
3. Podkraj v petek 23. aprila
4. Col v soboto 24. aprila
5. Vipava v nedeljo 25. aprila
6. Vrhpolje v ponedeljek 26. aprila
7. Budanje v torek 27. aprila
8. Slap v	sredo 28. aprila;	obisk	šole	v	Ložah
9. Goče v	Četrtek 29. aprila;	obisk	šole	na	Erzelju
10. Planina v petek 30. aprila.
Meseca majnika.
11. Ustje v soboto 1. maja
12. Šturje v nedeljo 2. maja
13. Podraga v ponedeljek 3. maja
14. St. Vid	v torek 4. maja
15. Vrabče	v sredo 5. maja
16. Lozice	v četrtek 6. maja
17. Razdrto v petek 7. maja
18. Senožeče v soboto in nedeljo 8. in 9. maja
19. Vreme v ponedeljek 10. maja
20. Suhorje v torek 11. maja
21. Prem v sredo 12. maja
22. Košana v četrtek 13. maja
23. Zagorje v petek 14. maja
24. Knežak v soboto in nedeljo 15. in 16. maja
25.	Hrenovice v četrtek 20. maja
26.	Slavina v petek 21. maja
27.	Postojna v soboto in nedeljo	22.	in	23.	maja
28. Studeno v ponedeljek 24. maja.
Meseca junija.
29.	Moravče v soboto in nedeljo	5.	in	6 junija
30.	Ihan v ponedeljek 7. junija
31. Dol v torek 8. junija
32.	Sv. Helena v sredo 9. junija
33.	Vič v soboto in nedeljo 12. in	13.	junija
34. Tomišelj v ponedeljek 14. junija
35. Želimlje v torek 15. junija
36. Brdo v četrtek in petek 17. in 18. junija
37. Peče v soboto 19. junija
38. Romanje k sv. Valentinu v nedeljo 20. junija
39. Krašnja v ponedeljek 21. junija
40. Zlatopolje v torek 22. junija
41. Blagovica v sredo 23. junija
42. Češnjice v četrtek 24. junija
43. Sv. Ožbald v petek 25. junija
44. Št. Gotard v soboto 26. junija
45. Čemšenik v nedeljo 27. junija
46. Kolovrat v ponedeljek 28. junija
47. Vače v torek 29. junija
48. Sv. gora v sredo 30. junija
Meseca julija
49.	Begunje v soboto in nedeljo 3. in	4.	julija
50.	Mošnje v ponedeljek 5 julija.
51. Dobrava v sredo 7. julija
52.	Kamnagorica v nedeljo 14. julija
53.	Idrija v soboto in nedeljo 17. in	18	julija
54. Hotedršica v ponedeljek 19. julija.
Kjer bo prihod v župnijo v drugem, kakor pa v določenem času, se bo pravočasno naznanilo.
Samo kanonična vizitacija bo v dveh ljubljanskih župnijah, namreč c) v Trnovem drugo postno nedelo in b) pri sv. Jakobu tretjo postno nedeljo.
V Ljubljani na praznik sladkega Imena Jezusovega
17.	januarja 1909.
t Anton Bonaventura,
knezoškof.
9.
Druga sinoda.
Ker ni Še dotiskana knjiga, ki bo prinesla navodila in določbe druge sinode, zato odrejam, da določila in navodila sinode dobe svojo obvezno veljavnost z Veliko nočjo, dne 11. aprila 1909.
Knjigo dobite v roke v drugi polovici meseca februarja, pa jo boste vsi gospodje, župniki in kapelani, do Velike noči mogli prečitati. Upam, da boste vse določbe, ki se tičejo cerkve, službe božje in ljudstva
prav lahko izvršili, ker sem ljudstvo z nekoliko članki v Bogoljubu na izpremembe pripravil. Nič ne dvomim, da sem z omenjenimi članki ustregel želji vseh gospodov duhovnikov.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1909.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
10.
Facultates.
Na razna vprašanja in razne prošnje odgovarjam :
1.	Tudi pri nas velja vsesplošna cerkvena navada, da imajo p. n. duhovni pastirji obmejnih župnij sosednjih škofij spovedno pravico tudi v naših njim obmejnih župnijah, zato si morejo obmejni gg duhovni pastirji v potrebah drug drugemu pomagati. (Gl. Monitum v „Directorium Liturgicum Dioec. Lab.“, pag. 132.)
2.	Vse gospode župnike pooblaščam, da smejo za svojo župnijo slovesno opravljati blagoslove, ki so v našem večjem ritualu na str. 229—232 pod st. L—VI. navedeni kot „benedictiones ab Episcopo, vel ab aliis facultatem habentibus faciendae“.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1909.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
11.
Nabiranje milih darov za ponesrečence po potresu v južni Italiji.
Strahovit potres z vso svojo grozoto je dne
28.	decembra 1908 obiskal južno Italijo in sicilijski otok. Razrušil je mesta, pokončal tisoče ljudi in mnoge pohabil za vse življenje. Jasno je, da mora tu vladati strašna beda in da potrebujejo siromaki obilne podpore, da si ohranijo življenje, da si postavijo zopet svoje razpale domove in sezidajo porušene cerkve. Komu bi se ti nesrečneži ne smilili? Gotovo je, da jim more le hitra podpora olajšati bridko stanje.
Zato se dušnim pastirjem naroča, naj čimpreje s prižnice svojim vernikom priporoče nabirko za ponesrečence.
Nabrane zneske naj potem (najprimerneje potom dekanijskih uradov) vsaj do konca februarja semkaj pošljejo, da jih bo mogel ordinariat poslati sveti stolici v primerno razdelitev.
12.
Gasilci in vetcranci pri procesijah.
Gasilci in veteranci, ki imajo vojaško poveljstvo, sodijo, da imajo pri udeležbi službe božje iste predpravice, kakor vojaki v polni opravi, in si jih vsled tega tudi laste.
Ali tudi po pravici? Gasilci in veteranci so združeni v društvih in nimajo kot taki v cerkvi nikakih prednosti pred drugimi verniki, ako si takih predpravic niso posebej pridobili.
Kake pravice imajo vojaki?
Vojaki in orožniki, ki se udeležujejo božje službe v polni opravi z zgornjim in spodnjim orožjem (mit Ober und Untergewehr) se v cerkvi ne odkrivajo, razen kadar pokleknejo k molitvi (beim Niederknien zum Gebete). Odlok navaja Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch, str. 5233.
Vojaki, ki se udeležujejo službe božje neuvrščeni v čete, zasebno kot navadni verniki, nimajo te pred-
pravice; torej se v cerkvi odkrivajo vsi posamezno dohajajoči vojaki, častniki; pravtako tudi uradniki v svojih uniformah.
Isto pravilo velja tudi za gasilce, veterance in za ude uniformiranih društev, ker nimajo predpravic vojakov v polni opravi.
Kar velja v cerkvi, velja tudi pri udeležbi službe božje zunaj cerkve, n. pr. pri procesiji s presv. R. T.
Vojaki v polni opravi in njih poveljniki se ne odkrivajo, razen pri blagoslovu. Vsi drugi so ves čas odkriti.
Zadnje čase se je pa dovoljevalo gasilcem in ve-terancem, da smejo biti pokriti, če se udeležujejo procesije uvrščeni v četo pod poveljstvom. Odkriti pa se morajo pri blagoslovu in ori vstopu v cerkev.
Ker se je ta navada .uvedla že tudi v ljubljansko škofijo, naj torej pri tej navadi ostane.
13.
teh pa še
Duhovnih vaj
so se udeležili I. 1908. sledeči gg. duhovniki ljubljanske škofije:
Udeleženci II. l,ubljanske"sinode, ki so izkazani v knjigi „Synodus dioecesana Labacensis“ II
Premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 1. 1907.
poleg
Bartel Bertold Breznik Anton Bukowitz Henrik Čuk Karol Dr. Debevec Josip Erker Josip, kanonik Erzar Frančišek Ferjančič Frančišek Jere Frančišek
Jereb Matej Jerič Anton Dr. Knific Ivan Kovič Jernej Kralj Frančišek Kurent Alojzij Lavrič Josip 1907 Logar Josip Lomšek Janez
Lovšin Anton Perko Ivan
Perpar Frančišek 1907 Podbevšek Jernej Prijatelj Vladimir Rakovec Frančišek R'har Matej 1907 Dr. Sever Josip Sitar Valentin
in 1908.
Stazinski Nik. dvakrat Stenovec Andrej Štular Martin Trček Mihael Vidergar Janez Wester Alojzij Dr. Zore Ivan
14.
God sv. Stanislava.
Premilostni gospod knezoškof je prosil sv. očeta kot festum duplex, in da bi se god sv. Didaka pre-Pija X. dovoljenja, da bi se smel god	sv. Stanislava	nesel na prihodnji	nezabranjeni dan.
Kostka v ljubljanski škofiji praznovati dne	13. novembra	Sv. oče je to	prošnjo	uslišal dne	12. nov.	1908.
15.
Konkurzni razpis.
Razpisane so sledeče župnije: Rib n o v rado-	Auersperga, za Šmihel pri	Žužemberku	na	c.	kr.	de-
liški, Križe pri Tržiču v kranjski,	Toplice v	želno vlado.
novomeški, Šmihel v žužemberški dekaniji.	Kot	zadnji	rok	za	vlaganje	prošenj	se	s	tem
Prošnje naj se naslove: za Ribno in Križe na določi 20. februar 1909. kn. šk. ordinariat ljubljanski, za Toplice na kneza Karla
15.
Škofijska kronika.
Podeljene so bile župnije: Sv. Trojica pri Tržišču č. g. Frančišku Vidmar, kaplanu v Krškem; ŠentVid pri Ljubljani č. g. ondotnemu župn. upravitelju Valentinu Zabret, Sv. Trojica nad Cir-knico č. g. ondotnemu župnemu upravitelju Ludo-viku Bajec; Nova Oselica č. g. ondotnemu župnemu upravitelju Frančišku Zorec; Polica č. g. Jos. Švigelj, ekspozitu na Vrhpolju pri Moravčah; Prem č. g. ondotnemu župnemu upravitelju Martinu Škerjanec; Železniki č. g. Valentinu Marčiču, župniku na Šlapu; Slap č. g. Antonu Tabor, kuratu na Erzelju; Kropa č. g. Valentinu Oblaku, župniku v Ribnem.
Umeščeni so bili čč. gg.: Frančišek Oranič, ekspozit v Šmihelu pri Nadanjem selu, na župnijo Senožeče 1. decembra; Valentin Zabret na župnijo Šent Vid nad Ljubljano 9. decembra; Josip Švigelj na župnijo Polica 28. decembra 1908; Martin Škerjanec na župnijo Prem 18. januarja 1909; Valentin Marčič na župnijo Železniki 20. januarja, Anton Tabor na župnijo Slap 22. januarja; Frančišek Zorec na župnijo Novo Oselico 26. januarja.
Imenovalo je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk dr. Josipa Jerše, stolnega vikarja v Ljubljani, za kateheta na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
Premeščeni so bili čč. gg. kaplani Frančišek Vovko iz Starega trga pri Ložu v Šent Vid pri Ljub-
ljani; Janez Štrubelj iz Črnomlja v Stari trg pri Ložu; Miroslav Rodič iz Cerkelj v Črnomelj; Josip Lavtar iz Železnikov v Cerklje pri Kranju; Martin Pečarič iz Predoselj v Križe pri Tržiču; Frančišek Gabršek iz Vipave v Postojno.
Nameščen je bil absolv. modroslovec č. g. dr. Josip Sever za kaplana v Vipavi.
Imenovan je bil č. g. Martin Pečarič, kaplan v Križih pri Tržiču, za župnega upravitelja istotam; č. g. Engelbert Berlan, župnik v Zagradcu, za soupravitelja Šmihelu pri Žužemberku; č. g. Alojzij Kralj, kurat na Gočah, za soupravitelja na Erzelju; č. g. dr. Alojzij Mrhar, namestni katehet na II. državni gimnaziji, za stolnega vikarja v Ljubljani.
Začasni pokoj je dovoljen č. g. Ivanu Podboju, župniku v Toplicah, in č. g. Frančišku Vilfanu, kaplanu v Postojni.
Umrli so čč. gg. Frančišek Premru, c. in kr. vojaški kurat v pok., duhovnik sekovske škofije, v Lomu pri Tržiču 4. decembra 1908; Josip Strnad, vpok. ekspozit tržaško-koprske škofije, v Idriji 24. decembra 1908; Frančišek Porenta, župnik v Križih pri Tržiču, 10. januarja 1909; Janez Zupančič, župnik v Šmihelu pri Žužemberku, dne 19. januarja 1909. — Priporočajo se častiti duhovščini v molitev.
Knezoškof'ijski ordinariat v Ljubljani, dne 29. januarja 1909.
Popravek: V „Škofijskem listu“, 1908, str. 136., st. 1., vrsta 3. odspodaj čitaj fruitur mesto finitur in st. 2., vrsta 19 licita mesto illicita.
Vsebina: 1. Postni pastirski list premil, gosp. knezoškofa. — 2. Postna postava za 1. 1909. — 3. Fastenhirtenbrief Sr. fürstbischöfl.
Gnaden. — 4. Fastenmandat für das Jahr 1909. — 5. Zahvala sv. očeta papeža Pija X. za čestitke avstrijskih škofov in vernikov ob zlati maši. — 6. Šestdesetletni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa. — 7. Razne konference leta 1909. — 8. Birmovanje in kanonična vizitacija v letu 1909. — 9. Druga sinoda. — 10. Facultates. — 11. Nabiranje milih darov za ponesrečence po potresu v južni Italiji. — 12. Gasilci in veteranci pri procesijah. — 13. Udeleženci duhovnih vaj. — 14. God sv. Stanislava. — 15. Konkurzni razpis. — 16. Škofijska kronika.
Izdajatelj kn. šk. ordinariat. Odgovorni urednik Viktor Steska. — Tiskala Katoliška Tiskarna.