Poštnina plačan* v gptovim Maribor, sreda 4, decembra 1936 ita*. 276 (Lato IX. m) MARIBORSKI O&tm 1 Din VECERNIK llrxWHw) in uprava: Maribor, Goapoaka ul. tt / ■ eloton uradnUtva 2440, uprava 3W Izhaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. url / Valja mesečno preje man « upravi ali po poiti K> Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani / PoStnl čekovni račun it. 11.409 „J UTRA” iv diplomatski pritisk na Italijo Italija nai do 12. decembra sprejme kompromisne predloge Anglije in Francije za likvidacijo vojne v Abesiniii, ali oa se sankcije poostre -Italijanski listi trdilo, da Italija kompromisa ne bo sprejela Angleški ultimatom LONDON, 4. decembra. Angleški mi- nistrski svet je ponovno razpravljal o poostritvi sankcij proti Italiji in sklenil, da se pridruži predlogu za poostritev, ako se do 12. t. m. ne doseže mirna poravnava italijansko-abesinskega spora. V zvezi s tem se je pričela, kakor se zatrjuje v diplomatskih krogih, nova akcija za dosego sprorazuma. S to akcijo se spravlja v zvezo tudi napovedani prihod angleškega zunanjega ministra Hoareja v Pariz, kjer se bo ustavi! na poti v Švico, kjer namerava ostati na daljšem dopustu. Za časa odsotnosti ga bo namestoval v svojstvu zunanjega ministra lord Eden. Hoare bo z Lavalom dokončno proučil predlog, ki so ga izdelali angleški in francoski strokovnjaki glede rešitve italijansko-abesinskega spora. Novi kompromisi PARIZ7 4. decembra. Iz Rima poročajo, da je francoski poslanik de Chain-brun znova posetil zunanjega podtajnika Suvlcha, s katerim je razpravljal o predlogu angleških in francoskih strokovnjakov glede sporazumne likvidacije italijansko-abesinskega spora. Kakor se izve, vsebuje predlog solucijo, Do kateri naj bi se prepustila Italiji nekatera abesinska področja, Italija pa bi morala vrniti nekatere dele ozemlja, ki so jih zasedle njene čete, v prvi vrsti mesto Aksum. Prav tako naj bi dobila Abeslnija odškodnino na drugem mestu, naibrže v italijanski Eritreji. Mnenja o tem, ali bo Italija sprejela te predloge ali ne, so zelo deljena. Gotovo pa je, da iih Abesinija ne bo sprejela. Italijanske zahteve? LONDON, 4. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da je angleški poslanik v Rimu. sir Drummond, sporočil zunanjemu ministrstvu, da obstojajo pogoji za »nirno rešitev vzhodnoafriškega spora. Italija zahteva baje za sporazumno rešitev v prvi vrsti teritorialno zvezo med italijanskima kolonijama Eritrejo in Somalijo, katero bi tvorilo področje Ogad-»a. Hararja in Ause. Del tega ozemlja bi docela pripadel Italiji, ostali del pa !li bil postavljen pod italijanski protektorat. Ta protektorat bi bil podoben francoskemu Maroku. Prav tako zahte-va Italija tudi del abesinske province Kafe ob Sudanu. Naposled bi se sklenil ^oseben dogovor o zadevnem statutu v pbHkl trozveze Anglije, Francije in Ita-"!(?. Govori se, da bo zaradi novih po-Sredovalnih akcij poostritev sankcij naj rŽe odgocfana do no Božiču. lijo, ki naj se postavi pred dilemo, da sprejme Hoarejev predlog ali pa doživi poostritev sankcij. List zatrjuje dalje, da je zadržanje francoske vlade neodločno in sumljivo. Postopanje Francije je očit dokaz, da hoče le vreči s sebe vsako od- govornost za pristanek na poostritev sankcij, za katerega se bo pa nazadnje le odločila. Mussolini ne more sprejeti nobenega predloga, ki bi zahteval, da se ita iljanske čete umaknejo jz Abesinije ali pa ustavijo na položajih, ki so jih zavzele. Abesinska ofenziva w razmahu Na praznik sv. Jurija, abesinskega patrona, Abesinci v odločilen napad so preili ASMARA, 4. dceembra. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da je celokupna severna abesinska vojska prešla v ofenzivo. Gre za ofenzivo največjega stila. Pri Makali so se sprednje čete že spopadle. Abesinci so vrgli na severno fronto 400.000 dobro oboroženih, preskrbljenih in izvežbanih vojakov, tako, da so tudi številčno v veliki premoči nad Italijani. LONDON, 4. decembra. »Reuter« j>o-roča, da so prešli Abesinci v Tembjenu v napad. Italijani pričakujejo Abesince pri Makali, kjer so se čete že spopadle. Ras Kasa in ras Sejum sta tudi prešla v napad. Zdi se, da hočejo Abesinci severno italijansko vojsko razcepiti in potem po stari abesinski taktiki oba dela obkoliti ter nato uničiti. Na južni fronti, kjer je tudi ras Nasilni v ofenzivi, so pobegnili k Abesincein trije bataljoni aska-rijev. DŽIBUTI, 4. decembra. Po poročilih iz Mogadiska, so prešli Abesinci tudi na vsej južni fronti v ofenzivo. Ker so italijanske čete po zadnjih porazih zelo demoralizirane, se boji general Graziani, da abesinskega napada ne bo mogel vzdržati, zlasti še, ker prehajajo nezadovoljni askarji v množicah na stran Abesincev. italijanski načrti proti Anglija Ustanovila naj bi se trozveza Italije, Francije čije proti Angliji in sovjetski Rusiji in Nem- odklanja , .Rim, 4. decembra. Tukajšnji Usti iz-!učujejo možnost, da bi Italija pristala |!a Pogajanja za kompromisno rešitev ita ^isko-abesinskega spora, ki bi slonela *'•* Podlagi predlogov, ki bi omejili ali Jo onemogočili nadaljevanje vojaške kcif.8 proti Abeslniji. Ne veruje se, da LONDON, 4. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se trudijo v Italiji, da bi pridobili Francijo in Nemčijo za novo zvezo, ki naj bi bila naperjena proti Angliji in sovjetski Rusiji. To informacijo potrjuje tudi pisanje nekaterih italijanskih listov, ki odkrito propagirajo idejo trozveze Italije, Francije in Nemčije. Tako piše »Azzione Co-loniale« med drugim o tem sledeče: »Evropa ne potrebuje francosko-nemško-angleške trozveze, marveč ji ie mnogo bolj potrebna trozveza med Italijo, Nemčijo in Francijo. Sredozemsko morje bi bilo ž njo osvobojeno angleške diktature in severne meje Afrike bi svobodno zadihale. Francosko-ita-lijansko-nemški blok bi bila edina trozveza treh velikih držav, ki bi Evropo osvobodile angleškega nadzorstva in boijševlške nevarnosti. Kontinentalna skupnost evropske politike bi s tem le pridobila. Nemčija bi se potem zopet lahko pojavila v Afriki ter bi mogla upravičeno zahtevati od Anglije odstop kolonij, ki Angliji niso potrebne, pač pa so življenjskega pomena za Nemčijo. A tudi Francija bi imela od tega velike koristi, ker bi se izognila nevarnosti, da enkrat izgubi svoje postojanke v Sredozemlju in v severni Afriki, na katere preži nenasitni biitski imperij.« Ta izvajanja glasila italijanskega kolonialnega ministrstva so dovelj jasna in kažejo Angliji, kakšni so pravi nameni Mussolinijeve Italije. Italija naj po vsem tem ne pričakuje, da bo Anglija spremenila svoje stališče v afriškem sporu. M M Slovenec" desavufrai »Staven Gospodarja Ljubljansko glasilo 3RZ potrjuje naše trditve v polemiki z mariborskim glasilom )RZ Pred tedni se je razširila med našim listom it: »Slovenskim Gospodarjem« za nimiva polemika o novih ratificiranih šolskih knjigah. Mariborsko glasilo JRZ je skušalo dokazati, da so bile te knjige u-vedene v naše šole že lani, za časa vlade JNS, dočini smo mi' pribili, da so se pričele uvajati, šele ob početku letošnjega šolskega leta. »Slovenski Gospodar« resnice seveda tudi potem ni hotel priznati. Zato je zanimivo, kaj je napisal o tem vprašanju včerajšnji »Slovenec« v uvodniku »Naša prosvetna politika«. Ker so »Slovenčeve« ugotovitve najboljši demanti trditev »Slovanskega Gospodarja«’, jih objavljamo tu v celoti, v kolikor se j e s tem izvršiti le nov pritisk na Ita- nanašajo na učne knjige. »Slovenec« pi- ‘ '* mogel sestanek Hoare.ia z Lavalom .°!ožaj spremeniti. Listi zatrjujejo, da se S tam irrtrrčUS la nnv nritick na še: »Pri tem pa se nismo (ioteknili notranje rane slovenskega šolstva: ureditve naših šolskih knjig, ki tudi tvori eno pot k uničenju našega šolstva. O tem pro blemu vpijemo že celo leto In kakor se zdi, gluhim ušesom. Vsak dan bolj se bližamo času, ko bodo sprejete in odobrene prve notne učne knjige za vse jugoslovansko šolstvo, ko bodo tako naši domači slovenski šolniki odtrgani od vsakršnega vpliva na duh v slovenskih šolah. Ne dvomimo niti najmanj o tem, da bi tudi učbeniki slovenskega šolnika ne prodrli v komisiji, toda ne bo se našel slovenski profesor, ki bi hotel'pisati učbe nike iz slovenskih narodnih znanosti in se pri tem moral omejiti na slovensko snov samo im par straneh, ker se t*>p«ž Zdržal principa, da je treba naši mladini (predvsem vednosti o domačem razvoju, o slovenski rasti od početka. Ta nevarnost enotnih učbenikov nam še preti, dočim že zdaj preplavlja naš šolski tpg njen predhodnik —: poslovenitev tujih učbenikov, in to niti ne najboljših. Tudi tako tinificiranje učbenikov kakor tudi njih podEžavljenje Je še vedno odprt In žgoč problem naše prosvetne politike, bi pa v tem zadnjem pogledu sega že prek-« samo šolskega območja tudi v naše javno gospodarsko življenje, grozeč ga o-slabiti. Vsa industrijska in trgovska združenja so že večkrat odločno povedala svoje mnenje o takem podržavljenju, ki državi ne bo ničesar koristilo, kulturnemu in gospodarskemu življenju provinc pa neizmerno škodovalo. Danes vnovfe kličemo z uvodnega mesta, na} se že pro kliče tisti famozni natečaj, od katerega završi nadaljnji razvoj slovenskega šolstva«. Tako »Slovenec«! Kaj-poreče neki sedaj »Slovenski Gospodar«? Laž ima paJ kratke noge. Žalostno pa je, da »Slovenčevo« celoletno vpitje v Beogradu, kjer je na vladi strdr.ka, katere politiko zastopa, ne najde drugega ko — gluha ušesa. Kako bo neki dosegel uspehe v težjih zadevah, ko je še v tej brez moči1? SANKCIJE ZDRUŽENIH DRŽAV. WASHINGTON, 4. decembra.' Vlada Združenih držav Severne Amerike je ponovno sklenila ohraniti popolno nevtralnost v italijansko-abesinski vojni, pač pa je sklenila prepovedati vsako povišanje izvoza petroleja in kovin v Italijo preko naročil 1. 1934. Ta sklep zadene zelo o-stro Italijo zlasti sedaj, ko ji grozi poostritev sankcij. STRAH PRED FAŠISTI V PARIZU. PARIZ, 4. decembra. Francoska vlada je poklicala v Pariz več vojaških čet iz pokrajin ter s tem ojačila pariške garnizije. Vojaštvo je v stalni pripravljenosti, da nastopi v vsakem primeru, ako bi fašistična zveza, kakor se zatrjuje, hotela poizkusiti izvesti državni prevrat. JAPONCI MARŠ1RAJO. PEKING, 4. decembra. Iz Tjentsina po ročajo, da nadaljujejo japonske čete svojo akcijo proti temu mestu. Japonci so namreč prepričani, da se bo nankinška vlada naposled le odločila za oborožen odpor proti japonskim nameram. ZAROTA V UKRAJINI. VARŠAVA, 4. decembra. Sovjetska oblastva so v Kovelju v Ukrajini odkrila skupino nacionalističnih zarotnikov. Pri poizkusu aretacije voditeljev so se ti u-prli z orožjem. Dva glavna zarotnika sta bila ubita. NEMIRI V INDIJI. BOMBAY, 4. decembra. V Indiji se nadaljujejo nemirni spopadi med hindi in muslimani. Doslej je bilo že več oseb ubi •tih in ranjenih. OBOROŽEVANJE AMERIKE. WASHINGTON, 3. decembra. Kljub bližajoči se pomorski konferenci, nadaljujejo Združene države Severne Amerike gradnjo novih ladij. Sedaj se gradi 64 bojnih ladij, pripravljeni so pa tudi načrti za gradnjo še nadaljnjih ladij v teži 70.000 ton. DOLGOVI ZDRUŽENIH DRŽAV. WASHINQTON, 4. decembra. Državni dolgovi USA so dosegli ogromno vsoto 30.541,000.000 dolarjev, t. j. preko 1800 milijard dinarjev, NADOMESTILO ZA BOMBAŽ. RIM. 4. decembra. Neki italijanski znanstvenici se je posrečilo najti nadomestilo za bombaž. Novi bombaž se bo izdeloval iz neke rastline, ki je v llatiji zelo razširjena. i nt&Uem mestni proračun je tesfaviien Pred internimi razpravami o novem proračunskem osnutku — Novi proračun bo nižji od letošnjega — Nobenih novih davščin — Padajoča tendenca dohodkov iz naslova davščin — Naraščajoči izdatki za socialno skrbstvo — Nobenih novih investicij Novi zakon o mestnih občinah pravi med drugim, da je osnova za mestne finance mestni proračun, ki se sestavlja z a vsako leto vnaprej. Proračunsko in računsko leto - se začne in konča hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. V proračunu so vneseni vsi izdatki pregledno po poglavjih in morajo biti izdatki kriti z dohodki. Za kritje svojih potreb smejo mesta u-vajati doklade na neposredne državne davke in mestne posredne davščine in pristojbine. Za predpis novih in za znižanje starih davščin je potrebna odobritev finančnega ministrstva. Proračun mora biti sestavljen najkasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta. Razgrnjen in na vpogled meščanom mora biti pet dni. Vsak meščan, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek pa ima pravico staviti k proračunskim predlogom svo je pripombe, ki jih mora predsedstvo mestne občine v roku nadaljnjih petih dni predložiti mestnemu svetu, ki o njih razpravlja in odloča. Nadalje predvideva zakon o mestnih občinah, da se pošlje proračun z vsemi sklepi mestnega sveta in z zoper njega stavljenimi pripombami nadzorni oblasti, ki mora proračun pregledati in se prepričati, če so vneseni-v proračun vsi oni izdatki, ki obremenjujejo mestni proračun po tem ali drugih zakonih, ali po neospor jenih pogodbenih obveznostih, in to v tolikšnih zneskih, kakršni so po zakonu po trebjii. Mirno omenjenega, kar predvideva o proračunu zakon o mestnih, občinah, pa izda vsako leto še finančni minister posebna navodila o sestavi proračuna. V teh navodilih zahteva najvišja državna finančna instanca rigorozno štednjo v vseh panogah občinske uprave s povdar-kom, da naše splošne finančne razmere neizogibno zahtevajo dosledno izvajanje predpisanih navodil pri sestavi proračuna. Na ta način se skušajo do skrajnosti znižati fiskalne obremenitve naših mestnih občin. Nadalje nalagajo navodila mestnemu knjigovodstvu posebno skrb, ki jo mora posvečati osebnim izdatkom. Tudi ne sme mestna občina brez predhodnega pristanka finančnega ministra predvidevati v svojem proračunu nobenih novih zadolžitev, torej nobenih novih investicij. Že iz vsega omenjenega je torej razvidno, da ima r.aša občina kot gospodarica popolnoma vezane roke. V današnjih izrednih čusib, ko naraščajo različne in se pojavljajo nove potrebe, ne more in ne sme sestavljati proračuna po svojih starih izkustvih, kar ji povzroča silne težave pri očuvanju splošnih gospo darskih interesov. Svoj proračun mora skrčiti na minimum. Tudi je njen davčni vijak pa pet do skrajnosti in je vsaka nova pavšalna obremenitev skoro nemogoča. Proračunski osnutek mestnega zaklada za prihodnje leto je sestavljen. O njem bo te dni razpravljala posebna komisija. Izdatki so skrčeni na minimum. Vkljub temu, da so v novem proračunskem o-snutku predvidene že obresti 7 milijonskega posojila, da je postavka za socialno skrbstvo mnogo večja, da so ostale vse davščine nespremenjene, je novi proračun nižji od letošnjega. Znlžanjle pa gre predvsem na račun amortizacij in obresti. Mestna občina jc namreč v letošnjem hudem letu krize odplačevala več milijonov svojih dolgov, s čimer se je tudi znižala postavka anuitet. V novem proračunskem osnutku je postavka za osebne izdatke vzeta v pavšalnem iznosu zaradi morebitnih redukcij prejemkov ma-gistratnih uslužbencev. Tudi ne predvideva novi proračunski osnutek nobenih novih bremen, torej tudi ne nove socialne doklade, o kateri jc bilo svoj čas govora. Vse davščine so ostale nespremenjene in jih bo mestna občina tudi v novem letu pobirala v dosedanjem iznosu. V splošnem pa je opaziti padajočo tendenco dohodkov iz naslova občinskih davščin. Res jc, da je izterjevanje davkov poglavje za se in da še pred nekaj leti občini ni bil v navadi današnji prisilni način izterjevanja. Vendar pa jc v Mariboru dav ona morala dobra in davkoplačevalci točno izpolnjujejo svoje obveznosti napram občini. Zaostanki davčnih terjatev ne presegajo normale. Tudi so v novem pro računskem osnutku nadalje razvidni veliki izdatki v obliki prispevkov državnim in banovinskim ustanovam, predvsem policiji in banovinski splošni bolnišnici. Zaradi naraščajoče bede in pomanjkanja, pa naraščajo od leta do leta tildi potrebe •za socialno skrbstvo. Mestnih revežev in- brezposelnih je vedno več. V pogledu mestnega socialnega skrbstva pa se v splošnem opaža rapidno padajoča gospodarska moč delovnih slojev, opaža se posledica znižanja prejemkov in mezd. do-čim so cene življenjskim potrebščinam poskočile. Novi proračunski osnutek pa ne predvideva tudi nobenih novih investicij, Amortizacijska politika mestne občine stremi po daljši amortizacijski dobi in po znižanju obrestne mere, česar pa spričo danih razrvanih razmer ne more doseči. Značilno je tudi, da je mestna občina mariborska med vsemi avtonomnimi mest-mi najtočnejša plačnica svojih računov. Točno je plačala doslej vse svoje obveznosti, kar tudi ugodno vpliva na znižanje njenih izdatkov v novem proračunu. Kakor jc iz glavnih obrisov novega proračuna razvidno, bo mestna občina mariborska tudi v novem letu, gospodarila v znamenju skrajne štednje. Zaradi tega in pa zaradi odpadlih investicij, bodo mnogi načrti za moderni mestni razvoj in pospešitev modernega urbanizma še čakali svoje rešitve. damm Maša meja prosi pomoči in podpore Dokler se ne bo zganila država, je naše obmejno prebivalstvo odvisno od usmiljenja in dobrote — Pripravimo revnim otrokom vsaj za Božič malo veselja! — Redukcije .., Ugašujoči žarki jesenskega solnca poljubljajo skrajne obronke naših lepih Slovenskih goric. Veličastna se dozdeva človeku valovita pokrajina, posejana z belimi hišicami in cerkvicami. Mislil bi, ni je doma blagostanje, tu kraljuje sreča in zadovoljnost. Toda, če pogledaš v notranjost take bele hišice, se ti bo zarežala nasproti velika beda. če se seznaniš z ljudmi, ti bodo povedali, da preživljajo hude čase, da .so lačni, goli in bosi. Prebivalstvo v okolici Sladkega vrha in Marije Snežne se deli v tabor tovarniških delavcev, ki so zaposleni v tvor-nici papirja in lepenke na Sladkem vrhu in v tabor viničarjev. Tovarniški delavci tvorijo ogromno večino, skoro 75% vsega tamkajšnjega življa in so navezani Vključno na svoj skromni zaslužek. So pa v pretežni večini sami priseljenci, ki so se naselili v okolici tovarne zaradi zaslužka in kruha, če pa tega ali onega of' ',deleži predavanja, ki ga bo imel v soboto dne 7. trn. v dvorani ljudske univerze g. Milan Fuzy iz Zagreba: »Od Košaka do Kotora« s skioptičnimi sKka-jhi, ki bodo nazorno pokazale vse lepote T kulturne spomenike našega Jadrana. Osebno opozarjamo na to našo mladino vclar.jeno v Podmladku JS s prošnjo, da zamudi te lepe priliko in poseti to pre-jj^vanje, ki ga je Jadranska straža oskrba na lastne stroške. Vstop prost brez vsakega plačila. Sv. Miklavž pride! Mamice! kot v ffavljici iz zlatih oblakoV se bo pojavil l Detek 6. decembra ob 18. uri Sv. Mi-■davž s svojim bogatim spremstvom v Veliki dvorani Narodnega doma. V prav- ljično razpoloženje bo otroke uvedla članica Narodnega gledališča Elvira Kraljeva s svojo uvodno bajko o Sv. Miklavžu. Darila se bodo sprejemala v društveni pisarni v Narodnem domu v 1. nadstropju levo in sicer: v četrtek 5. decembra zjutraj od 9 do 12. ure in zvečer od 16. do 19. ure. V petek 6. decembra zjutraj od 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 16. ure. Darilo naj ima točen in čitljiv naslov. Prosimo, držite se določenih ur! Smuška gimnastika za dame, smučarske šole MSK v četrtek v plesni šoli Simončič, Gosposka ul. (nad trg. Meihel-lierold). Najlepši Miklavžev večer v Veliki kavarni. Jutri ob 21. uri v grajskem baru tradi-cionelni Miklavžev večer ISSK Maribora Darila sprejema blagajna Grajskega kina od 9. do 21. ure. Brez vsake vstopnine cene kavarniške, godba ojačena. Vabljeni člani in prijatelji kluba! Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Vidmarjeva in Sirakova lekarna, jutri v četrtek pa Savostova in Minafi-kova lekarna. Morilec v mariborski okolici? V zvezi z nekim umorom v Gradcu jc prejela tukajšnja policija obvestilo, da je morilec zbežal preko meje na našo stran. Domne va se, da stika morilec po mariborski o-količi. Smrtno nevarno se jc opekla z vrelim mlekom enoletna Anica Jurenkova iz Voska pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dekletce najbrže današnjega dne ne bo pre živelo. Rešitev v Dravi ... sta iskala vlomilca, ki sta udrla v Gustinčičevo skladišče in ki sta, zasačena po nekem ribiču, zdrvela proti Dravi, zaplavala do Bergove tovarne in nato izginila. Piuiske Moviu Prestopki se bodo javili sodišču. Cene J kruhu ostanejo kot prej t. j. za črni-kruh Din 3.—, za polbeli Din 3.50 in za beli kruh Din 4. Znižanje najemnin. Mestna občina namerava znižati najemnine stanovalcem v svojih hišah. Neposredni povod za to znižanje je povzročila redukcija prejemkov državnim in banovinskim nameščencem. Znižanje bo znašalo 10 do 20 odst. Umestno bi bilo, da tudi ostali hišni lastniki sledijo temu vzgledu in znižajo itak visoke najemnine. Roparski napad na Bregu pri Ptuiu. V bližini Ptuja je bil izvršen roparski napad nad 37-letno Lizo Ozvatič iz Ptuja. Ozvatičeva je prodajalka izdelkov slašči čarja Hojkerja. Pred dnevi se je mudila s svojo robo v Turnišču. Tamkaj je o-stala približno do polnoči, dokler ni razprodala vsega, kar je imela v košari. Ko je prispela v bližino železniškega mostu na Bregu, se je nenadoma pojavil pred njo mlajši moški, jo prijel za vrat in vleke! na travnik, kjer jo je vrgel na tla, ji zamašil usta in začel brskati po r.jenih žepih. Ker se je Ozvatičeva v smrtnem strahu z vso silo branila in ji napadalec ni mogel takoj izmakniti denarnice, mu ic priskočil na pomoč drugi rokovnjač, ki je brezdvomno prežal na trenutek, ako bi bil potreben. Z združenimi močmi sta lopova iztrgala svoji žrtvi denarnico iz notranjega žepa nato pa zbežala po njivah proti Hajdini. V denarnici je bilo Din 261.— gotovine, celotni izkupiček za prodano sladko pecivo. Razen tega sta ji pri ruvanju in iskanju po denarju raztrgala obleko. Radi globoke teme prestrašena Ozvatič ni mogla spoznati napadalcev. Govorila nista med seboj ničesar,' le eden je proti drugemu rekel — »le vze mi«. Napadena izropana je zadevo prijavila orožnikom na Bregu, ki so uvedli strogo preiskavo. Pri ogledu na licu mesta so našli nekaj drobiža na tleh, koje-ga so rokovnjači pri ruvanju s svojo žrtvijo raztresli. PMfiateske Mu/ite Razstava slik. V posvetovalnici na mestnem poglavarstvu je razstavil slikar brez rok Aleksander Klein svoje slike. Klein je umetnik prve vrste v tej stroki, ker slika z nogo. Znižanje cen mesu. Radi padanja cen goveji živini, je mestno poglavarstvo v Ptuju odločilo, da se zniža cena mesu prve vrste od 9 Din na Din 8.— pri kg. Proslava 1. decembra. Praznik Zedinjenja je na prav lep način proslavila tukajšnja šola v nedeljo v nabito polni sokolski dvorani. Spored proslave, ki so ga izvedli šolarji sami, jc bil otvorjen s petjem državne himne. Sledile so deklamacije in petje, kar je želo obilo odobravanja, za zaključek pa so nato uprizorili kratko, dnevu primerno igrico s petjem Josipa Ribičiča »Dediščino«, tako prisrčno in učinkovito, da bo ostala slehernemu obiskovalcu še dolgo v spominu. * Hoitke itt StaveasluL potit Sv. Lenart v Sl. gor. V nedeljo dne 1. decembra je priredil naš Sokol svečano telovadno akademijo v proslavo državnega in sokolskega praznika. Prireditev se je vršila v Sok. domu. Bila je prav dobro obiskana. Uvodoma so zapeli vsi oddelki, zbrani na odru, državno himno. Nato je bil slavnostni govor in ena deklamacija. Telovadni nastop je otvorila najmanjša ženska deca z ljubko vajo »Pe ričice«. Vseh telovadnih točk je bilo devet. Celotni vtis je bil prav zadovoljiv. Reci moramo, da zaslužijo članice za svojo izborno podano vajo vso pohvalo. Moralni uspeh prireditve je bil vsekakor popolen. In to je to pot glavno. Br. bla gajnik pravi, da je tudi zadovoljen. SfUtobeO pifautje Smuški tečaj na Peci V dr.eh od 24. do 31. decembra 1935 se vrši pri Uletovi koči in po vršacih Pece visokoalpinski smuški tečaj. Peca je res edinstvena za t^ke tečaje po različnih legah smuških terenov in menjavah snega. Pri takem tečaju bo vsak smučar pridobil še to, kar mu je do sedaj manjkalo Saj vsi oni, ki res ljubijo smučanje, radi posečajo Peco samo radi tega, ker se ravno tam v tej panogi športa najbolj iz urijo. Ne zamudite torej prilike in pose titc ta tečaj, ki ga bo vodil domači tre ner g. Golob Maks. V koči se nahaja 40 postelj v kurjenih sobah. Dnevna oskrba hrana petkrat dnevno, prenočišče in te 'čajnina znaša Dir. 40.— za posameznika. Samo bonbon zavit v papir z napisom M umoM le original. Vsa drugo o d k I o ni ker je ponareno. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Do vključno srede film iz carstva divjih živali Divji tovor* »» Senzacija, smrtne borbe na lovu za divjimi zvermi. Ta film se predvaja v nemškem je ziku. V četrtek premiera ob pol 19. uri »Varijete«, najboljši cirkuški film. Hans Albers. Cenjeni obiskovalci se opozarjajo na veliki Miklavžev spored, ki bo v Grajskem kinu v četrtek 5. in petek 6. decem bra ob 16. (4.) uri. Izbran Miklavžev spo red z Miklavževim nastopom, kakor tudi obdarovanjem obiskovalcev. Da je dara možnost vsakemu, se vrši ta spored pn znižanih cenah. Kino Union. Samo še danes senza-cijski film »Artisti« s Harry Pielom in nje govimi čudežnimi dresiranimi živalmi. Od jutri dalje senzacija, film »Ne pozabi me« z Benjaminom Gigli in Magdo Schneider. 'Prijave za visokoalpinski tečaj na Peci je poslati na zimsko-sportni odsek SPD v Mežici najkasneje do 20. dec. 19.35. Tu se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Za poset Pece je zadnja železniška postaja Prevalje, od tu avtobusna zveza do Mežice. Iz Mežice na Peco ca 4—5 ur hoda. V Mežici se dobe tudi tujske sobe. Matodm gieiattm REPERTOAR. Sreda, 4. decembra ob 20. uri: »Koncert Zagrebškega kvarteta«. Red A. Četrtek, 5. decembra: Zaprto. Petek, 6. decembra: Zaprto. Sobota, 7. decembra ob 20. uri: »Pfesni večer Mercedes Goritz-Pavellčevo. Red B. Drevi koncertira v gledališču »Zagrebški godalni kvartet. Sodelujoči: profesorji zagrebške »Državne muzičke akademije Miranov, Graf, Arany, Fabbri. Spored: Jarnovič, Gotovac, Schubert, Haydn in Dvofak. Red A. Zanimiv plesni večer v marlb. gledališču. Voditeljica zagrebške »Komorne plesne skupine« Mercedes Goritz-Pave-ličeva, markantna osebnost na tem polira, ki ob nastopih v zagrebškem »Nar. kaza-lištu« ter na turnejah vselej žanje viharje navdušenja, nastopi s samostojnim plesnim večerom v mariborskem gledališču v soboto, 7. tm. Umetnica nastopi z izbranim sporedom, v lastni koreografiji ter v kostumih, izdelanih po lastnih načrtih. Pri klavirju Vera M a y a. Večer bo za red B. Kreftovi »Malomeščani«, ki so ob ljubljanski krstni predstavi dosegli popoln uspeh in zelo zanimali, bodo naslednja dramska premiera, ld bo to nedeljo zvečer. Pisatelj v izredno učinkovito pisani temi obravnava in biča slovenske malomeščanske razmere med svetovno vojno. Delo je pravo ogledalo te dobe ir. zasluži vse priznanje. Režija je Kovičeva, zasedba: prvič nastopi v glavni ulogi na novo angažirana članica Branka Rasber-gerjeva (Breda). Nadalje Zakrajškova (Amalija), Kraljeva (Slava Mojškrc). Grom (odvetnik), Gorinšek (Polde Tomšič), Nakrst (Niko Komar), P. Kovič (Ma tija Medved), Košuta (prof. Grilc) in Verdonik (kadet). Tenorist sofijske opere Haralantbi Ivanov priredi v kratkem v mariborskem gledališču koncert opernih arij in pesmi. Tudi uspeh. Umetnica v stradanju je prišla na Škotsko. zaslužila ni nič, pač pa je dobila več sto — ženitnih ponudb. Posebno prikladni darovi za Stran 4. Mariborski »Več er ni k« jutra V Maribor u, dne 4. XII. 1935. —n—Hi*immi id TOTi~Tr niriiirTn'''"’rriT'if"mr,*'c"^ BMly Byrd: Neumna Angleža Leta 1817 sta prišla v Osfcende dva Angleža. Oba sta bila prava žudaka. Vprašala sta po Sheldovi gostilni na Gu-dulski cesti. Ta krčma je bila na slabem glasu, saj je bil njen lastnik skopuh Rysvoort, ki je dajal svojim gostom takšno hrar.o, ki bi bila kvečjemu za prašiče, a postregel jim je z vinom, kislim kakor kis. Ko je svoja gosta sprejel in jima od-kazal sobo, sta bila takoj z vsem zadovoljna. 2e drugi dan sta poravnala račun za prejšnji dan. Krčmar jima je vse pošteno zasolil, a plačala sta brez ugovora in pripomnila, da še ostaneta. In tako sta ždela kar več dni v svoji sobi, čitala časnike in kadila cigare. Gostilničar je bil s svojima gostoma prav zadovoljen. Ker sta bila voljna vse plačati, jima je zdaj zaračunil kar trikrat več. Nikoli nista oporekala in sta molče vse plačala. Ker sta Angleža vsak tretji dan poravnala svoj račun in se nista za nikogar zmenila, je krčmarja zaskrbelo, kaj je z njima. Omenil je svoji ženi: »Ti, tu pa ni nekaj v redu!« Na naboru. Zdravnik: Kaj vam manjka? Nabornik: Kašljam, želodec me boli, nervozen sem, golšo imam in... Zdravnik: Za božjo voljo, nehajte! Edina rešitev za vas je šc junaška smrt za domovino. Potrjen!« Ženitni oglas. A.: Ste dobili na ženitno ponudbo dosti odgovorov? B.: Celo kopo, in vsi so se začenjali: »Če iščete ženo, vzemite mojo...« Skomignila je z rameni. Zaman sta premišljala, kaj je s tema zagonetnima Angležema. Pa je krčmar vprašal svoje prijatelje. »Ogleduha sta,« je trdil eden. »Zločinca sta, ki sta pobegnila izpod vislic,« je modroval drugi. Mestni pisar pa, ki je živel več let na Angleškem, je resno dejal: »Stojte! Jaz vam povem, kaj je s tema tičkoma! Znorela sta!« »Oh, saj res. Znorela sta. I>va prismuknjena Angleža imamo pri nas!« so vsi pritrdili. Kakih osem dni po tem posvetovanju «fta poklicala Angleža krčmarja v svojo sobo. Starejši ga je nagovoril: »Gospod! V vašem hotelu r.ama zelo ugaja. Še bi ostala, če boste zadovoljni z najinim predlogom.« Krčmar se je globoko priklonil: »Milorda! Vajina volja je za mene ukaz! Z menoj lahko razpolagata po mili volji, vsaka vajina želja le tudi moja! Vem, kaj dolgujem tako visokima gostoma!« Anglež je komaj vidno prikimal in nadaljeval: •Gospod krčmar! Vaš hotel ni tako velik, kakor bi prav za prav moral biti. Sami najbolje veste, da imate za tujce Ni nevarno. Župnik (v vlaku sopotniku, ki neprenehoma preklinja): »Kam se pa peljete? Popotnik; V Celje. Župnik: »Bojim se, da boste prišli, če boste tako preklinjali, namesto v Celje v pekel. Sopotnik: Se ne bojim. Imam povratni listek. Nagrobnik. Tu počiva moja žena. Mir njej in meni! Mali oglasi Razno GRAFOLOG IN flIROSOF N. SADLUCKI odpotuje! V Mariboru ostane še do 14. decembra. n«tem Celje. Sprejema: vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Maribor. Hotel »Pri zamorcu«, soba 26. 5526 12% JAKOSTI ALKOHOLA Dalmatinsko Izborno vino čez ulica Din 8,— lit.. Viški sladki Opolo čez ulico Din 9,— lit. V »Grajski kleti«. Prepričajte se. poskusite! 5505 ŠIVANJE ODEJ iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 5331 Zlata reserva vsake gospodinje 5075 ROBAUS.SUHOR. 0D1J iM. kovine, litine ter vsnkov; st-ne stroje kupuje in prodaja po najkulantneiših dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič. Maribor. Tattenba chova ul 14. 3704 SPALNICE, JEDILNICE,- kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška S. 4285 Kupim KUPIM RABLJEN KLAVIR ali pianino na mesečne obroke Din 200.—. Ponudbe na upravo pod »Klavir«. 5527 Zgublieno C-CLARINET SEM ZGUBIL v Studencih proti Ruški cesti. Najditelj naj ga odda na Radvanjski cesti štev. 20. 5533 SREBRNO OVRATNO VERIŽICO. brez obeska sem zgubila od Gregorčičeve ulice do Glavnega trga. Pošten najditelj r~< io odda v upravi lista. 5523 Stanovanie SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Tezno. Maistrova 1. 5535 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam takoj. Alja ževa ul. 25. 55.JJ Prodam RABLJENO POHIŠTVO na prodaj: omara, postelja, miza. stoli, vttrina, otomana, pisalna miza itd. Maistrova ul. M, Sučcvič. 5503 Sobo odda SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Poseben vhod. Taborska 11-11. 5536 Sprejmem v lepo sobo DVA BOLJŠA GOSPODA. pventuelno s hrano. Miklošičeva 2-III, levo. 5524 Kupujte svoje po* trebičine pri naiih inserentlh I RIBE Od danes dalje dnevno: 2lvl krapi, ilve ščuke, itvi linji, iivi karasi, ribe li severnega morja slaniki iz Vzhodnega morja, marinirane jegulje, ruši, zviti mopsi. slaniki L. UHLER, delikatesna trgovina Maribor, Glavni trg 6525 Predno kupite tHMomve dotifo oglej t e si mojo bogato sortirano zalogo t Igrač usnjenih izdelkov stekla in porcelana predmetov iz alpaka in kinasrebra pribora iz alpake in kroma parfumarije garnitur za britje sank in drsalk in drugih praktičnih DARIL Priznano najboljia nakupovalnica, FRANCA KORMANA NASL. KAROL RAGG MARIBOR, GOSPOSKA UL. 3 samo tri soba, a še te so obrnjene z okni na ulico. Promet pa, ki vlada na cesti, prizadeva mnogo ropo-ta, ki ga midva ne moreva več prenašati.« Rysvoort se je prestrašil. Zbal se je, da bi ga gosta ne zapustila. Prijazno jima je dejal: »Prav obžalujem, toda kaj naj storim in ukrenem? Na cesti je res živahen promet, toda ne morem ga ustaviti!« »Temu bi se dalo odpomoči brez posebno visokih stroškov,« je odgovoril Anglež. »Kako vendar?« »Stroški ne bodo preveliki, saj rada midva prispevava polovico.« »O, prosim, kar z besedo na dan, kar povejta, kaj želita!« »Za svojo hišo imate vrt, na katerem poganjata samo trava in plevel. Tudi obzidek je že razpadel. Midva želiva, da tam postavite hišico s tremi sobami, kjer bi midva lahko nemoteno stanovala. Omenil sem vam že, da rada trpiva polovico stroškov midva. Če pa niste zadovoljni, se pač morava izseliti.« Seveda jima je krčmar rad ugodil, saj je takoj spoznal, da bo imel spet dobiček. Že zdavnaj bi bil rad hišo povečal, pa se mu je škoda zdelo denarja. Zdaj se mu je pa kar nepričakovano ponudila taka ugodna prilika. Še tisti večer se je domenil s svojim sorodnikom, ki je bil zidar. Drugi dan sta zidarju natanko pokazala kraj, kje naj bi stala hiša in delavci so takoj pričeli z delom. Oba Angleža sta ves čas nadzorovala delo. Tudi gostilničar se je zanimal za stavbo. Le to mu ni ugajalo, ker sta tujca tako priganjala in se hotela takoj vseliti, kakor hitro bi bilo poslopje postavljeno, saj se mu je zdelo škoda zidovja, češ, da bo ostalo mokrotno, če se dobro ne presuši. Tudi mu ni dišalo nizko poslopje, hotel je hišo dvigniti v eno nadstropje in jo postaviti na bolj vidnem kraju vrta, a Angleža nista hotela o teni nič slišati. Ko je bila hišica dograjena, je bila Angležema zelo všeč in takoj sta se preselila vanjo. Rysvoort je bil sedaj popolnoma prepričan, da sta ta dva čudaka res popolnoma zmešane pameti, saj se izselita ® stare, suhe hiše v novo poslopje, ki siniti posušilo še ni. Zato ju je hotel tudi pošteno oskubiti. Stroški zidave so znašali 2374 goldinarjev, in on jima je kar vso vsoto zaračunal. Nista mu ugovarjala in kar rada sta mu izplačala ves znesek. (Se bo nadaljevalo.) Kožuhovino ’ Veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano, po solidnih dnevnih cenah dobite samo pri P. Semico krznarski mojster MARIBOR 4898 Gosposka ulica štev. 37 Sanke v lepi isbiri 5522 Draso Rosina Vetrinjska 26 Lepa svila od Din IO*— naprej Trpinov bazar vezi. palice, maže itd. A. Stojer, sport-oddelek, Maribor, Jurčičeva ulica 8. 5529 Kožuhovina je prispela po solidnih cena Novi izdelki in poplavila izvršuj poceni Šoper JmSšIsm^ krznarstvo _ Maribor, Qia«ni trg #*• Izdaj« *«aeaaKii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR - Akmhoiru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.