naša komuna / jr ASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK LETO IV. LJUBLJANA, JULIJ —AVGUST 19<>4 ŠTEVILKA 7—8 Stran pota investicijskih vlaganj Podatki o investicijah v odnosu na realizacijo in delitev osebnih dohodkov v naši občini, postajajo čedalje bolj zaskrbljujoči. Poglej-ino torej investicije in osnovna sredstva, kjer nam je podoba mnogo jasnejša. Nabavna vrednost aktivnih osnovnih sredstev je za 2 milijardi 800 milijonov večja v primerjavi z razdobjem pred dvema letoma. Potemtakem je bila leta 1962 nabavna vrednost 21 milijard 976 milijonov, lani pa že 24 milijard 848 milijonov. Seveda pa podatki ne govorijo o tem, ali so osnovna sredstva izražena v strojni opremi ali v zgradbah. Vzporedno s tem pa nastaja vprašanje izrabljenosti osnovnih sredstev, saj lahko ugotovimo, da je v povprečju za celotno gospodarstvo izrabljenih komaj 41,3 odstotka vseh osnovnih sredstev, kar pa seveda bistveno spremeni situacijo vrednosti vseh osnovnih sredstev. Poglejmo še, kakšne investicije bo gospodarske organizacije predvidela v zadnjih dveh letih. V sedemletnem perspektivnem načrtu je predvidena v letu 1963 vrednost investicijskih sredstev v višini 1 milijarde 22 milijonov dinarjev, v letošnjem letu pa že za 5 milijard 829 milijonov dinarjev. Seveda pa ob strukturi osnovnih sredstev nastane popolnoma drugačna podoba. Lani je bilo za gospodarske stavbe vloženih 59 odstotkov osnovnih sredstev, za strojno opremo pa le 25 odstotkov sredstev. Manjši odstotek pripada še na transportna sredstva (3,2) in v opremo (4,6). Ce torej primerjamo strukturo v letu 1964, v katerem naj bi investirali v gospodarske stavbe 75 odstotkov, v stroje in naprave 20,7 odstotka ter v transportna sredstva pa le 0,7 °dstotka s strukturo investicijskih 'Laganj v sedemletnem perspektivnem načrtu nadaljnjega razvoja našega gospodarstva, kjer naj bi predvidoma investirali v gospodarske stavbe 71,5 odstotka, za stroje 21,6 odstotka ter v transportna sredstva in opremo pa 4,2 odstotka vseh investicijskih sred-8te\, se nam vsiljuje vprašanje smotrnega investicijskega vlaganja. Vse torej kaže, da gospodarske Organizacije niso proučile namenoV smotrnega vlaganja investicijskih sredstev, zato bo nujno potrebno, < a še enkrat proučijo plane investicij in še več — programe vseh 1*i'esticijskih vlaganj v osnovna sredstva. V MT Vsestranska skrb za osvescanie delovnega človeka Predkongresni obeinski konfercnei Zveze komunistov naše občine, ki sc je je udeležilo 95 delegatov osnovnih organizacij ZK, so med gosti prisostvovali tudi elan CK ZKS Franjo Turk, član OK ZKS Ljubljana France Debeljak, predstavnik komisije za mednarodne stike s tujino CK ZKJ Lojze Lavriha ter številni poslanci skupščine Sit Slovenije. Referat o vlogi ZK' v občini v razdobju pred VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije z nekaterimi najpomembnejšimi ugotovitvami ob ocenil predkongresne aktivnosti komunistov, je imel sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Kušar, za delegate na VIII. kongresu ZKJ pa jc konferenca izvolila iz svojih vrst Darka Kolenca, lesnega strugarja v ljubljanski „Utensiiiji" in predsednika občinskega komiteja ZMS, Vidojko Kozak, ekonomistko v Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani in Jožeta Slivnika, inženirja kemije v nuklearnem inštitutu „Jožcf Štefan” v Ljubljani. Volilna predkongresna konferenca Zveze komunistov občine Vic-Rudnik je imela mnogo širši značaj, kot zgolj izbiro delegatov, ki bodo predstavljali komuniste naše občine na bližnjem Vlil. kongresu ZKJ. Odgovorila naj bi predvsem na vprašanje, koliko in v kakšni meri so sc komunisti aktivno angažirali v gospodarjenju, upravljanju in v vsesplošnem družbenem in političnem dogajanju. Ob pregledu podobnih predkongresnih konferenc v dingih občinskih središčih ugotavljamo, da se vsa ukvarjajo v glavncni( s jio-dobnimi, če že ne kar istimi vprašanji. Nič presenetljivega, saj imajo vsa področja SR Slovenije toliko stičnih točk in podobnosti, da sc lahko bistvena gos[iodarska, kulturna in družbeno jiolitična vprašanja pojavljajo le v različnih inačicah. Tako ugotavljamo pomanjkljiv sistem delitve osebnih dohodkov, za katerega bodo potrebne temeljitejše analize vzrokov, se ukvarjamo z analizami prekomernih investicijskih vlaganj in si prizadevamo, da bi dosegli boljše sorazmerje v korist negospodarskih dejavnosti, morda premalo opozarjamo na vprašanja notranjih rezerv, produktivnosti, organizacije dela itd., morda preveč gojimo pretiran lokalizem gospodarskih organizacij in si premalo prizadevamo za boljšo proučitev tržišča, popolnejše vključevanje v proces proizvodnje z. obstoječimi zmogljivostmi in podobno. Konferenca si je močno prizadevala, da da močan poudarek značilnostim delavskega samoupravljanja. Poudarjena je bila težnja, da sc komunisti z vsemi silami zavzamejo za to, da delovni človek dejansko postane aktivni činitelj in tvorce družbeno ekonomskih dogajanj, da dejansko odloča sam ali po izvoljenih predstavnikih o vseh važnejših vprašanjih v delovni organizaciji in komuni. Že uvodni referat je prav to postavil v ospredje in naglasil, da jc prav vsestranska skrb za osveščanje delovnega človeka tisti osnovni motiv, s katerim morajo komunisti v metodi in vsebini dela Zveze komunistov najbolj računati. Brez dvoma se v tem ne izraža samo volja, temveč tudi zavest in prepričanje, da je človek osnovna in največja dragocenost naše družbene stvarnosti. Kadar govorimo torej o napredku, ne mislimo na „korak naprej1* zaradi koraka naprej, ampak zaradi boljših življenjskih pogojev, ki jih napredek prinaša človeku. Ne prizadevamo si za boljše upravljanje zaradi upravljanja, niti za večjo zmogljivost gospodarstva zaradi gospodarstva. Pred očmi nimamo gibanja indeksov, porasta številk in možnost za ugodne statistične ocene, temveč življenje in živega človeka v tem življenju. Referat ni zastonj ]K>udnril, da mora „člo-vek“ postati izhodišče prizadevanj komunistov, nasproti večkrat površnemu in ozkemu prakti-cističnemu reševanju posameznih vprašanj, ki Delegati in gostje na predkongresni občinski konferenci Zveze komunistov Zanimivo je na primer vprašanje, kako lahko opravičujemo pojave, ki jih zasledimo v 7-Ictnih programih razvoja gospodarskih organizacij. Letos naj bi se investiralo v osnov-pia sredstva industrije 5 milijard 800 milijonov dinarjev, od tega 75<>/o za gradbene objekte in 25i>/o za strojne naprave. Ali ne predstavlja to v določeni meri nerealnost ali celo neodgovornost v programiranju? delovanje Zveze komunistov tudi zahteva večjo aktivnost in mobilnost ne samo nekaterih. „Vsi komunisti smo družbeno politično odgovorni, da bodo smernice postale dejansko naša politika in ne enkraten družbeni akt.“ Razprava na predkongresni konferenci se jc dotaknila tudi nekaterih perečih vprašanj življenja občanov v občini, s posebnim naglasom na komunalno in prosvetno dejavnost. Po Sekretar občinskega komiteja ZKS Janko Kušar podaja oceno predkongresne aktivnosti komunistov v občini v razdobju pred Vlil. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije predlogu bi naj bila koristna reorganizacija občinske uprave tako, da bi dobili dva osnovna sektorja: za opravljanje vsakdanjih poslov in za vodenje občinske politike. Predlog je zanimiv, saj je na dlani, da se v poplavi vsakodnevnih poslov težko ukvarjamo z analizami značilnosti daljšega obdobja in več kot potrebnim načrtovanjem in s tem povezano dolgoročno politiko, kar bi prineslo napredek v položaju socialnih služb in dalo trdnejše možnosti za odpravo razlik med prejemki v gospodarskih in negosjsodarskih dejavnostih. (Nadaljevanje na 2. strani) V lej šlevilki med drugim berile: sc pogostokrat omejujejo samo na delovanje znotraj Zveze komunistov. V tej smeri so potekale tudi razprave v aktivih, na posvetih komunistov, v poverjeništvih in v osnovnih organizacijah, ter drugih oblikah delovanja Zveze komunistov. Vse te oblike so se v zadnjem času močno uvel ja n ile in pokazale kot .rajne za vsebinsko popolnejše in uspešnejše delovanje Zveze komunistov v komuni. Takšno Ste že slišali? Iz dela občinske skupščine Ali že veste, da... Ljubljansko barje v perspektivnem kmetijskem načrtovanju Srečanja Naši kraji — naši ljudje Portreti Športni mozaik Uspeli naših balinarjev na evropskem prvenstvu v San Remu Nogometaši Svobode na odličnem drugem mestu v slovenski ligi Ste že slišali? • Ozrimo se danes na nekatere proble- • me štipendiranja, o katerili je z zelo • odločno besedo do vseh pojavov, ki • sc danes (»rajajo v naših gospodar- • skih organizacijah, ko imamo v mi- • slih njihovo štipendijsko politiko in • izobraževanje strokovnih kadrov sploh, • spregovorila tudi predkongresna kon- • ferenca komunistov naše občine. • Po zadnjiih podatkih imamo v občini • med 7000 zaposlenimi v gospodarskih • organizacijah le 66 visokokvalificira- • nih delavcev — strokovnjakov, med- • tem ko podjetja štipendirajo ta čas • 393 slušateljev visokih, višjih in pa • srednjih šol. Od tega prejemata na • visokih šolah štipendijo 202 slušate- • Ija, na višjih šolah 44 slušateljev in • na srednjih šolah 147 dijakov. Med • 393 štipendisti je kar 172 štipendistov • Elektrogospodarske skupnosti Sloveni- • je, ki bodo po končanem študiju raz- • (»rejeni na delovnih mestih po vsej • Sloveniji. Seveda pa je pri tem zmot- • no prepričanje, da sc gospodarske • organizacije z vso resnostjo lotevajo • vprašanj štipendiranja in strokovnega • izobraževanja. Nasprotno. Samo za le- • tošnje leto je ostalo neizkoriščenih nič • manj kot 50 odstotkov vseh sredstev • gosj»darskiih organizacij, namenjenih • za štipendije, medtem ko sta tovarna • elektronskih merilnih instrumentov • Iskra v Horjulu in Tehnograd, dala za • štipendije kar 100 oziroma 35 odstot- • kov več sredstev, kot je bilo to sicer • predvideno. S tem sta obe gospodarski • organizaciji (»rabili presežena sred- • stva iz skladov skupne poralrc. •' Vse kaže, da bomo morali v naših • delovnih organizacijah enkrat za vee- • lej prekiniti s stihijsko politiko do • vprašanj štipendiranja in strokovnega • izobraževanja, čeprav smo tudi na tem • področju krenili korak dalje, vendar • ostajajo za nami problemi, ki jih bo- • do morala podjetja ob teh, tako po- • membnih vprašanjih, v prihodnje re- • sevati z vso resnostjo in odločnostjo. Priznanje trnovskim pevcem V zadnji številki „Naše komune11 smo brali o glasbeni reviji šolskih povskih zborov v občini Vič-Rudnik. Pisec članka je pravilno poudaril prizadevanja družbeno-političnih organizacij, da postane pevska kultura v občini čimbolj množična. Ze več let se vrste ob zaključku šolskega leta pevske revije, ki so prav v naši občini postale tradicionalne. Kvaliteta pevskih zborov vsako leto raste ne glede na to, da se morajo šolski pevski zbori vsako leto obnavljati zaradi odhoda najboljših povcev in prihoda novincev. Vzrok temu pojavu sta nedvomno intenzivnejša splošna glasbena vzgoja v osnovnih šolah in poglobljena strokovnost naših glasbenih pedagogov. Ob zadnji reviji so se s svojim lepim ubranim petjem posamezni zbori povzpeli na raven, na katero smo lahko vsi ponosni. Navedeno notico dopolnjujem z ugotovitvijo, da je pevski zbor osnovne šole Trnovo, pod vodstvom Majde Hauptmanove daleč prekosil vse ostale, tudi priznane kvalitetne zbore, katere omenja pisec v svojem članku. Zbor je pokazal presenetljive sposobnosti že na letošnji prireditvi „Mladi zvoki11 v preddverju Križank, kjer so ob dnevu mladosti nastopali najboljši zbori ljubljanskih šol in na samostojnem koncertu ob zaključku šolskega leta, o katerem smo brali v „Delu“ zelo laskavo oceno glasbenega kritika. Marijan Bintcr Uspelo testiranje o prometnem znanju Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu naše občinske skupščine je izvedla zanimivo testiranje šolarjev v dvanajstih osnovnih šolah. Testiranje — potekalo je od srede aprila do srede maja — naj bi odgovorilo na vprašanje, kaj mladina pri nas sploh ve o varnosti in ponašanju na cestah in kakšna je bila učinkovitost prometne vzgoje na šolah. Za testiranje je skoraj povsod vladalo veliko zanimanje in Se je taka oblika preskušanja znanja (»kazala kot zelo privlačna. Test je zajel 2981 otrok (od vseh 3135). Poudariti je treba, da so bila vprašanja zelo zahtevna, morda celo težja kot pri izpitu za mopediste. GRADNJA ZAVODA ZA SLEPO MLADINO V LJUBLJANI Lani so prvič zasadili lopate za gradnjo novega zavoda za slepa mladina v Ljubka n. l’o besedah prof. Doboviškove bo končno tudi slepa mladina po več kot 45 letih prišla v svoje nove prostore. Šlirietažna gradnja, ki bo bržčas končana do konca prihodnjega leta, ho veljala 260 milijonov dinarjev, šola pa bo imela poleg učilni etudi vse potrebne upravne prostore, učne delavnice, študijsko in Braillovo knjižnico in glasbeno dvorano. Zavod z zmogljivostjo 100 učencev v šoli in 90 dijakov v dijaškem domu, bo lahko zajel vse šoloobvezne otroke in praktično slepe (do 10 odstotkov vida), ki potrebujejo šolanje po posebnih i učnih metodah. Na naši sliki vidimo začetek del ob gradnji novega zavodu. Zato je razveseljivo, da je na primer na viški šoli kar osmerica izpolnila testno polo brez napake (brez napake sta uspela samo še dva s trnovske šole), kar je prispevalo, da si je viška šola priborila naziv najbolj uspešne ustanove v prometni vzgoji svojih gojencev. Nagrada — magnetna tabla za 60.000 din — je prišla v prave roke. Sola zasluži vse priznanje. Največje pa je kljub vsemu to, da v preteklem šolskem letu viška osemletka ni imela niti enega ponesrečenega v prometni nesreči. Slučaj ? Ge upoštevamo rezultate testiranja, nikakor ne moremo govoriti samo o slučaju. Zaviden uspeh pri testiranju sta dosegli tudi šoli iz Polhovega Gradca in Horjula, kar je pravzaprav presenečenje, saj sta oba kraja sorazmerno daleč od mesta in cest z velikim prometom. Prav njun uspeh kaže, kaj lahko dosežejo prizadevni vzgojitelji z veseljem do dela in čutom odgovornosti. Čeprav je imelo tovrstno testiranje prometnega znanja preskusni značaj, se je pokazalo kot zelo učinkovita oblika vzgoje, saj so se otroci na primer lahko marsikaj naučili tudi ob ugotavljanju svojih napak. Uspeh je vzodbudil komisijo, da se 1» v prihodnjem šolskem letu še aktivneje ukvarjala s prometno vzgojo mladine. • Poglejmo še rezultate testiranja. Naše šole • so dosegle tele uspehe: • Osnovna šola Ljnbljana-Vič s povprečno • oceno 4,08, Polhov Gradec 4,07, Horjul • 4,05, Dobrova 4,00, Vrhovci 3,65, Velike • Lašče 3,63, Brezovica 3,32, Trnovo 3,30, • Škofljica 3,23, Preserje 3,08, Ig 2,75 in Sola • „()skarja Kovačiča1' s povprečno oceno 1,85 • točke. • II koncu gre pohvala prizadevnim učite- • Ijrm na nekaterih naših šolah, prav pa bi • bilo, da bi prometna vzgoja postala reden • predmet pri pouku. Začelek del na Rakilni Prve dni julija so zaceli |na Rakitni 7. deli pri izgradnji umetnega jezera, novega bifeja, hotela ter vlečnico na No vaško goro. Seveda bodo dela stekla najprej pri gradnji umetnega jezera, ki ga bodo kot vse kaže usposobili že letošnje poletje. Zavod za pospeševanje gostinstva in turizma, kot nam je dejal v razgovoru direktor Andrej Zorman, ima za zdaj na voljo okrog 6(1 milijonov sredstev, čeprav so investicijska sredstva za gradnjo vseh objektov seveda znatno višja. Kot pričakujejo bodo do septembra zgradili umetno jezero, ob istem času pa tudi bife in sanitarije, medtem ko bosta hotel in vlečnica na Novaško goro bržčas nared do začetka zimske sezone, verjetno do januarja prihod-Injega leta. Vsestranska skrb za osveščanje delovnega človeka (Nadaljevanje s 1. strani) • Boleče vprašanje v občini je dejstvo, da • je precejšen del občanov zaposlen v občini • center, kjer plačujejo na primer dopolnilni • proračunski prispevek za šolstvo, toda žive • na Viču in njihovi otroci so šolarji viških • šol. S svojimi prispevki torej podpirajo me- • kaj, od česar nimajo neposredne koristi, kar • pride še bolj do izraza, ko ugotavljamo • neodložljive potrebe pri pospešenem razvo- • ju šolske službe v občini. Dovolj je, če se • spomnimo samo na tretjo izmeno. Morda hi • pri tem bila na mestu ustanovitev sklada • skupnih mestnih potreb, ki hi odpravil to • boleče neskladje med posameznimi mestni- • mi predeli v razvitosti komunalnih, prosvet- • nih in sličnih uslug. Omenili smo le nekaj najbolj značilnih izsekov iz razprave. Prav tako tehtni so bili prispevki predstavnika ELES, ki je opozoril na težave pri planiranju porabe električne energije, če nimajo vpogleda v to, kako se bo razvijala industrija kot njihov glavni potrošnik, nadalje besede o pomanjkljivem obveščanju upravljavcev o sejah delavskih svetov in upravnih odborov. Poudarjena je bila težnja, da bi delavci več vedeli, kam se prodajajo proizvodi, ki jih ustvarjajo, kakšne so zahteve tržišča, kako so pravzaprav nastali načrti, ki so osnova za proizvodnjo in podobno. Splošna ocena prckongresne konference ZK naše občine bi bila, da so se komunisti v predkongresni dejavnosti „iz oči v oči11 s|»-firijeli z vsemi osnovnimi in za življenje zelo važnimi vprašanji v družbenem in političnem pogajanju. S tem še ni rečeno, da ne zahtevajo večjo in bolj kvalitetno angažiranje komunistov in vseh naprednih sil v tem dogajanju. Po razpravi sodeč, predvsem [» neprikritih prizadevanjih, da se resnici pride do dna, lahko pričakujemo, da se lx> to tudi zgodilo. Prav gotovo po Vili. kongresu ZKJ, ki bo zarezal globoko sled v naše družbeno in politično dogajanje. jubilej „Slektcopcolj(rkta“ Inženirski biro „Elektroprojekt“ je 15. junija t. 1. (»častil (»raembcn delovni jubilej — 15-letnico svojega obstoja in delovanja. Med poglavitne naloge te naše delovne organizacije v zadnjih petnajstih letih sodijo nedvomno študije in projekti o energetskem izkoriščanju vodnih sil Drave, Save, Soče, Mure, Moračc, Pivc in Tare [ta tudi mnogi projekti in študije o energetski izrabi naših premogovnih zalog. Vz|»redi» s problemi proizvodnje električne energije rešuje „Elektro|>rojckt“ danes vprašanja njenega prenosa in distribucije. Poleg tega je že v rsto let projektant in svetovalec mnogih industrijskih podjetij (tri reševanju njihovih elektroenergetskih, hidrotehničnih in mnogih drugih vprašanj. S tem delom (ta si je kolektiv pridobil nadvse dragocenih izkušenj, ki mu oltelajo še več uspehov v njegovem poldrugem desetletju plodnega delovanja. Rekreacijski cenler na Ljubljanici V zavodu za pospeševanje gostJJi-itva in tiuriznia »e že dalj easa ukvarjajo z mislijo, da bi zaceli z gradnja rekreacijskega centra ina Ljubljanici. Uresničitvi te zamisli pa govori v prid že vse večja težnja za gradinjo tega vsekakor pre[>otnelnnega UirLsti()ncga tbjekta, ki smo ga doslej prav »k* Ljubljanici metino pogrešali. V zavodu že pripravljajo ustrevsne načrte, ki kažejo, tla bi po predvitl«-vanjib stal rekreacijski center na Sptc| >1) nekdanjem kopališču, ki je z *etl uumrlo in je postal kraj turistično ne-uinimiv. Rekreacijski center, ki bi bi »sredn j a turistično-izletniška točka *i popoldanske sprehode Ljubljan<3ai^oV pa tudi okoličanov, bi uredili na <*e Miem bregu Ljubljanice, kjer ima ^ žas svoje prostore podjetje esar' itvo“. Rekreacijski center pa bi im® poleg kopališča še več športnih igri”0 in čolnarno. gna^ VESTE DA .. . jc občinska skupščina poslala vsem gospodarskim organizacijam v občini priporočilo o uporabi sredstev, ki jih smejo delovne organizacije uporabiti za finansiranje šol in drugih oblik izobraževanja strokovnih kadrov. Gospodarske organizacije ujiorabljajo sredstva za finansiranje šol in ostalih oblik izobraževanja strokovnih kadrov do višine 2,5 odstotka bruto osebnih dohodkov. Občinska skupščina je s tem priporočila vsem delovnim organizacijam v občini naj čimprej izdelajo programe za U|>oral>o teh sredstev, za katere naj se zagotovijo tudi sredstva za štipendiranje, izobraževanje na delovnem mestu in za delo izobraževalnih centrov. ... so v upravnem odboru sklada za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma: Franc Jecelj (predsednik), Ivan Semljak, Nada Račič, Teodrag Malis, Ivanka Perše, Adolf Šmid, Franc Jurca, Rado Lukman in Severin Peruzzi. ... so na zadnji seji občinske skupščine imenovali za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe inž. Miloša Binderja, za začasnega direktorja novo ustanovljenega zavoda za socialno delo pa Petra Vrhunca, diplomanta višje šole za socialne delavce. ... sta oba zbora občinske skupščine soglasno sprejela sklep o umiku sklepa o prepovedi izdaje gradbenih dovoljenj za območje Rožne doline vse dokler ne bo sprejeta urbanistična dokumentacija. Potemtakem se bodo brez ozira na natečaj izdajale lokaeije in gradbena dovoljenja za sosesko S-7. ... je komisija za statute delovnih organizacij doslej pregledala in ocenila le statute s |>odroeja kmetijstva in šolstva, zdaj pa je dala v razpravo še statute lobačne tovarne, Ilirije, Vedroga, Ljubljanskih opekarn, Žičnice, Tovarne vijakov, Vinoceta, Kovinske industrije z Iga, l-esnega kombinata, Elektroprenosa, Tch-nograda, Biroja za gozdno načrtovanje in Silvaprodukta, ki jih je potrdila tudi občinska skupščina na svojem zadnjem zasedanju. Bogato delo slepili Jugoslovanski Rdeči križ je že veliko prispeval k temu, da bi naša mlatlinu zrasla v zdrave in krepke, moralno in umsko čim ^Ij razvite delovne ljudi. Biti vnet in delaven idan podmladka, jc vsakemu mladincu in mla-v časti in ponos. Tudi sle[>a mladina v jubljani že več let aktivno dela v organiza-ciji Rdečega križa. ^ začetku letošnjega šolskega leta smo Pregledali svoje dosedanje delo in si zadali *1°ve naloge. Imeli smo redne mesečne sestan-c> na katerih smo obravnavali aktualne teme. Oomoč našim najmlajšim v *®vodu in |>osvctili vso skrb olndclim tovari-ln tovarišicam. Naša skrb je bila tudi ^tuljsati odnose med sošolci in odpraviti sla-- , nav®de. Lepo smo praznovali novoletno ^ rdruženo s kulturnim programom in ki / 'U , /a^' Mno 86 8 taborniško organizacijo, pra '1^ ' /a !J>ortno dejavnost in nas vzgaja v *bnlk 0jcnc,n ozemlju. Sjiomnili smo sc dine 'aiV<<-iclta in najlsiljšega prijatelja mla-borca * 'kodarskih organizacijah za- čenjajo z investiranjem in šele kasneje iščejo vse možnosti finansiranja, namesto, da bi šla ta pot prav obratno. S tem, da je anketa zajela 30 gospodarskih organizacij vseh panog v občini, skupščina še ni dobila odgovorov na vsa vprašanja, je naslovila na delovne organizacije priporočilo o pripravi in izvajanju investicij s poudarkom, da je sleherno investiranje gospodarski ukrep dolgoročnega značaja in torej terja od investitorjev posebno temeljito in vsestransko presojo. Večja sredstva za gradnjo turističnift objektov Predvidene investicije v gostinstvu in turizmu v naši občini bodo v letošnjem letu, čeprav smo računali v družbenem načrtu na sredstva v višini 115 milijonov dinarjev, s katerimi bi bržčas krili vse letošnje potrebe pri gradnji turističnih in gostinskih objektov, precej okrnjene. Od predvidenih 115 milijonov bo namreč na voljo le 63 milijonov, ki jih bo kril sklad za razvoj gostinstva in turizma. Do tega stanja je prišlo spričo omejitve bančnih kreditov, tako, da so predvidene investicije le v okviru občinskih sredstev. Sredstva bodo namenjena za gradnjlo vlečnice, bifeja in umetnega jezeru na Rakitni, za ureditev gostišča na Viški cesti, za ureditev campinga in otroškega igrišča ob gostišču na Livadi in za izdelavo načrtov za gradnjo objektov na Rakitni. Vse kaže, da bo jezero na Rakitni nared že letošnje poletje, vlečnico pa bi zgradili do januarja prihodnjega leta, ko bi začela že obratovati. Med predvidenimi turističnimi načrtovanji je bila tudi gradnja vrcčnice na Kurcšček, ki pa bo prišla bržčas na vrsto kdaj drugič, saj menijo turistični in smučarski strokovnjaki, da vsaj za zdaj gradnja še ni aktualna, da bi pritegnila večje zanimanje. \ ljubljanskem ..Llrktroprnjcktir' so že v zgodnjih dopoldanskih urah oddali svoje glasovnice skoraj vsi uslužbenci in s teni potrdili zaupanje v novo izvoljene elane organov delavskega samoupravljanja Sta pa&pe&ena ataclnfa 3al Organizirali smo „ŠoIo za življenje1*, ki nas je seznanila z vsem kar je potrebno za pravilno oblikovanje mladega človeka. Izvedli smo tudi tečaj PP in uspešno položili izpite. Sodelovali smo s kulturnim programom pri proslavi 20-letnice JRK v Dravljah. Ob zaključku letošnjega šolskega leta smo v našem zavodu priredili proslavo 20. obletnice JRK. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi diplome o dovršenem tečaju prve pomoči. Emilija Sclluk Več pristojnosti svetom občinske skupščine Za razbremenitev dela občinske skupšemr, predvsem z reševanjem zadev, ki po svoji vsebini niso takšnega značaja, da bi morala odločati o njih občinska skupščina, so na zadnji seji sprejeli odborniki odlok o prenosu nekaterih zadev občinske skupščine v pristojnost svetov občinske skupščine. Po tem odloku se vrsta zadev ir. dosedanje pristojnosti občinske skupščine prenese na njene svete. Ker ni bila pravočasno izdelana ustrezna dokumentacija za šoli na Igu in Bičevju, gradnja oIm-Ii šol v letošnjem letu, še ne lio končana. Kljub zastoju pa bo treba vložiti vse napore za čimprejšnjo izgradnjo šole na Igu, ki naj bi bila vseljiva že v letošnjem letu. Letos bo treba izdelati tudi piojekt za grad-tijo osnovne šole v Velikih Laščah in šolo na Ker sta s sprejemom nove ustave prenehala veljati zakon o občinskih in okrajnih ljudskih odborih in zakon o njihovih pristojnostih, v katerih je bilo urejeno konstituiranje ljudskih odborov, sprejemanje sklepov ter volitev skupščinskih organov in ostalih podrobnejših določil, je občinska skupščina sprejela na svoji zadnji seji poslovnik o delu občinske skupščine in vseh skupščinskih organov, svetov in komisij. Poslovnik potemtakem rešuje vprašanja dela občinske skupščine od novo izvoljenih odbornikov, torej od konstituiranja skup- Ekonomska učinkovitost združenih skladov Potem, ko je lani občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje gostinstva in turizma ter sklada za napredek obrti, je že dosedanja praksa opozorila na vse večjo razdrobljenost sredstev v obeh skladih, tako, da bi bilo ob tej ugotovitvi najbolje, če bi vsa sredstva obeh skladov združili v en lz DKLAobčinske SKSJIPifSHMIi sam sklad. Za to so se izrekli na zadnji seji občinske skupščine tudi odborniki obeh zborov, ki so potrdili ustanovitev skupnega sklada za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in turizma. dSklad bo s leni omogočil tudi potrebno prelivanje sredstev iz ene panoge v drugo, kar pa seveda doslej ob dveh ločenih skladih ni bilo mogoče. Bičevju. Vse kaže, da letos v naši občini še ne bomo začeli s predvideno gradnjo nove glasbene šole in bodo v letu 1964 izdelani le ustrezni projekti. Pri vseh teh načrtovanjih pa bo treba gledati na čimprejšnjo izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli „Osknrja Kovačiča**, saj bo za nabavo nove opreme in rekvizitov potrebnih 17 milijonov sredstev. ščine, volitev in dela njenih organov do izvrševanja sklepov in evidenc za skupščino. Struktura poslovnika pa vsebuje med drugim tudi splošne določbe, verifikacijo mandatov, posto-pek pri volitvah in imenovanjih, seje skupščine, ločene seje zborov, komisije skupščine, kluba odbornikov, načela javnosti in obveščanja občanov, pravice in dolžnosti odbornikov, podpisovanje in objavljanje predpisov ter izvrševanje sklepov skupščine in nekatere končne določbe. Poslovnik o delu občinske skupščine MLADI V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU Zavedamo se, kje je naše mesto Piše: MARIJA STANIČ, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS VIC-Rl DNIK Iz dneva v dan dobiva mladi i'od drugo, odgovornejšo vsebino svojega dela v družbenem življenju. Danes kvalificirano, da ne rečem znanstveno, razpravljamo o socialistični vzgoji mladih, ki se oblikujejo in uve- ljavljajo v novih, vsebinsko bogatejših socialističnih odnosih. Ta kvaliteten premik se kaže predvsem pri našem delu v vsakdanji praksi. Danes se mladi zavedamo, da smo integralni del družbene skupnosti, da so naše naloge dela, problemi komune in da smo dolžni reševati specifične probleme mladine v komuni. • Mladina v gospodarskih organizacijah vidi svoje mesto v proizvodnih problemih. Zanima jo prehod na 42-urni tednik, dvig produktivnosti itd. Toda le nekateri aktivi se ukvarjajo s tako problematiko. Problem je v kadrih in v slabem materialnem stanju mladine. Prav v naši občini je zelo živ problem samskih stanovanj in nanj so opozarjali aktivi tudi na svojih konferencah. • Na šolah se je prav tako bistveno spremenii! način in vsebina dela. Dijaška samouprava sc uveljalja v polnem razmahu. Razredne skupnosti obravnavajo vse probleme širšega značaja, predvsem pa skrbc za svoj razredni kolektiv, da bo čim l>oljši po učnem uspehu, saj je učni uspeh v zadnjem času zelo padel. V ta namen so po šolah organizirali učne krožke, ki so jih vodili včasih profesorji ali najboljši dijaki. • Na terenu so ponekod naredili v svojem delu korak naprej, medtem ko na določenih področjih delo ne zaživi. Kje so vzroki, se sprašujejo vse družbene organizacije, ki delajo na terenu. Vzrokov je lahko več, in eden je prav gotovo v stihiji dela na vseh področjih. Zato so družbena središča, kjer naj bi se odvijalo programsko zabavno in delovno življenje na terenu, tako potrebna. • Zdi se mi važno, da omenim mladinske delovne brigade, ki imajo v naši občini dolgoletno tradicijo. Lani je šlo okrog 300 mladih graditeljev na avtocesto in na lokalne akcije. V brigadah se mladi vzgajamo s samoupravljanjem, kar je najboljša kadrovska priprava za delo v aktivih. • Mladi brigadirji se največkrat prvič srečajo s konkretno samoupravo, predvsem pa: prvič sami upravljajo. To je vsekakor pomemben delež k oblikovanju popolne osebnosti. • Organizacija ZMS je preživela in ponekod še preživlja krizo prehoda iz „aktivističnega“ obdobja, ko so bile važne manifestacije, akcije, v obdobje vključevanja in dela v samoupravne organe, v obdobje, ko mora biti ZMS [K> svojem vsebinskem delu integralni del naše družbene stvarnosti. Ureditev ljubljanskega barja dolgoročna investicija organizacij), odnosno poteka organsko s spreminjanjem agrarne strukture prebivalstva tako, da v bližnji perspektivi 7 let lahko računamo na Barje predvsem s socialističnim sektorjem lastništva zemljišč, odnosno s čvrstimi kooperacijskimi proizvodnimi odnosi med družbenimi posestvi in še zasebnimi kmetovalci. Intenzitete gibanj spreminjanja agrarne strukture prebivalstva v korist nekmečkemu delu je obdelal dr. A. Lah v svoji doktorski disertaciji in tako znaša delež kmečkega prebivalstva na Barju le 18 do 15o/o. Torej območje Barja je po značaju zemljišč tipično agrarno območje ob istočasni neagrarni strukturi prebivalstva, kar predstavlja pravi paradoks, ki izhaja prav iz dosedanje gospodarske neurejenosti ljubljanskega barja. Za ljubljansko barje je po dosedanji praksi najprimernejša proizvodna smer govedoreja s poudarkom na proizvodnji mleka. Tehnologija krmljenja živali temelji na lastni voluminozni krmi, predvsem obvezni paši, kar imamo za ugodno tudi z gospodarskega stališča. Glavna problema večje intenzitete travniškega izkoriščanja zemljišč na Barju predstavljata še ne uničena močvirska preslica in pa težji pogoji paše na organskih tleh. Oba problema sta vključena v intenzivno proučevanje. V študiju je tudi problematika načinov sušenja sena. V osnovnem krmnem obroku so sedaj zastopani predvsem: paša, travna detelja, travna silaža, seno in beljakovinska krmila, ki jih kmetijske organizacije nabavljajo iz izkupička za zrno in žitno slamo ter steljo. Za nastilj uporabljajo kmetijske organizacije na Barju predvsem steljo iz slabših travnikov in steljnikov. Za večji razvoj prašičereje na Barju niso izpolnjeni vsi pogoji, ker Barje ne leži v žitnem proizvodnem rajonu, in sicer zaradi preobilnih padavin in nizkih letnih temperatur. Proizvodnjo okopavin, primernih za prašičerejo, omejuje hud boj s pleveli, prav tako obilnost padavin in težja izvedba mehaniziranega opravila vseh agrotehničnih ukrepov. Na zaključku ponovno poudarjamo, da je ureditev Barja nujna že za sedanji obseg kmetijske proizvodnje; brez ureditve pa je kmetijstvo na Barju obsojeno na stagnacijo, za kar menimo, da ni primerno, tako glede preskrbe frnesta Ljubljane s kmetijskimi pridelki, kakor tudi ne glede možnosti ureditve Barja, Id nam jih dajejo sedanji ekonomski in ostali pogoji. Osnovne misli o perspektivnem razvoju kmetijstva Perspektivni razvoj Barja si lahko zamišljamo predvsem v dveh smereh: perspektivi neurejenega Barja in perspektivi kompleksno nielioriranega in urejenega Barju. PERSPEKTIVA NEUREJENEGA BARJA Prav ob času sim|>ozija je 200 let, odkar smo izvedli prve večje posege in napore za hidro tehnično, kmetijsko, gospodarsko in ostalo ureditev območja ljubljanskega Barja. Potemtakem so do sedaj reševali problematiko ljubljanskega barja že štirje rodovi in vsak je prispeval k njegovi ureditvi po svojih močeh in tedanjih pogojih ter stopnji tehnike in sredstev. Če pregledujemo opravljena dela do osvoboditve, tedaj lahko ugotovimo, da so sc le-ta nanašala predvsem na regulacijsko ureditev Ljubljanice in pritokov s smotrom: omejiti poplave in zagotoviti pravočasen odtok votla. V kmetijskem [»ogledu imamo v tem času le malo rezultatov, razen manjših proizvodov poizkusov za gojenje nekaterih poljščin. Danes med drugim ugotavljamo: še vedno je 5500 ha kmetijskih zemljišč na Barju večkrat na leto poplavljenih, to je več kakor dobra tretina vseh površin; za generalno hidrotehnično ureditev Barja obstajajo še podvariante — variante z nasipi; dokončne rešitve in optimalne variante detajlne hidromelioracijske in agromelioracijske ureditve zemljišč na Barju, še niso znane v celoti; na celotnem Barju že znašajo površine splošnega ljudskega premoženja več ko 4000 hektarov ali dobro četrtino vseh površin Barja; na teh površinah je organizirana kmetijska proizvodnja socialističnega sektorja (Kmetijsko posestvo Barje in tri področne KZ). Če analiziramo izpolnitev proizvodnih nalog za potrebe mesta Ljubljane, tedaj ugotovimo, da je Barje k temu precej prispevalo, saj je na primer v letu 1963 samo Kmetijsko posestvo Barje dalo na ljubljanski trg nad dva milijona litrov mleka, 375 ton mesa in 700 ton zelenjave. Položaj kmetijske proizvodnje na barju Na celotnem Barju je bilo po podatkih iz aprila 1964 nekaj nad 4000 ha zemljišč -splošnega ljudskega premoženja. Površina teh zemljišč pa se veča iz dneva v dan zaradi organiziranega prevzemanja zasebnih zemljišč z. arondacijo in odkupom (za povečanje proizvodnih površin socialističnih kmetijskih proizvajalnih če razmišljamo o persjvektivi Barja v pogojih neizvršene hidrotehnične in agrotehnične melioracije ter nadaljnje gospodarske ureditve, tedaj moramo računati tudi s takimi dejstvi: že sedaj slabo stanje vodnega režima na Barju sc bo še poslabšalo, ker je proces za-močvirjenja zemljišč v progresiji; [Nivršine SLI’ se ImmIo povečale zaradi upadanju zanimanju zasebnih proizvajalcev za proizvodnjo na Barju v pogojih neurejenega Barja in zaradi odhajanju delovnih moči v industrijo in ostale gospodarske panoge; družbeno posestvo in zadruge na Barju ne bodo imele možnosti razvoja in širjenja, ter tako ne bodo več bistveneje prispevalo k zboljšanju prcskrlre prebivalstva s kmetijskimi pridelki; če opustimo, to je: ne opravimo košenj travnikov in steljnikov, se bo pričel stihijski progres naravne vegetacije Barja, to je manj vrednega gozda in grmičevja; obseg ter pojavljanje poplav bodo pogost-nejše, ker to delno omejujejo le dobro opravljena vsakoletna čiščenja in vzdrževanja jarkov in kanalov; sanitarni, komunalni, urbanistični, lovski in rekreacijski pogoji bodo podvrženi trajnemu slabšanju in do sedaj vložena sredstva za ureditev Barja ne bodo dala ustreznih gospodarskih rezultatov. Obstajajo pa še tudi ostali vzporedni momenti, ki govore prav močno v prid akcije na ljubljanskem barju. Perspektiva in obseg kmetijske proizvodnje ob pogoj ih še nadalje nemelioriraneg« Barja sta torej zelo neugodni. Interes zasebnih kmetovalcev do Barju bi lahko urejevali s spreminjanjem sto|>enj obdavčitve in višine taks odnosno doklad ali pa |>ogojev kooperacije. Cesto pa bi bilo tudi to brez moči in se ne bi mogli izogniti stihiji iz uvodoma navedenih sedmih točk ter bi morali z njimi računati kot z dejstvom. Družbena kmetijska proizvodnja bi bila omejena le na izvedbo procesa intenzifikacije proizvodnje na dosedanjih kapacitetah. Toda tudi ta intenzifikucija ne more priti v celoti do izraza, ker jo omejujejo neurejeni vodni režim in ostali neurejeni proizvodnji pogoji, h1 so s tem v zvezi. To pomeni, da lahko delno povečamo na primer višino mlečnosti krav, povečamo prirast pitanega goveda, izboljšamo in povečamo višino in kakovost pridelkov rastlinske proizvodnje, ob vsem tem smo pa obsojeni še vedno na boljšo ali slabšo ..letino glede na vsakoletne vremenske razmere. Prineipiulno lahko povsod poljubno določamo stopnjo intenzitete proizvodnje odnosno rabe zemljišč, toda v praksi sc le odločamo za racionalne variante, ki so pogojene z vsakokratnimi danimi naravnimi in družbeno-eko-nomskimi pogoji. Oh U|M)števanju stanja kmetijske proizvot -nje (ob času simjioziju) imamo za oportuuo, d® nas pri določanju pcrspektii kmetijske proiz vodnje na Barju vodijo tale važnejša dejstvo* • Barje leži v predalpskem klimatu , letno količino padavin od 1600 do 2000 nun. Povprečna letna temp' ra I u ra znaša 9,5° L. • Pedološki sestav zemljišč ni najprinu1 nejši za univerzalno izbiro poljščin. Zastop,l,,a so predvsem težka mineralna zaglajena ’ prehodna mineralno-organska tla in org«' tla. Propustnost tal za vodo je slaba. • Barje je glede svoje lege in obširno« lahko interesantno za takšno kmetijsko l’r0_lž, vodnjo, ki jo potrebuje tržišče, v njegovi blizi1^ (Nadaljevanje na 5. stia" ) Dolgoročno kmetijsko načrtovanje (Nadaljevanje s 4. strani) • Na primer ljubljanski trg zahteva predvsem tele proizvode: mleko, maslo, meso, jajca in zelenjavo. • Ureditev Barja je dolgoročna investicija, eato mora biti proizvodna usmeritev dolgoročnega karaterja. • Dobre komunikacije in relativno majhne razdalje med mestom in deželo v SR Sloveniji ■narekujejo skladnost rajonizacije kmetijske proizvodnje z naravnimi pogoji in ne s trenutno konjunkturo glede cen proizvodov na domačem in tujem trgu. • Do leta 1990 (to je po 25 letih) bo imela ‘Ljubljana približno 300.000 prebivalcev in se IJ>o razvila v močno [Hit ros no središče za kmetijske proizvode. • Racionalna, ekonomična in rentabilna (proizvodnja je zahteva sodobne ekonomike. • Trenutna konjunktura na tržišču ne more odločati o lokaciji in gradnji dolgoročnih investicijskih objektov, temveč nas pri tem vodi načelo trajne zanimivosti projektirane •proizvodnje. • Osnova za investicijske odločitve je temeljit investicijski načrt z idejnim projektom. • Upoštevati moramo tudi še ostala dejstva, ki pa so navedena na drugih mestih odnosno v drugih referatih. Iz točk, ki govore o naravnih pogojih, Siahko zaključimo: • da Barje ne leži v žitnem proizvodnem rajonu, in sicer zaradi preobilnih padavin, aiizke letne povprečne temperature in manj iprimemih zemljišč;. • da je proizvodnja okopavin težja zaradi •obilnih padavin, hudega boja proti plevelom iin delno manj primerne strukture in teksture zemljišč, kar otežkoča popolno mehaniziranost ^kmetijskih del in • da na osnovi navedenih ugotovitev preostane še odločitev, da je travno gospodarstvo s poudarkom na paši, košnji, sušenju in siliranju trav in travno-deteljnih mešanic čvrsta in trdna ter strokovno utemeljena proizvodna ‘Usmeritev bodoče kmetijske proizvodnje za [pogoje urejenega Barja. Poročilo o morbiditeti navaja, da so iskali prebivalci Ljubljane največkrat zdravniško pomoč zaradi gripe 7,67o/o in vnetja gornjih dihal 7,61 o/o, očesnih vnetij 4,18o/o in živčnih ter duševnih motenj 3,63 o/o. Pripominjam, da sc pod pojmom gripe često skrivajo banalni prehladi dihal. Bolniški stalež zavarovancev je bil daleč najvišji zaradi bolezni dihal — 29,84o/o, — bolezni kosti in dihal — 6,90 o/o ter živčnih in duševnih motenj — 3,30o/o. Nedvomno ima podnebje v Ljubljani izrazit vpliv na zdravstveno stanje in na higiensko počutje prebivalcev, kar je statistično prikažimo, empirično pa ugotovljeno iz več desetletnih izkušenj uradnega zdravnika Ljubljane. Sanacija barjanskega problema bo imela razen gospodarskih koristi nedvomno velik vpliv na sanacijo "zdravja prebivalstva z odpravo neugodnih komponent podnebja velike Ljubljane. Neobhodno potrebno je, da sc istočasno sproži vprašanje sanacije spričo napredovane industrializacije mesta, nevzdržnega stanja, kontaminacije podnebja, čezmernega zadimlje-nja, zapraševanja in sanacije okvare zaradi ofenzivnih industrijskih plinov in pa zaradi prašnih delcev. Iz zdravstvenega stališča vztrajamo na oblikovanju rekreacijskega pasu ob Ljubljanici, ki ga je predvideval že prof. Plečnik. Preprečiti moramo vsak zaviralni moment, ki bi razvoj rekreacijskega pasu že bistveno zavrl z nekontroliranimi gradnjami. Predvideti moramo odpravo fekalne infiltracije Ljubljanice celo v središču rekreacijskega pasu. Problem kanalizacije ni rešen, ne ob Dolenjski in Ižanski cesti in ne vzdolž Grubarjevega prekopa. Ze pred desetimi leti je zdravstvena služba izvršila bakteriološke preiskave izrazito turistične vode Ljubljanice od Vrhnike do kopališča na Špici. Insuficientna čistilna naprava v Tovarni usnja na Vrhniki, še nerešen problem odvoda odpadnih voda Vrhnike in njene industrije, onečiščena Iška, Galjevica, Curnovc, Mali graben ter mnogi individualni pretoki sanitarno nevarno infiltrirajo Ljubljanico. Sistematična bakteriološka analiza je pokazala, tla je proces samočiščenja Ljubljanice od Vrhnike do kopališča na Špici zaradi počasnega toka prenasičenja z vodno floto in pomanj- kljive senzacije, nezadosten in je kopalna voda na Špici epidemiološko nevarna. Celo izrazito rekreacijska Iška v Iškem Vintgarju je fekalno onečiščena, kljub temu da jo turisti štejejo celo za vir pitne vode in so bile v letu 1963 ponovno epidemije črevesnih nalezljivih bolezni na Igu, zaradi pitne vode iz vodovoda, Id črpa neustrezno očiščeno vodo iz Iške. Pri sanaciji Barja moramo tudi upoštevati potrebo prebivalcev perifernih zaselkov z zdravo pitno vodo. Zaradi specifičnosti terena je voda iz vodnjakov neprimerna, zaradi česar so še zaselki v območju Ljubljane, ki uživajo vodo iz obcestnih jarkov in izkopanih jam. Zaradi zaščite Ljubljane pred črevesnimi nalezljivimi boleznimi, ki so bile na teh perifernih področjih pogostne, se je že pred desetletji podaljšal vodovod daleč v periferijo, vendar ne v vse ogroženo področje. Upoštevati pa je specifičnost Barja, kjer litoželezne cevi v cestiščih zaradi tresljajev pokajo ter je cevovode urediti barjanskemu svetu primerno. Ko bo problem sanacije Barja ob upoštevanju spovednih komponent ljubljanskega podnebja rešen, bo šele mesto zadihalo zdravo življenje in bodo pronehale bistveno sanitarne ter mentalno higienske motnje, ki zagrenjujejo toliko Ljubljančanom zdravje, življenjsko srečo in uspeh. Predavatelji s Ampozija o Ljubljanskem barju: z leve proti desni: inž. Jože Brus, inž. Viktor Herman, dr. Ivan Sovine in inž. Živko Košir Iz ostalih točk slede zaključki: • da je proizvodnja mleka in govejega onesa interesantna in izvedljiva v pogojih dravno-pašno-košnega gospodarstva; • da je pers|>ektivna takšna proizvodnja dMmcritcv, interesantna glede na ugotovljeno (Povečanje |h)trošnje in trajnega povpraševanja •po takšnem blagu; • da je večja proizvodnja prašičev, ker ni '•strežnih cenenih žit odnosno okopavin, manj Zanimiva. Večja razširitev konjereje je zanimiva predvsem za sedanje pogoje zasebnih kmetovalcev, ki bi lahko v kooperacijskih odnosih iPovcčali rejo pitanih žrebet in konj. Barje — vir hudih °kvar in leglo bolezni Nikjer nismo zasledili ugotovit«e, da je rjc v takem stanju vir hudih okvar in da 'Vroža zdra\ jc in življenje prebivalcev Ljublja-'e> da tako rekoč bistveno ovira razvoj Ljub-Jttnc (k nadvirno \ logo ozračja in skupno z *J*advirno zameglcnostjo v posredni z«ezi s taminacijo ozračja razvijajočega sc iudu-8trijskcga središča mesta) in njene turistične perspektive. Rešitev problema Barja je potrebna ne ^o zaradi predvidenih ekonomskih koristi, pok ze zaradi preprečenja ekonomske škode, L' .prcdstavlj« v semanjem stanju za razvoj a^cal/Une' 1(0 Pa izrazite škode, ki se hi n* z< rav8tvcnem razvoju mestnega pre-08rozcna je vitalnost, odpornost v -i ^>np’ k* •nore zniževati delazmožnost in eko-0m8ki Uspeh dela. KJE LETUJEJO LETOS NAŠI OTROCI? Med Strunjanom in Fieso Mladinsko letovišče Pacug — to je kraj, kjer letošnje [mletje letujejo pionirji in cicibani iz naše občine. Ker je Pacug domače ime za kraj, naj povem, da leži kraj med Strunjanom in Fieso, pravi naslov pa je Portorož 349. Občinska skupščina Vič-Rudnik je letos spomladi kupila o«l republiške gasilske zveze mladinsko letovišče z zmogljivostjo 150 otrok. Poleg enonadstropne stavbe, v kateri so kuhinja, bolniška solui, soba za predšolske otroke in velike jedilnice, so še sanitarije in lesene vvekend hišice ter šotori. Hišice in šotori so razmeščeni po velikem zemljišču, ki je tudi last letovišča. Urejeno je igrišče, katerega del !h> pokrit s platneno streho za seno. Letovišče deli od morja le valobranski zid in nekaj metrov plaže. Morje je plitvo z drobnimi kamni in je tako nadvse primerno za majhne otroke. Z ureditvijo postojanke, to je s postavitvijo nekaj novih vvekend hišic, se bo sedanja kapaciteta zvišala na 200 otrok v eni izmeni. Zvrstile se bodo štiri izmene, ki bodo letovale po 21 dni. Prva izmena je odšla že 22. junija, zadnja pa se vrača 12. septembra. Skupina predšolskih otrok 1m> letovala že v prvi izmeni, medtem ko bodo zadnjo izmeno sestavljali predšolski otroci. Vsa ostala prosta mesta pa bodo na voljo šolarjem od 7 do 15 leta starosti. V vsaki izmeni je urejena zdravniška služba. Medicinska sestra iz zdravstvenega doma na Viču bo skrbela za bolnike, obvezovattje ran in za snago. Z otroci pa ImhIo ves dan vzgojiitelji, učitelji in študentje. Vsak lx> skrbel za svoje varovance. Otroci, ki jim je zdravnik določil, da morajo na višinsko letovanje, bodo letovali v Žireb nad Škofjo Loko. Tu bo 30 otrok preživelo svoje tritedenske počitnice. Ob dobri hrani in na svežem zraku s«; bodo tako kar precej okrepili. Anica Zavre Stisnjeno « ozkem zalivu med Strunjanom in Fieso stoji letošnje poletje mladinsko letovišče naše občine. \ se tja do septembra se bodo « Pacugu zvrstile štiri izmene otrok. Koliko časa še ob robu? Kozarje sodijo med tiste predele Ljubljane, ki so uradno še mesto, a vendar niso več. Tak „obrobhi“ položaj ima svoje prednosti, le da se v primeru Kozarij zdi, da pomanjkljivosti odločilno prevladujejo. Nič čudnega torej, če se pretežno z delavci in Uslužbenci naseljeno Kozarje počutti kot pozabljen, od staršev prezrt otrok, ki željno sanjari o topli „družiinski“ skrbi in ljubezni. Katere so tiste pomanjkljivosti, ki jili ljudje iz Kozarij najbolj čutijo na svoji koži? Ni jih malo, vendar bi dejali, da izstopajo v prvi vrsti: pomanjkanje dobre pitne vode, preskrba s prehrambenimi predmeti, prometna povezava z mestom in neukročeni Mali graben. O preskrbi s pitno vodo in gradnji več kot potrebnega vodovoda smo že poročali. Morda le toliko, da se bo gradnja vodovoda že letos premaknila z mrtve točke in obstoje možnosti, da se bo to vprašanje enkrat za vselej odstranilo z ,,dnevnega neda“ sestankov in pogovorov. V Kozarjih močno čutijo težave s preskrbo. Gospodinje so pri nakupu mesa, zelenjave, kruha in podobnih osnovnih hranil, navezane skoraj brez izjeme na mesto. Na dlani je, da bi preskrbovalni center veliko pomenil za Mali graben je ob sončnem vremenu sicer kaj pohlevna voda, toda v deževnih časih spremeni svojo krotko podobo. Kdo ve, koliko rodovitne zemlje je že odnesel. Tesno povezana z regulacijo Malega grabna je tudi ureditev kanalov za odtok vode. Poleg že omenjenih „stalmih tem“ pogovorov v Kozarjih bomo kaj pogosto slišali besede o avtobusih, ki se na noben način nočejo redno ustavljati na postajališčih. Tak „prezire£ ni prijeten, saj je veliko ljudi zaposlenih v mestu in so odvisni od „milosti“ tega ali pa onega šoferja, če bo ustavil avtobus in jih pravočasno pripeljal na delovno mesto. Prebivalci Kozarij so sicer lani s prostovoljnim delom zgradili postajališča ob Tržaški cesti, vendar vozila SAP-a in „Ljubljana-transporta‘! postaje „ K o z a r j e “ nimajo v svojih voznih redih. Z malo več dobre volje in zavzetosti bi se to prav lahko uredilo. Ljudje bi bili zadovoljni, koristim transportnih podjetij pa ne bi prav nič škodovalo, če bi njihovi avtobusi obstali za slabo minuto. Odpadla bi vsakdanja dilema: „ A I i bom uspel ali bom moral nekaj kilometrov peš v mesto, če ne bo drugega izhoda?“ • Omenili smo nekaj stvari iz Kozarij, • ki predstavljajo del vsakdanjega živ- ta predel. Iz razpoloženja prebivalcev sklepamo, da bi prav tako z zadovoljstvom pozdravili, če bi se na primer v preskrbovalnem centru našel prostor tudi za obrtniške delavnice vsaj osnovnih strok. Ijenja ljudi tega kraja. Del tistega najbolj občutljivega življenja, ki se mu pravi standard. Zato prebivalci Kozarij tudi tako nestrpno pričakujejo in enodušno pozdravljajo vsako spremembo na bolje. NA DOBROVI OB ZAKLJUČKU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Ce bi le našli prostore Pionirski odred „Vlndiniir Dolničar-It udi" na osnovni šoli Dobrova pri Ljubljani jc svečano zaključil jugoslovanske pionirske igre, ki so dve leti potekale pod geslom ,,Lctn tehnične kulture mladih“. / razstavo šolskih izdelkov in tekmovanjem .,Pokaži, kaj znaš", pri katerem so učenci in 11. razreda odgovarjali na vprašanja iz tehnike, so izpolnili zadnjo točko svojega dveletnega programa. Pokroviteljstvo nad prireditvami je prevzela kmetijska zadruga Dobrova. Na šoli je vseskozi delovala vrsta krožkov, v katerih so učenci širili svoje obzorje. Skoraj ni bilo učenca, ki ne bi bil član krožka. Kot stalni krožki so delovali tile: zcmljcpisno-zgo-dovinski, tehnični, dramski, folklorni, literarni, lutkovni, foto ter otroški in mladinski pevski .zbor. Pri zemljepisnem krožku so zbirali slikovno gradivo, ki ga s pridom uporabljajo pri pouku. Izdelali so okoli 40 slikovnih kart iz vseh krajev sveta. Tehnični krožek se je zlasti ukvarjal z izdelavo fizikalnih pri|>oinočkov, literarni krožek pa je izdal dve številki glasila „Plamen“. folklorna skupina je s koroškimi, gorenj- bomo ob (»omoči družbeno-političnih činitcljcv skimi, belokranjskimi in srbskimi narodnimi uspeli. Če navedem samo primer, kako željna plesi sodelovala na proslavah in drugih prire- je mladina športnega izživljanja, dokazuje to, pogreša prostor za športne igre in bo naša da so lansko poletje sami izgradili 30-metrsko naslednja naloga sla v to smer. Upamo, da skakalnico in jo tudi svečano otvorili. Folklorna skupina osnovne šole na Dobrovi sc je v letošnjem letu predstavila z vrsto zelo uspelih nastopov ditvah. Pri foto krožku so uredili kroniko v slikah, ki prikazuje življenje in delo pionirjev in mladine na šoli ter izdelovali fotogramc in fotografije za razstavo. Lutkovni krožek je priredil dve samostojni lutkovni prireditvi, izdelali pa so tudi lutke in scene. Dramski krožek je pripravljal proslave in druge prireditve, ki so bile namenjene učencem pa tudi odraslim. Na vseh proslavah sta nastopala tudi oba pevska zbora. Največ težav pa je povzročalo pomanjkanje prostorov za njihovo delovanje. Učilnice so bile ves dan zasedene s poukom, edino delavnica je v popoldanskem času služila skoro vsem krožkom. Vedno bolj čutimo |»otrebo tudi po športnem igrišču, ki ga pa kljub prizadevanju šole in njenih organov nismo mogli dobiti. Šolska pa tudi izvenšolska mladina zelo Tekmujejo še v namiznem tenisu, šahu in nogomeht. Z novim igriščem sc bodo lahko-razvile tudi ostale panoge in bo dana možnost za ustanovitev telesnovzgojnega društva- • Prav gotovo lahko zaključimo, da je mla- • dina na Dobrovi pokazala v dveletnem tek- • movanju izredno živahnost in aktivnost, za. • kar jc prejela tudi priznanje in nagrado- • občinske zveze društev prijateljev mladine • Ljubljana-Vič-Kiidnik. Ob boljših pogojih • dela bi pa lahko dosegli še več. Upamo, da • bo šola pridobila vsaj prostore, kjer je • sedaj stanovanje, ki bi ga uporabili za pio- • ilirsko sobo, kabinet in eksperimentalno- • učilnico. • Na koncil bi rad izrazil željo pionirjev, da • bi starši bolj spremljali delo in njihove • uspehe, saj pričakujejo priznanja tudi od • njih samih. Frane Malovrh Oprav sc vedno pogrešamo vsakoletnih turističnih prireditev, ki hi tiuH s tc strani približala na^m turistom kraje izpod obronkov Mokrca in Polhograjskih Dolomitov, smo z lanskoletiiin1 Srečanjem ižanskih mostiščarjev*"’ napravili le korak naprej. Prav hi torej hilo, da bi se nekatera naša turistična društva zamislila, ali ni morda še najboljša propaganda krajev oh organiziranju vsakoletnih turističnih prireditev kot jilii imamo drugod že skoraj na pretek, saj vemo. da imamo za to vse mo/jiosti. Na sliki: prizor tt kmečke ohccti kot so jo l»*|li prikazali Ižanci na srečanju barjanskih mostiščarjev. MIHA LOKAR Morda res ni prav, da na tem mestu predstavljamo danes našim bralcem že znanega športnika, ki se je pred leti ^liSi proslavil celo z državnim grljom na prsih. Vendar je res, da si je Miha Lokar, nekdanji državni reprezentant in eden najboljših igralcev Olimpije izza njenih najboljših dni pridobil veliko zaupanje in spoštovanje igralcev košarkarskega kolektiva z Viča, ki se je lansko jesen spet vrnil v I. republiško ligo. Miha 1 Alkar je svoje bogate izkušnje, ki si jih je pridobil z mnogimi l>oji pod koši prenesel na mlade igralce Svobode, in jim je v najtežjih trenutkih znal vliti dobršno mero volje in vztrajnosti, ko jim je sre-• ca mnogokrat obrnila hrbet prav v odločilnih trenutkih. Miha Lokar, trener in igralec ljubljanske Svobode, ki se je jh> končanem spomladanskem delu prvenstva v republiški ligi znašla na začelju, pa je o vzrokih neuspehov svojih fantov odkritega mnenja: — Vzrok našemu uspehu tiči predvsem v neresnosti na tekmah, zlasti v zadnjih minutah, ki so mnogokrat več kot odločilne. Tako pa so fantje večkrat prav pred koncem zgubljali glavo, naši partnerji pa So odhajali z igiišč z zmagami. Potemtakem vidim vzrok temu v neizkušenosti, še veš — v pomanjkanju tekmovalne rutine, ki pogostokrat kroji usodo mnogim moštvom, tako pa jo je to pot tudi nam. • Pomanjkanje tekmovalne rutine je potemtakem eden glavnih vzrokov za neuspeh moštva? — Prav gotovo. Zdi sc mi, to pa je pokazalo tudi prvenstvo, da so ekipe močno izenačene, tako, da sc lahko ob koncu znajdemo celo pri Vrhu. Mislim pa, da ne bomo izpadli, saj si bodo fantje do konca tekmovanja že pridobili toliko izkušenj. • Kako ob vsem tem ocenjujete letošnje borbe pod koši? — Ekipe so izenačene. To je obenem karakteristična ugotovitev letošnjega prvenstva. In čeprav je na prvem mestu presenetljivo Lesonit, sta po mojem mnenju pokazali doslej najboljšo igro Domžale in Ilirija. portreti • Prvenstvo bo spet steklo prihodnji • mesce. Moštvo iz Gerbičeve ulice ne • bo imelo posebnih priprav, saj sc vsak • večer fantje najdejo pod koši in za- • igrajo „mož na moža“. V tem pa je • skrita še naša želja, da bi jeseni bili • srečnejših rok kot spomladi, ko so • žalostnih obrazov več kot preveč od- • bajali z igrišč svojih nasprotnikov. Svoboda na odličnem drugem mestu ’ ' • Za nami je še eno pomembno republiško prvenstvo. Končano je namreč tekmovanje , • v slovenski nogometni liigi, ki nam je pripravilo veliko presenečenje. Ljubljanska • Svoboda, ki jo vodi nadvse požrtvovalni trener Pode Ilacler, je osvojila odlično • drugo mesto za celjskim Kladivarjcm, ki je postal letošnji slovenski nogometni prvak. , ^ zadnjem kolu so Vičani igrali z mestnim ®loni Slovanom neodločeno 1 i 1, potem ko Presenetljivo obračunali z Ljubljano na nje-^ 01 igrišču z rezultatom 3 i 1 in ae tako . ^tili na drugo mesto pred svojim nevarnim trboveljskim Hudarjem. Čeprav je prvenstvo že mimo nas, je le v> da se vsaj za čas ozremo na njegova . ‘k*® kola. Ta so namreč odločila o vrhu, jj. 80 »i po jesenskem delu prvenstva poda-j^^ke Kladivar, Svolvoda in Rudar, sta tik . ' k^ccin priskočila na „pomoč“ z mnogimi 1^-nctljivimi zmagami še kranjski Triglav in 8(,.01v’’ medtem ko je Ljubljana odpovedala na g^j Svoboda je imela spomladi nadvse «i! ^ pa ga vseeno ni izkoristila v Pričakovanih trenutkih. Kladivar je C8c^ 12 Ljubljane dragoceno točko v sreča- nju, ki ae je sicer končalo brez golov, pridružil pa sc mu je tudi Rudar, ki je kljub vodstvu Bvobodc z 2 : 0 izenačil v zadnjih minutah in pristrigel peruti vsem nakanam Ljubljančanov. S tem pa je bila pot Svobode k vrhu slovenskega ilogometa slej ko prej končana, saj si je Kladivar zagotovil takoj za tem tolikšno prednost, da ga ni mogel prehiteti nihče več. Tako pa se je končalo tudi s Svobodo. Kljub temu pa veljajo nogometašem iz Gerbičeve ulice naše prisrčne čestitke za odlično drugo mesto. PREDSTAVLJAMO VAM NOGOMETAŠE SVOBODE Vratarji: Jazhinškc, Slanic in Krištof; branilci: Torkar. Ranjanac. Kržin. Eltrin in Zabukovec: krilci: Pire, Toni Djukič, Mestek; napadalci: Verbič, Knnžcvič, Dolenc, Zdravkovič, Valjavec, Oblak, Drmaž, Potočnik, Rečeta in Slanic II.; trener: Polde Ilacler. ;'d Na medobčinskem prvenstvu v košarki in rokometu, ki ga je tudi letos organiziral zavod za prosvetno-pedagoško službo s pomočjo požrtvovalnih elanov strokovnega aktiva za telesno vzgojo, so v finalnem delu tekmovanja nastopile ekipe Viča, Velikih Lase, Žirov, Kočevja, Rrczovice. Cerknice in Iga. Med moškimi ekipami je v košarki zmagala osnovna šola V.'č, med ženskami pa osnovna šola Žiri, medtem ko sta bili v rokometu tako med moškimi kot ženskami najboljši ekipi z osnovne šole „Mirka Bračiča^ iz Kočevja — Tomaž \Vcber. Bolfežar spet na Jugoslovanskem Touru Sele nekaj dni zatem, ko se je vrnil iz CSSR, kjer se je udeležil velike mednarodne dirke — „Dirke iniru‘! od Varšave do Prage in kjer je doživel morda eno svojih največjih letošnjih razočaranj, saj je obtičal na 23. mestu, je čakala Andreja Boltežarja preizkušnja na dirki „Po Sloveniji in Hrvatski“. Vendar je bilo to pot drugače. Roltcžar, ki sicer ni zmagal niti v eni etapi, je zmagal z veliko prednostjo pred svojimi najnevarnejšimi zasle- dovalci — Valenčičem in Santavcem. Prejšnje dni je vodila Boltežarja pot na dirki „Tour dc l’Avenir“, konec meseca pa ga čaka najtežja preizkušnja. Braniti bo namreč moral prvo mesto z lanskega jugoslovanskega Tottra, kot fcicer tudi z drago besedo imenujemo največjo dirko na domačih cestah — dirko „Po Jugo-slaviji". Limi je namreč Boltcžar osvojil prvo mesto na tej dirki, kako pa bo letos, bomo videli prihodnjič. Lesni kombinat Ljubljana je na letošnjem mednarodnem lesnem sejnin razstavil vvcckend hišice, za katere je vladalo med obiskovalci veliko zanimanje Sijajen uspeh Vrhovca in Petrovčiča Stane Vrhovec in Avgust Petrovčič, ki sta sodelovala v izbranem jugoslovanskem zastopstvu na letošnjem evropskem prvenstvu v balinanju v San Remu, sta žela zasluženo priznanje, saj je Jugoslavija v izredni mednarodni konkurenci najboljših balin ar.-kili vrst na svetu, zasedla odlično tretje mesto in bo tako sodelovala na svetovnem prvenstvu v balinanju. • Vrhovec in Petrovčič, ki je tudi letošnji • državni prvak, sta člana balinarskega kluba • „/aba". „Naša komima", glasilo izdajateljske skupnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Vlado Firm, Darko Perovšck in Jože Jesih. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/L, telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NB Ljubljana št. 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in je plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. POGLEJMO KAKO BOMO LETOVALI? Čas letnega oddiha je pred nami. „ZIata“ sezona letovanj je že v polnem teku in tako bo vse do avgusta, septembra ... Zanimalo nas je, kje bodo letni oddih preživeli elani delovnih kolektivov iz naše občine, kdaj in pod kakšnimi pogoji. Naša anketa naj bi nam vsaj v osnovnih obrisih dala vpogled v ,,počitniško dogajanje14. Zato torej poglejmo nekatere odgovore! • Tobačna tovarna: ,,Največ nas bo leto-Jvalo v našem domu v Biogradtt na moru. Dom ima 45 ležišč, pričakujemo pa, da bo letos letovalo v njem okoli 3200 članov našega kolektiva in njihovih družin, največ od srede junija do srede septembra. Cene penzionov so zelo ugodne. Odločili smo se za lestvico, ki jo določa višina mesečnih prejemkov. Ce. je ta prejemek do 30 tisočakov, je penzion 500 dinarjev, od 30 do 45 tisočakov 600 in nad 45 tisočakov700 dinarjev. Se eno ugodnost ne gre pozabiti. Dajemo tudi 10 oziroma 20 odstotkov popusta na gornje cene, če je povprečni me-eečni prejemek na družinskega člana pod 25 oziroma 20 tisoč dinarjev. To je ugodno predvsem za tiste, ki imajo številne družine.11 • Žičnica: „Najeli smo 3 sobe v počitniškem domu tovarne „Rog“ v Savudriji, kjer je penzion 1150 in 1200 dinarjev. Sobe bodo do konca avgusta polne. Treba je reči, da pri članih našega kolektiva ni preveč zanimanja za letovanje na morju. Večina se je odločila za letovanje „na svojo pest". • Ilirija: „Nekateri so se prijavili za letovanje v počitniškem domu občinske skupnosti v Ncrezinah, in v nekaterih drugih domovih. Naš kolektiv nima svojega doma. Naša posebnost je v tem, da žene (te so pri nas v večini) razumljivo letujejo tam, kjer imajo možnost oziroma se odločijo njihovi možje. Torej bi bilo treba vprašati nje." • Tovarna vijakov: „Ugotavljamo, da bodo delavci največ „letovali‘ ‘doma. Imamo tudi 13 prijav za počitniška domova v Selcih (9) in na Malem Lošinju (4), to je v domovih počitniške skupnosti Vič-Šiška. Dnevna cena je od 1200 do 1300 dinarjev." • Utensilia: „Zn naš dom na Krvavcu imamo že zaključene prijave za ves čas sezone. Precej naših članov bo letovalo v Ncrezinah, na Rabu in v Šibeniku. Za večino žena lahko sklepamo, da bodo letovale z možmi, torej jih nimamo na naših spiskih." • ELES: „Okoli 15 sc jih je odločilo za „sistem camping". Ostali bodo letovali v naših domovih v Šmartnem na Pohorju, na Krvavcu, v Portorožu, Crikvenici (2 domova), v Novem Vinodolskem, na Rabu in v Veli Luki na Korčuli. Izbor je torej velik — od planin pa tja do morja." OBVESTILO BRALCEM! S pričujočo dvojno številko našega lista se poslavljamo od naših bralcev vse do jeseni, ko vas bo spet obiskala „Naša komuna". Kamorkoli vas ho med letošnjim poletjem popeljala pot — na morje ali v planine, vam želimo, dragi bralci, prijetne počitnice ht obilo užitkov v naravi. Prihodnja številka našega lista bo izšla spet v začetku septembra, zato prosimo vse dopisnike, naj nam pošljejo svoje prispevke in vse, kar je namenjeno našemu uredništvu, najkasneje do 20. avgusta. UREDNIŠTVO PIŠEJO NAM IZ ŠKOFLJICE NOV STOLP KRASI GASILSKI DOM Prostovoljno gasilsko društvo Škofljica, ki že 65 let uspešno deluje ter čuva in rešuje imetja občanov, delovnih kolektivov, skratka imetja nas vseh, teži k svoji izpopolnitvi, da bi tako lahko ob vsakem času hitro in učinkovito posredovalo. Pred leti zgrajen gasilski dom skujuij z lesenim stolpom in dvorano pa ni samo njihov, saj v njegovih prostorih zasedajo in zborujejo še ostale družbene organizacije. Cas pa je opravil svoje. Leseni stolp za sušenje gasilskih cevi je namreč z leti dotrajal. Marljivi gasilci so ga podrli, sicer bi se pa sam in se odločili za gradnjo novega — zidanega. • Danes stolp že stoji, in številčno majhno • članstvo je vložilo preko 1000 prostovoljnih • ur. Predračun gradnje stolpa znaša 1,500.000 • dinarjev, kar je nedvomno veliko za dru- • štvo, ki nima lastnih sredstev. Prejelo pa je • le 200.000 dinarjev dotacij od krajevne • skupnosti in občinske gasilske zveze. To • težavo namerava društvo premostiti z nabi- • ralno akcijo v kraju in upa na polno razu- • mcvanjc in na podporo pri občinah in dc- • lovnih kolektivih. • S tega mesta velja prizadevnemu društvu • za njihovo nesebično in humano delo polno • priznanje. PRAZNIK NA DOBROVI Jože Fatur z Dobrovc nam piše: Pred kratkim sr je oglasila nova gasilska sirena na Dobrovi. Potem, ko so zaprli še Sadarjevi pevci, je naše gasilsko društvo razvilo svoj prapor. Devet bratskih društvenih praporov se je zvrstilo na odru v dvorani zadružnega doma, ki jo je napolnilo nad 150 gasilcev. Počastili in obdarili smo naše najstarejše člane, med katerimi je Franc Birtič že 58 let član naše organizacije. Prenovljeno gostišče na Livadi privablja iz dneva v dan čedalje več domačih in tujih gostov, saj si v teh vročih julijskih dneh težko najdemo kotiček v senci, ki bi bi'1 tako prijeten, kot je senca pod vrbami na Livadi ob Ljubljanici Prosta sobota Kako preživljamo prosto soboto? Kaj nam prinaša dan, ko nas zjutraj ne priganja budilka in ne spominja na službo? Kako je pravzaprav s to soboto, jo imamo radi alf ne? Vsa ta in podobna vprašanja smo zastavili trojici anketirancev v Elcktroprojcktu, Tobačni tovarni in na občinski skupščini. Dobili smo odgovore, ki so sicer osebna stvar, prav gotovo pa bi tako ali vsaj zelo podobno odgovorili tudi številni drugi. • Valentin Tomšc, 51, komercialist: „Prosta sobota je lahko relativen pojem, saj nas večkrat zadene tudi dežurstvo. Doslej sem bil dvakrat res prost (mislim v službi) in takrat sem se z veseljem posvetil svojim ,.hobbyjem“, če jih lahko tako imenujem. Rad grem za spremembo malce na trg, kar mi predstavlja pravo rekreacijo za »komercialne" možgane, prav tako se lahko ta dan malo več ukvarjam z vrtom. Ne da bi se hvalil, ne branim se pomoči ženi pri hišnih, posebno pri težjih delih. Zaradi posebnega načina dela pri nas (preganjajo nas roki) sc večkrat zgodi, da na „prosto“ soboto pridem v službo, saj lahko takrat največ naredim. Strank ta dan ni in sc lahko res posvetim samo delu. Prosta sobota tako v resnici ni nikoli brez dela, je pa velika prednost, že zato, ker se človek lahko sam odloča, s čem vse se bo ukvarjal." • Joža Mitrovič, 32, dela pri transportu v Tobačni tovarni: »Prosto soboto komaj čakam, saj dopoldne lahko napravim veliko neodložljivih gospodinjskih del, kot so pranje, likanje in podobne obveznosti, ki jih imam; s štirimi otroci. Meni že to veliko j Himeni, če lahko zjutraj malo dlje spim. Ne dolgo, pa vendar... Prosta sobota mi pomaga, da sem lahko v nedeljo res brez dela, če pozabim na kuhanje. Moram reci, res prav pride in bi bila kar zato, da ne bi bila samo vsaka tretja." • Marija Dvoržak, 24, strojepiska: »Sobota je vsekakor prijeten dan. Zjutraj mulo dlje poležim, dopoldne grem največkrat na trg in se za spremembo ukvarjam z vsakdanjimi gospodinjskimi opravki. Naj 1 Milj mi pride prav, če se odločim za izlet na morje ali v hribe, saj lahko odidem že v petek popoldne. Prav gotovo je prosta šolajta velika prednost v življenju človeka, saj se lahko tudi več ukvarja s prebiranjem dobre knjige in z drugimi razvedrili, za katere je v delovnih dneh navadno manj časa." Tehnični izdelki, ki so jih pod spretnimi prsti! izoblikovali naši otroci — učenci na nekaterih naših šolah so pokazali, kako veliko jr bilo zanbnaije z.i pravkar končano akcijo jugosl®' vanskih pionirskih iger v ..Letu tehnične kulture mladih”. Izkušnje, ki smo s!! jih nabrali oh teni delu pa nam narekujejo pospešeno pot pri tehnični vzgoji nilodih in lehnične«' izohražrva iju sploh. Na sliki pa vidimo delajl z razstave tehničnih izdelkov na ^1^ gimnaziji na Viču.