v torek, t ft rt rt inenLntn Uhaja in Telji t M uDrB bre* poiiljanj* 113 dom la v»e leto Ifk. — V. ta pol leta . . J ,. - ., t 1 J-rtrt let« . t .. i" . Po po« I i Za 1« leto 10 frl. - k 1a pol leta f> .. — . M tetrt leta 1 .. 60 , Vredniotvn 111 0yr.1v1.1-t II j« ni stolnem trgud'o'n-plaU) lii*. »t. 179. O/naiiilit I L.\ ua,a->i'enke ne plačujejo po prgitiira. Za ml ti«ek je plaćat-kolek (atempelj) ia SO k. lUkopiai ae na rrarajii* 'opni naj »e blagovoljno frankujejo. Št. 144. V Mapibopu tt>. decembru lH<>0. Teo^j II. „Austrija in poroštva njega ostanka." To je naslov dolgo pričakovane politično knjige dr. F i sc lih o f- a.*) Za denea podajamo noktere oddelke iz to knjige, iz kterih bode bralec brž razvidel, da tu govori sicer Nemec, pa pravičen Nemec in dober Avstrijec zravcu političnega misleca. Fischbof 1. 1848 eden glavnih korifej tačasnega svobodno8tnega gibanja, potem v času reakcije političen mučenec, ni se od tačas več udeležil javnega delovanja. Zdaj — ko je Avstrija zapletena in zamotana po svojih nemških politikih kakor nikoli, zdaj prihaja slavni nemški svobodnjak in priporoča kot edino rešilo : federalizem, spravo s Slovani, politično autonomijo kakor v Švajci. V tem kritičnem času, od tega moža in s tacimi predlogi: vse to de'a kujigo prevažno. Vsi časopisi prinašajo obširne odlomke. Torej bomo tudi mi nadaljevali. Menda ni Iroba opomniti, da Fi8chhof govori kot nemški domoljub. Po tem so m ogniti, da Slovan sem ter tam misli drugače. Kot politikarju in Nemcu smo mu Slovanje le orodje, le materijal. Ali politika ni sentimentalna, Naj nam dado narodne pravice, da se ukrepimo, po vzrokih ne bomo gledali, da si so za Slovane podučljivi. Nemcem, svojim rojakom, svetuje Fischbof: O Slovencih pravi Fischbof: „Slovence je po številu najmenj zasto pan v avstrij8ko-slovanski narodni družini On nema dejanj bogate preteklosti, kakor Poljak in Čeh, zato s samosvestjo kaže svojo svitlo prihodnost. On nima velicih prodedov, pa upa da bo imel slavne vnuke. Od Nemcev in Italjanov ima mnogo zaničevanja prestati, pa po čudni muhi osodo je ravno ta tenki sinček matere Slave za to namenjen, da svoje rodne brate na njih germanskih tlačiteljib maščuje. V deželnem zboru kranjskem, kjer imajo Slovenci večino, posneinljejo svoje nemško prednike s tisto ko mično resnobo, ki bi nam posmehljaj izvabiti morala, ako bi v tem ne videli bolečega dokaza, kako kratkovidna jo naša notranja politika. Mladostna vzburjenost tega uarodiča pa nas ne sme slepiti, da ne bi njegove veljavo spoznali. Kajti Slovenci so zrno ljudstva našega primorja, kjer žive Italijani le ob porohji. Ako se pametno ž njimi ravna, so važna zaslomba proti Italijani88imom. llazeu toga imajo Slovenci poklic na ilirskem poluotoku Avstriji enkrat veliko koristiti." O panslavizmu govori na drugom mestu tako-lc: »Ker Nemci ne moremo avstrijskih narodov požreti, skušajmojih duševno nam enake storiti, ne da jih umorimo, teniuč da oživimo njih narodni duh in njih narodni jezik. Ne rinimo več, kakor do zdaj, narode z nemškim jezikom h kulturi, temuč nagnimo jih s kulturo, ktero si bodo z lastnim narečjem pridobili, k nemškemu jeziku. Duševno hrano, ktero smo jim dozdaj dajali v sovraženi posodi tujega jezika, jemali so v sebe, a samo zato, da so so v boji proti nam okrepčali. I/, našega orožišča so si izposojali orožje, ki so ga' proti nam obrnili. Ali more politika dobra biti, ki tak sad rodi V — „Pa ktora politika je bolja ?" — Tista, ki spolnuje zapovedi nature in nauke zgodovine. — „In kteri so tisti nauki in tiste zapovedi?" Ti-lc: *) Oesterreioh und dio Biirgschaften seiues Bestaiide*. 1'oHtische Studio von Dr. Adolf Fischhof, Wien, 1861». Walli»hau9erHche Uudiliaiidluni/. Lenko se da kak narod v tujem jeziku podučevati, a ne da se omi-kati Omika zraste le na zemlji lastnega (domačega) jezika, izlastnoga genija vsacega naroda. A k o njegovo vednost povišate s tujim jezikom, po ni late njegov značaj, pohabite (verkriippelt) njegov narodni dub. In ali mislite, kfl vam je mogoče iz pohabljenih ljudstev močno državo osnovali ? — In kakor nravno spačeni. tako so tudi nezreli, neomikani narodje drž., i nevarni. Pustimo, na primer, našo jugoslovanske narode v njih prvotnem stanji in oni postanejo plen panslavizma, žrtva Rusije . . . Namestu da se upiramo narodom, ali da si damo 8 emornim obrazom koncesijo za kt .jd»2trgati, moramo se prijateljsko in ljubeznijvo pridružiti jim in hitro dati,-'1««*'imajo pravico tirjati. Ne dajmo, da bi njih jezik zamiral pod zemljo najnižega ljudstva, ali se le beraško razvijal pod prvim stropom ljudske šolo; skrbimo /a to, da se bo čvrsto in veselo vzdignil v vsa nastropja države. Narodi se izobrazijo ob eneia z izobraževanjem njih jezika in če hočemo da bodo krepki deli države, ni dovolj da živo, temuč morajo ukrepiti se. Torej v šoli, v cerkvi, v sodišči, v uradniji, v postavodajalstvu jim odprimo pot ..." Panslavizctn je do zdaj to, kar fantastično sanjo o prihodnosti, narodna utopija, da, mnogokrat se rabi kot parkel j, s kterim se strašijo boječi politični nasprotniki. Že prej je (v knijgi) omenjeno , da le eden in isti jezik vožo ljudstvo duševno vkup. sama sorodnost v jeziku nima v srcu globocib korenin. Pa omenjeno je bilo tudi da jo sorodnost (race) tista pot, po kteri so umakne nazadnje zelo stiskan narod. Narodi kakor osebe so malokdaj domislijo svojih daljnih sorodnikov, dokler v blagostanji in obilosti Sive j v sili in zadregi pa ac čutijo njim bliže, vleče jih k njim, ker smejo misliti, d,i tam najdejo več sočutja, nego pri tujih. Ako se pn n si a v i s t i čn a ideja prikazuje, a ko Slovanje pri svo-jem naj mogočne j em in najbogatejem sorodniku, pri Rusiji, iščejo pomoči, kaže to naravnost, da so ubožni in tlačeni. Le pa sta narodna ubožnost in narodna zadrega izvira panslavizma, ni dvomiti, k'i ima Avstrija važno nalogo te izvire zamašiti. Slovanski rodovi , ki imajo malo zgodovino, ubog jozik, prazno politično življenje, — ali no bodo poslušali glas onega, ki jim slavno narodno prihodnost pod Rusom obljubi. Ce pa Avstrija skrbi, da ti rodovi zaklad svojega jezika pomnože, da so njih politično in narodno življenje čedalje bolj živo razvije , ne bodo oni propagandisti nič opravili . . . Dokler slovanski narodi smejo upati z lastno močjo ukrcpili svoje narodno bitjo v Avstriji, upirali se bodo vabljivemu panslavizmu. In to šo upajo. Oni računijo na svojo številno prevago, na upljiv . ki ga morajo pri uravuavi Avatrijo doseči, ako država ne bo razpala kol žrtva državnim oblikam. Viharnost, s ktero tirjajo spremembo ustave, jo najgotovejše znamenje, da jim je šo mnogo ležeče na obstanku monarhije . . . Dokler Slovanje razgrajajo in tožijo, tako dolgo še upajo. Tist dan, ko začno molčati, so nehali upati in jim je ugasnila vsa skrb za Avstrijo in njen ob sta n ek. Ako jim politika naših državnikov ne da drugega izbiranja, nego da Ovrucaiiijc 1704. lota. (Poljski spiial Mihal C/.ajkovvski, poslovenil Podgorlfou). (Dalje) _Vi, gospodije, in vse plemstvo — morate kmete pregovoritipovedite jim, da smo vsi bratje Poljaki in tudi dejanski jih imejte za brate. Duhovstvo, bodi si zedinjeno ali pravoslavno, morate vabiti na obeda; hodite dare žljivi in vljudni; obetajte: ko hitro vraga preženomo iz Poljske in kralja po sadimo na prestol, bodemo vsi enaki; vsi bodemo vživali tisto pravice; vsak bode iskal le sreče, a nihče no izgubi svojega dobička". „Resnica, da - resnica !" „Po domib imate konj zadosti, po lesovih pa palic bodalom za ročaje j kovači naj bodo okovali ročaje, puške imata plemstvo in kmet pa sama. Samo Ovruškega plemstva je dvajset tisoč; ko hitro plat zvona udari, — v orožje, na konje, ua Moskala!" „Na vraga, na Moskvičana!" vskrikne plemstvo in vstane. „Ćakite, gospodje, ni lo do tega! Kdor je delo, tam ni treba nika-kove drugače žrtve!" „Milostivi gospodije, res je, da no! Nikakoršne žrtve, lo bitke z Mo-skvičanom je treba, troba v kozji rog vguati ga; čemu je ta abotni Moskal priklatil se v naše pokrajine ? moramo ga natleči. Naj bode vsakdo govoril sam, kar bode hotel, jaz vsakako trdim : kakor ogenj vodi ni, tako Poljak de bode brat ni Nemcu in Moskalu!" Stanislav Trzeciak zavihno brke: ..Ali ko hiiro bode resnica, mu.- kdo ne bodo hotel zavsesti svojega konja, saj dobro poznam take ptiče, meju pšenico je zmerom nekoliko ljubke!" „Čestitljcvec, res je to, mej pšenico je rada ljulika! Ali plevel mora gospodar i/.pleti iz svoje pšenice, celo na mlatišči jo mora odmetati. Ko hitro kdo ne bode hotel vstati z nami vred, precej ga ua kol nataknemo brez vsa-kake sodbe in usmiljenosti, in da bode lo eden bingljal, nobeden takih več ne poželi enakega plesu. Ko bi kdo hotel služiti dvema gospodoma, ali pa, ko bi kdo po sleparskej navadi utegnil reči: zdaj ni še ugodne prilike, jaz bi rad — Poljska , da bi bila taka in taka, za tega delj počakam, da bodem videl, kaj bode — takega ničemnika lo precej pošljite k meni, a jaz sodnik (iiodzki ga obsodim, ukažem izpovedati, po sv. izpovedi pa obesiti." „Prav tako!" zavrešče vsi na enkrat. „Gospod sodnik, v vaše Milosti roci jo pravo in meč!" „Kar učinim, to učinim, tako gotovo, kakor sem res Dumbravski, ne Nemec, ne Moskal in no Žid, temuč Poljak. Zdaj, opat, govori, kako in kaj nam je treba dalje činiti!" „Porazunnti soje treba se Žitomierci in z drugimi, sole poslati v Mozir. v Ročico, da, tudi v Kijov, a poštene može, da narod zbude. Rado-mišelski metropolit potrobne ukaze razpošlje duhovstvu, lo treba jo, da bi vi milostivi gospod stražnik, od nas poslani šli k ujemu, zato da se pogovorita, da sela pošlje k generalu Prozorju, da bi nam bil načelnik." „Kde pa jo genoral Prozor?" „V Varšavi." „Dolg pot jo to in novaren." „Žrtvodarnemu človeku to ni nič, sicer pak moramo Koščiušku poslati vest o prošnji do generala Prozorja in o vsem, kar namerjamo." r,Ali Moskvičanjo, ko hitro zaloto poslanca, takoj mu razkoljo bučo!" oglasi se pan stražnik. jih va-se v/cm«; sorodni jim Rusi, ali pa jim popolnoma po jeziku in krri tuji Nemci — udali se bodo prej Rusom. Narodi kakor posamezni človeki raje na tujem žive, kakor da bi doma umrli; če pa morajo umreti, hrepene vsaj potem, da med svojimi umrjo. Ako Čehi, Poljaki (in Slovenci) vtonejo v Ru-sovstvo, žive potem kot Slovanje na dalje, in za izgubo rodovne posebnosti jih odškoduje ohranitev rase. In gorj e Avstriji, gorje zapadu, ako se bode klicalo po vsem slovanskem svetu: združenje z Rusijo! GorjeEvropi, če bo razdružena ali v vojsko zapletena, kader Rusija zastavo velike, narodne ideje razvije, in zapovedujoča razvezanim močem korenjaških narodov, svoje velikanske kolone v zapad vali ..." Dopisi. Is Izubijane 6. dec. [Izv. dop.] Koliko ljudi iz raznih tujih krajev biva v Ljubljani in mnogo jih, rekel bi, večina živi v mirni slogi z nami! Navadili so se vsaj toliko deželnega jezika, da sami morejo v vsakdanjem življenji občiti, za druge stvari se ne brigajo. Da bi hrepeneli po hegemoniji čez celo deželo, da bi hoteli naši jerobi in mojstri biti, politiko za nas delati, poštenim tujcem ne pride v misol. Taci m mi še nismo nikoli prizadeli zalega, jih še nikoli vznemirjevali, jim še uikdar očitali našega kruha . temveč sprejemali smo jih po staro-slovanski navadi gostoljubno ter jih podpirali pri vsacem početji. A žalibog, da niso vsi, ki pridejo iskat na Slovensko svoje eksistence, tako miroljubni. Dosti jih je, ki lazijo okoli ljudi, da jih slepijo s hinavskimi in priliznenimi svojimi besedami tako dolgo, dokler dobo trdo stajalo, potem pa grde deželo, ktera jih živi, črne ljudstvo, med kterim žive, ter ščujejo in delajo razprtijo in sovraštvo med samimi deželami. Taki ljudje hočejo celo doželo prestrojiti, vriniti jej tuje šege in navade. Tudi naši nekteri ljudje si iščejo kruha v tujih dežolah, a nikomur še ni prišlo na misel, da bi se morala prestrojiti cela dežela zarad njega v slovansko; nikdar še ni vrival Slovan svojih šeg tujemu narodu. Celo cesarstva glavnemu mestu Dunaju, kjer je tretjina prebivalcev Slovanov, se pusti popolno in čisto nemški značaj! Le tacim tujcem torej, ki nas sovražijo in preganjajo, ki nas tlačijo ter duševno in telesno zatreti hočejo, ki naše lojalno prizadovanjo perfidno ovajajo, ki vse kar nam je dražega in svetega, zatreti hočejo; le tacim mi nismo in ne moremo hiti vdani. To naj si zapomni vsakdo, ki hoče bivati med Slovenci, in nikoli se mu ne bode očital slov. kruh ; naj pride od koder hoče, magari tudi iz Tiroljskega, kakor gosp. Keesbacher. Odkar niso ob priliki „TrigbivoTO" tiskovne pravdo izrekli naši (nemški) porotniki sodbo tako kakor b» jo c. k. častniki bili radi videli, prestala je harmonija v kazini nekako. Nedavno je nek stotnik v kazini javno izreke), da mu je ljubšo kranjski kmet, nego vsa ljublj. inteligencija. Radovedni smolo, kakov izid bode imela končna obravnava janjške praske; ako ne bodo morda marsikaj padlo na turnarjo nazaj, kar se je za pričetka vrivalo na kmete. Konstatirano je in ostane, da se je uapravil ta turnarski izlet le zarad toga, da bi se bili mogli ljublj. mestni očetje malo pohabati s simpatijo, kojo goji kmečko ljudstvo do njih. Čuje se, da bodo tudi iz Kranjskega poslali vso tiste žandarme v Dalmacijo, ki umejo slovanski. Da bomo dobili vsaj toliko če ne več druzih (nemških), ni dvombe ; seveda sicer bi senčurski Golob potem ne mogel zahtevati svoje „leibgarde." Dozdaj je imel ta visoki gospod ravno tako vsako noč stražo, kakor ljublj. Dežman. Njegov prijatelj Konc, bivši župan v tej vasi, ki je nedavno bil tudi glavna priča zarad nekih besedi iz lece, je pognal vse svoje lepo premoženje; zdaj je prijel pa za strguljo in bajo pri železnici kopa in strga. On je izgled, da nemška kultura človeka srečnega ne stori sama na sebi. Is Šenčurja pri Kranj i, 24. decembra. R. — [Izv. dop.] Pač „Milostiva gospoda, ko bi jaz tako star ne bil že, gotovo bi precej sam odšel s poslanstvom, kajti stara resnica je to, da nas je vsakega mati porodila zato, da kedaj umrjemo; in če je kdo komu stri glavo, drugi pot mu je več ne more zdrobiti; a — če pa se nobeden ne odloči — —-" Marcel Vičfiiiski je ves čas molčal, poslušal in premišljeval ta razgovor, zdaj pak naglo vstane z mesta, rekoč: „Jaz pojdem!" — in v očeh in na obličji se mu je lesketala močna odločnost. „Stopi bliže, da te pritisnem na svoje prsi, mladi prijatelj! To je zlato, to ni človek, takovih nam Bog daj več!" — dejal je, pritisnil ga na srce in objel. Stražnik jo molčal, Marcela prijel za roko in stisnol mu jo, Marcelu pa je posled tega stisnol ja taka krasota in vedrost stopiln v obraz, da je bilo ljubo va-DJ ozreti se. Potlej so odločili, da mladega plemstva oddelek pojde s Kopcem in Tizenhauzom za Sluč, na pomoč narodovej vojski, drugi pa bodo vrejevali doma mestno vojno. Gospod Dubravski : „Jaz nisem vojščak, a vendar-le znam, da bode dobro, če se precej odpravimo v puščo, v močvirje; tijakaje seženemo živino, zvozimo imenje, mesta in vasi , kder koli bode treba, pa zapalimo, zato da Moskvičan ne bodo imel nikdar ni zatišja ni kakovega živeža; mi pa bodemo tolkli, klali, da bode vse vprek letelo. Nenadoma jih napademo, pa se zopet skrijemo itd. Ostrupiti jim moramo vodo in živež, naj jede ti šleveži, pijo in gagajo. čo Bog dade, pobijemo do cela vse vrage, kajti, kar ves narod začne, gotovo skonča, in Bog nam gotovo pomore. Ko pa bi se vendar le kdo utegnol zanašati na tujo pomoč, ali pa da bi le kričal, delal pak ne, vrag naj ga bode razpotegnil ua drobno koseo. Tako je žo od nekdaj in bode tudi posle — na veko, amen I" Potlej so napisali pisma, odpravili sole, po tom poslu pa je bila i moramo mi Šenčurjani našemu okrajnemu glavarju gosp. Derbiču posebno na 3 srcu biti, ker tako po očetovsko za nas skrbi ter nam vrh tega, da je nam j že dobrotljivi Bog odločil vsacemu svojega angela varuha, ki nas varuje vseh - nesreč, pošilja nam dobrotno še vidnih angelov varuhov, oboroženih žandar-i jev, naj bi, skrbno paze na nas z nataknenimi bajoneti in nabitimi puškami, odganjali vse v Derbičevi domišljiji porojene puntarske strahove. Skozi ves ) ta teden so od vseh vetrov zahajali žandarji v našo mirno vas, minolo ne-, deljo 9, v ponedeljek ne vem koliko, v torek 4, v sredo 12, v četrtek 6, ki , so zbrani v županovi hiši nategovali ušesa, kdaj bo kaj zašumelo, kedaj se bo i kaka puntarska pošast izza kakega vogala prikazala, a vse od Derbiča tolikanj zaželeno pričakovano je bilo prazna nada, kajti razen podnevnega ščiv-kanja vrabcev in popolnočnega kikirikanja petelinov ni bilo čuti skorej nobenega glasu, ker naši pridni in pošteni seljani so šli po svoji hvalevredni navadi po dnevi za svojim delom, z nočjo se pa mirno vlegli k potrebnemu počitku. Videti čez vse mirno ljudstvo so žandarji že sami drug druzega po- • praševali, iz kakovega vzroka in namena morajo v tako hudi sneženi nevihti ! v tako obilnem številu zahajati v Šenčur; baje zato, da bi varovali Derbiče-i vega ljubčeka in našega župana? a tega v ponedeljek še doma ni bilo, ker • delal je na železnici; in če bi on vedel za kake njegovi visokosti nevarne . osebe,bi se gotovo ne mudil dolgo, jih oznaniti svojemu magistru, ker v tem . poslovanji on ueče biti eden naj kasnejših. Morebiti so došli varovat župa-i novega soseda, pa ta in župan sta v sredo, kader jih je največ došlo, bivala ■ v Ljubljani noter do četrtka. Tedaj je veljala ta straža drugim mirnim in krotkim Šenčurjanom. Vprašamo g. Derbiča, c. kr. okrajnega glavarja v Kranji : jeli pa zares trebalo z takim početjem razglasiti v celi okolici in še ■ dalje mirno ljudstvo za rogovileže. Zamoro li svet, kader kaj tacega vidi in I sliši, ali si. c. kr. deželna vlada, ako se ji to sporoča od nas kaj druzega i misliti, nego da se hočemo puntati ? Ali so žandarji za to, da so pošiljajo dražit mirno ljudstvo ? In vrh tega bi še radi zvedili, kdo take nepotrebne • stroške plačuje? Boje Senčurski župan, čegar mošnja je navadno jetična, ali jih bo moralo mirno ljudstvo trpeti, ali komu bodo navaljeni? Naj bi vondar že si. c. kr. deželna vlada nekoliko pristrigla peruti tako ošabnemu in mogočnemu birokratizmu. Iz Šoštanja. 4. dec. [Izv. dop.] Slišal sem od prav zanesljive strani, da naš deželni poslanec g. Rak misli se te častne službe odpovedati, in svoj mandat pri deželnem odboru s tem pristavkom položiti, da njemu ni mogoče Marenberžanom, kateri ga niso izvolili, in pa svojim slovenskim volivcem prav storiti, zakaj, prvi z Nemci drže, zadnji pa so Slovenci, torej s ktorimi glasuje, se drugimi zameri. — Takšen izgovor ni moški in ni vreden poslanca, kateri moro v kakoršni koli okolnosti svojo živo prepričanje imeti, za željo in potrebe svojih volilcev so potegovati, ne pa gledati vsakemu prav storiti. V političnem življenji to ni mogoče. S tacim ravnanjem zgubi ves upljiv, in vsaktera stranka ne more biti zadovoljna ž njim. Ako si izvoljen od Slovencev, zagovarjaj Slovence. Ste slišali kaj se je v bližnem zakotnem mestu Slovenjgradcu, na 2G. nov. zoper nas Slovence kovalo? Tisti dan je imelo okr. zastopništvo sejo, pri kteri je stavil g. Schbnvvetter, o. k. adjunkt okr. sodnije predlog, naj se vlada prosi, da zoper naše slovenske zastopnike policija dovoli. Da jo okr. zastop ta predlog potrdil se ni čuditi, zakaj v njem sedijo vsi o. k. služabniki, advokati in doktorji. Samostojnih mož pa nobenega mod njimi ni. Ti ljudje trobijo v rog vlade: kar jim ona zapove, radi ubogajo, zakaj vsakteri se boji za svoj košček kruha. — Naj g. Schbirvvetter vpije in policijo na pomoč kliče kakor koli če. Da ta dogodek prav do malega vse naše zagrizuene stare birokrate zaznamnja, jo istina. Te ljudi groza obide, če od Slovenščine kaj slišijo. Iz Gorice 2. dec. [Izv. dop.] Krez je ua germadi vskliknil: O Solon, — Solon I — Neki g doktor, profesor taljanščine na tukajšni gimnaziji je v svoji mogočnosti svojim učencem rekel: Zarad štirih „spuzzettov" ne bom spremenjal svojih ur. Kdo so spuzzetti, za kaj je tukaj šlo? — večerja in staropoljska veselica; ali zmerno so pili tako, da so se bili razvneli vsi, a nobeden se ni vpijanil. Vsak je razodeval svojo ljubezen do domovine in svojo moč in srčnost obetal jej na žrtvo. Opat je vsako obljubo zatrdil se svojo pohvalo, pan Dubravski pak je obljube zapisal v zaznamek. Stražnikova je dopadno gledala svojega ljubca, a tem dopadljivejše zato, ker je videla, da se oča razgovarja ž njim na strani, a ne nabira obrvi, temuč še smeje se, — in sam jo prvi napil na zdravje Vičnnskemu. Oba ljubca po dolgih bolestih jameta svoboduejše dihati in blagostiti se s to polovično srečo, ki je kalila jima jo negotovost, kajti sama nista znala, ali je to le sen, ali resnica, ali je celo čudo to, kar sta sama videla, na vlast no uho slišala. V tem stražnik na enkrat spregovori: n Gospodje, nekako prošnjo imam na jeziku!" „Kaj bi rad, pan stražnik?" „Ta slavni dan bi rad končal se slovesnostji, ki bi srečo prineslo mojej družini; prosil bi vas rad , da bi bili priče o moje hčere zaroki —" zamolčal se je na malo časa; ljubca se spogledata, srci jima jamete gorkejše biti v prsih — in obema se ustavi sapa; izgovoril je — „s panom Marcelom Vičfinskim". — Ni on ni ona — nobeden ni čakal konca, temuč zgrudila sta se pred stražnika, Oskierko pak jima reče vstati in poljubi ju na čelo : BBo-dita srečna! Kdor so je posvetil očevini, tega očina, tega njej zvestega Poljaka roka venca z darilom." Že pred polunočjo sta bila zaročena; plemenstvo je pilo in kričalo: „Tako je to po Poljskem, po plemskem običaji; potolcimo le Moskala in Nemca, pa bodemo po vsem Poljskem sveti drug drugemu enaki, drug drugega vrodni!" (Dalje prib.) Neprilična razredba ur, kakoršne še nikoli ni bilo, je slov. dijake nekako osupnila, kaljani imajo namreč italijanščino tretjo uro pred poldne; slov. dijaki zapuste gorko sobo, pomote se eno uro po daljnih ulicah in četrto uro je zopet skupni predmet, kjer se morajo vsi v šoli sniti. Torej zarad 8 Lahov mora 20 Slovencev — to je v viših razredih razmera — te neprilič-nosti trpeti? Slov. dijaki se pri dotičnih razrednikih oglase in prosijo, naj se ure taico spremene, da bi se skupni predmet na tretjo uro preložil, Italijani pa četrto uro imeli. No gre, no gre, so odgovorili, misle si, saj Slovenec je potrpežljiva duša. Zarad te pravične prošnje je tedaj omenjeni doktor dijake si. z „spuzzeti" traktiral. Omika! kultura! Da se je javna gimnazija, svetišče muz, s tem oskrunila, ni bilo še zadosti. Raztrobil je neki dopisnik iz Gorice v „Cittadinu" — kdo? bi s prstom lehko na-nj pokazal — ta primirljaj tudi v javnost. Vrlega Tonklija interpelacija kara ter svoj žolč tudi nad slov. dijaki razliva, češ da so se pogubivno ideje narodnosti tudi med dijaci uko-reninile in to z omenjeno prošnjo, da bi se ure premeuile, motivira. V svoji sveti jezi in očetovski skrbi se ihti: Videant consules! ter kliče pozornosti in pomoči proti trmastim dijakom, ki so se „bursicosamente" obnašali, razsajali in bog ve še kaj počeli ; hvali razrednike, ki so ta pravična zahte-vanja odbili in konča hvalisajo novega direktorja pogum in nepristranost. Za boga, ali ironija? Da, zadeli ste jo g. dopisnik! pozornosti in sicer ostro po zornosti je treba pri tacih doktorjih. Consules bi morali res ostro čuvati; zavrniti bi morali take ljudi, da bi prej premislili, kaj izustijo , in bi jim ne bilo treba besede preklicavati in preobračati. Kaj hoče naš dopisnik v „Cittadinu" s frazo: Videant consules? Ali si želi morda zopet tistih časov, ko je moral slov. dijak doma ostati, ker ni imel drugo suknje, nego narodne, te pa obleči ni smel. Tukaj vidite svobodomiselnost tacih gospodov pri vsem njih bahanju. — Da stavijo dijaki v novega direktorja veliko upanja, je veselo znamenje; da se jim jo pa z razredbo ur posebno prikupil, bi ne hotel trditi. Ako mu je mar za pravico, ako mu jo mar za slogo med dijaci raznih narodnosti, storil bode svojo dolžnost. Kje ste pa vi slov. profesorji? Ali vam ni mar za čast in dobro ime slov. dijakov? Upamo, da se bodeto pogumno za slov. dijake potegnili ter tirjali satisfakcijo zaželjeno si. narodnosti. — Kako se za slovenščino pri nas skrbi, blagovoljni bralec, lehko iz tega skleneš, dajo žo mesec minol, pa profesorja iz slovenščine še nimamo. Kdo ve, morda kak skrivni paragraf to veleva? Žalostni časi! — Na zdravje 1 II Trsta, 7. dec. * [Izv. dop.] Cesar in cesarica sta tu obiskala več javnih zavodov. V nedeljo sta se po maši odpeljala v grad Miramar, od koder sta se vrnila ob 2. popoldne. Takoj potem je cesarico odpeljal parnik „Greif", (kteri je prej nesrečo imel, da je moral s cesarico čakati do osmih, ker je bilo morje padlo) proti Ankoni in potem Rimu. — Med osebami, ktere je cesar v avdijenci sprejel, jo bil tudi znani bokeljski kapitan J ur kovic, kterega je bil vojaški poveljnik kot izdajalca zaprl. Cesar ga je prav pri jazno sprejel in je gotovo mnogo resnic od njega zvedel, kako se godi Dal matincem. — Tudi naše mestno starešinstvo je v avdijenci prošnjo cesarju predložilo, naj so pomilosto rogovileži lanske rabuko. Ti rogovileži so Laboni. Pač mi Slovenci vemo, da ko bi kak Slovenec zaprt bil, ne bi prosili ti očetje za milost, temuč bi djali: šo hujše naj se kaznuje. Cesar jim jo baje odgovoril, da noben vladar toliko ne pomiloščujo ko on, ter da se je bati, ka se izpuščeni ne bi vrnili v prejšnje hudobije. Obljubil pa je prošnjo predložiti pravnikom v pretres. 1 Is Dunaja, 7. dec. [Izv. dop.] Takoj na vašo pismo sem naročil vam Fischhofovo brošuro, ktero ste gotovo že sprejeli, ker rečeno mi je bilo, da se prvi ekseraplari pošljo časopisom v provincije. Izdajati so je začela tikoma ob eni 4. t. m. Ob eni popoldne zato, da niso večerni listi prvi pri nesli odlomkov. „N. fr. P." ktera tej brošuri nasproti strašno kisel obraz dela, si je vse prizadejala, da bi prvi eksemplar dobila, ker bi bila rada prva o njej govorila. Ni se jej posrečilo. Zanimljivo je, da ta mlada copernica vsacega političnega nasprotnika s strupenim jezikom nalaja. Fischhofovo častno ime pa jej je vendar previsoko. Gotovo pa je, da se bo unel hud boj časnikarski. Kaj bo konec? Upajmo da dober. Moralno zmago imamo že Z(jaj _ Slovani. Od sih dob bode aut — aut. Ministerska kriza in cesarjev prihod ste zdaj glavna predmeta politike. S kakim ostentativnim zanemarjenjem je cesar sprejel dve glavi miui-sterstva, berete v vseh listih. Vendar je tu vera najbolj razširjena, da tako precej Giskra in Herbst še ne bosta slovesa dobila. Treba ju je še, da se odpre državni zbor, ki bode najbrž jako malo časa skupaj — in čo bog da, nikoli več tak, kakor zdaj. Ker bode gotovo več interpelacij zavoljo Dalmacijo, in ker se celo utegne' primeriti, da bode kdo izmed poslancev tako nepriljuden, da hode potipal, kako je kaj z dejausko veljavo na papirji stoječega paragrafa o „mi-nisterski odgovornosti" — gotovo s posebnim vesoljem Giskra in Herbst ne pričakujeta odpiranje državnega zbora. Is Prag©, 4. dec. [Izv. dop.| K neštevilnim kupčijskim in podpirajočim zavodom češkim je prirastel pred 6 mesoci novi, ki se od poprejšnjih odlikuje s tem, da ni samo česko-slovanski, ampak povso vseslovanski. To je „Slavija" vzajemno-zavarovalna banka; o zdatnem njenem vspehu so častiti bralci Slov. N." v zadnjem listu imeli priložnost prepričati se. Naj Vam tedaj naznanim nekoliko, kar se tiče bankinega daljšega delovanja in njenega Vse-slovanBtva. Od 2G. novembra t. j. od dne kar se je oni izpisek oglasil, do 30. nov. je število udov narastlo do 513 in istina do 294180gld.; in od 1. do 3. t. m. tedaj v treh dneh s 91.340 gld. Boljšega uspeha si skoraj misliti ni mogoče. — Izmed Slovencov je prvi pristopil k temu narodnemu družtvu g dr. Dominkuš. Upati je, da mu sledi veliko število Slovencev; kajti no le da je Slavija proti drugim zavarovalnicam cenejša, je pri njej tudi to, da bo po Slovenskem povsod uradovala v slovenskem jeziku, listino njeno kakor sploh notrajno in zunajno uradovanje bo slovensko, kar dozdaj še nismo v taki meri pazili pri nobeni zavarovalnici, kterim dajejo Slovenci zavarovalnine v takej meri. Dalje je ta banka vzajemna, torej družabniki njeni zavarujejo drug druzega, in dobiček pripada le družabnikom, nikakor pa kakošnemu svetovalskemu zboru, ali akcionarjem. Društvo bo nagrade, ker je društvo, izplačevalo vestno, ne pa, kakor druge zavarovalnice, ki nektere izplačajo lo polovico ali sploh svojevoljno. Vsi njeni uradniki v Pragi se uče slovenščine, da bi vsakakor uresničila se vzaj- mnost slovanska med Slavijo in njenimi družabniki. Dozdaj ima Slavija po druzib slovanskih deželah še samo v Ljubljani svoj glavni zastop ; v kratkem pa začne svoje delovanje glavni zastop v Petrogradu. pozneje po vseli jugoslovanskih deželah. Polnimi razgled. Na D un a j i zdaj piše neka ugodna sapa. Vsa znamenja kažejo, da se bo politika zaobrnil.i. za nas na bolje. Ministerstvo pada. Časopisi pripovedujejo , da Nj. v. cesar z ministroma Giskra in Herbst ni uobeno besedo govoril, da jih je naravnost pretiral, ko sta bila prišla pozdravljat ga pri njegovem prihodu. Celo cesarski oficir jima je baje elegantno hrbet obračal. „Mgpst." celo vo povedati da je grof Taaffe Herbsta pod rebra s komolcem sunil, ćeš, zakaj k cesarju bliže ne gre. -^Politična brošura Fischhofa je šo vedno predmet živega posvetovanja. Neomadeževani politični -značaj pisateljev imponira celo niijzagrizucucjim „ustavovorcem", kteri mu s starimi frazami odgovarjajo , pa vendar ne morejo skrivati poparjonosti. V državnem zboru pride ua vrsto račun o naredbah v Dalmaciji. Ta račun je izdelal g. Taaffe. Potem bo imel državni zbor dovoliti pobiranje davkov za tri mesece. Nekteri časniki trdijo, da bodo tudi grof Beust od državnega kancelarstva odstopil, ker eden ministrov namerava po svojem odstopu take skrivnosti (entbiillungen) o njem povedati, da bi nemogoč bil. Da se temu ogne, bode — pravijo — prej ostopil. Stvar jo malo neverjetna, pa nemogoča. Iz Dalmacije novega ni poročati ker orožje zdaj miruje. Časniki prinašajo le poročila, ktero potrjujejo bolj na tanko pobitjo našo armado v Krivošiji. Veseliti so moramo vide , da se glasovi množe, ki žole uaj cesar sam s svojo besedo Uporne Bokelje pomiri , kar so baje jako lehko /.godi. Češki deklaraut in prejšni praški župan dr. K lami i jo poklican na Dunaj, na pogovor zarad pogajanja z opozicijo. Klnb poljskih rosolucijonistov jo v svojem zboru izrekel, daje vpeljava neposrednih volitev brez dovoljenja deželnega zbora toliko, kakor prelomitev ustave. O g e rs k a vlada je prepovedala orožje in smodnik voziti v vojaško granico in v hrvaško primorje. — Ogorskim vojakom v Dalmaciji prihajajo tiskana pisma, ki jih zapeljujejo k nepokornosti. Denes 8. decembra sejo v Rimu odprl koncil. 77lctni papež Pij IX. je zbral nad 500 škofov iz vseh delov sveta okoli sebi. Kaj bodo kot cerkveni zbor sklenili, bomo poročali ob svojem času. Na Bolgarskem je turška vlada zopet neko zaroto zavohala. Dr. Mirkovič in nek Raj nov, dva Bolgara, sta bila v Carigradu ugrabljena in zaprta. — Angležka vlada je vojsko, ktera v Irlandiji stoji, mnogo pomnožila, ker se boji fenijanske revolucije. A m e r i k a s k i kongros je bil odprt (i. dec. Ves veliki državni dolg upajo zedinjenc države plačati v deseti lotih brez povišanja davkov. Pač razloček med Ameriko in našimi bolnimi državami. * (Slovensko kakor časniki pišejo. Ime Kazne stvari. delavsko društvo) se snuje v Ljubljani, mu baje bode aSlovanska Lipa". Društvo bode imelo namen širiti omiko med delavci. „Taglil." ne dopade zato, ker bode n a r o d n o. Kakor da bi bog ve koliko nemških delavcev v Ljubljani bilo. — (Koroško dubovništvo) se v novejšem času razdvojuje, če nemški časniki prav poročajo. Razlog jo ta, da so nemški duhovniki germa-nizatorji, med slovenskimi pa se še vendar dobodo, ki so zvesto drže svojega naroda. Mi menimo, da nič no škoduje, če se v politiki ločijo. Potem bode slovensko dubovništvo VBaj nekaj zamujenega storilo, da se narodna zavest med koroškimi Slovenci obudi. Nemško klcrikalstvo nam ne bode nikdar pravično. Naše narodne težnje na videz podpira, dokler nas rabi. * (Tiskovne pravdo) 16. in 20. t. m. bo porotna sodba, pri kterej bo sedel B Juri j s Pušo" kakor zatoženec. * (Ljutomerska čitalnica) napravi : 12. decembra tombulo z be-edo, lt>. decembra tombulo z besedo in 2. januarja tombulo s plesom. K tem veselicam vljudno vabi vse rodoljube Odbor. * (Za slovnik slovensko-nemški) nabrano rokopise (Zalo-karjov, Miklošičev, Cafov in Mnjarjov) je po razgovoru z g. knezoškofom do-žolni odbor prevzel: po dovoljenji njegovega namestnika preč. ravnatelja bogoslovnega semenišča in kanonika gosp. Kramarja bodo nekteri za to izbrani gospodje bogoslovci najpoprej vse raztresene rokopise v red spisali in tako prihodnjemu vredniku gradivo pripravili, da se izpolne oporoka blagega rajnega škofa. „Nov." * (S od ni j a«, v Gradcu) ni potrdila konfiskacije 322. št. „Tages-pofit", ktero jo bil zvršil državni pravnik g. Muley. * (Čitalnice v tržuškej okolici.) Koliko smo rui Slovenci v tržaški okolici morali v zadnjem času trpeti in prebiti. — piše „Jadr. Zarja" — to je znano samo tistim . ki so vse to videli in se brigali za nas, Denes še ne moremo in no smemo o tem dosti govoriti, oznanjamo pa samo toliko, da so Raic čitalnice, ktero so zatirale gosposke same iu s piipomočjo laikih društev, zopet začelo se okrepčavati in upamo, da bodo na vse zadnje naredile nesposobnim gosposkam ter laškim propagandistom - kri/.čez usta. ker vreme je vedno bolj oblačno. MHMBMnuir.'-'l.uk..-i ,-.,mw."jiv,.1 Izpisek iz vodstvenega sporočila „Slavije", o stanji delovanja banke po §. U občnih pravil predložen njenemu odboru. Do 15. novembra I. I. jo imela ^Slavija" 1974 Oglasov s istino 3.205OOO gld. a. v. Iz tega jo bilo do Istoga dne odpravljeno zrušeno v veljavnosti obdržano V 1. odboru, t. j. zavarovanje /a življenje "o P. upisane ali zavarovane istine (kapitala) vlog ali zavarovalnine postranskih plačil t upisane ali zavarovane istine (kapitala) 10.000 gld. vlog ali zavarovalnine 804 gl.88kr. postranskih plačil 15 gl. 30 kr. 86 upisane ali zavarovane istine (kapitala) vlog ali postranskih zavarovalnine plačil 10,1 98.000 gl.a.v. 1991 gl. 27 kr. 129 gld. 27 kr. 17 87 77.O0O gld. 1686gl.88kr. 114gl.06kr. V II. odboru, t. j. zavarovanje za smrt 2185 1,400.285 „ 26846 „ 40 „ 325li „ 19 „ 88.105 „ 951 „ 44 „ 64 05 „ 2098 1,342.030 „ _ _ 25894 , 96 „ 8192 „ 14 „ 55765 , - p 3220 „ - „ V lil "odboru. t. j. v društvih vzajemnega podedovanja 1942 1,217.588 „ 57912 „ 50 „ 8287 „ - , G8 46.506 „ 2147 „ 50 „ __ _ 67 ■ - , 1874 ,1.171.180 „ 1 (Skupaj v vneli tn-li 4280 2,711.020 „ 867(0 „ 6G „ 6672 „ 46 „ 172 120.0H. „ 3408 „ 82 „ 146 „ 26 „ l | 4058 2,590.410 „ 83846 „ 84 „ L526 „ 20 „ Navedene številke so zraven dokaz o napredku v vredovnnji banke, Kajti 150. septembra I. I. je bilo število odpravljenih polic 1965, z upisano in zavarovano istino 2,711.020 gld. Ne celo v dveh mesecih jo bilo tedaj odpravljenih 2335 polic, z upisano in zavarovano istino 1,39.6550 gld., k čemur je bilo se ve da treba naj večjega truga delajočih sil. Ta znatni vspeh šestmesečne delavnosti mladega domovinskega zavoda bodo ocenili gg. udje njegovi naj bolje, ako omenimo, da mnogo starše zavarovalnice, ki tudi na vzajemnosti spočivajo in se štejejo med naj trdnejše in naj bolj razširjene, večjega vspeha niso dosegle v več letih svoje • delavnosti. Da ta sijajni vspeh ni nasledek hipnega navdušenja za narodni zavod, temveč sad zdravega drevesa, ki dan na dan mogočueje razširja svoje koronike, sledi iz sledeče primere : 20. oktobra 1. 1. jo imela „ Slavi ju" 3557 oglasov na istino 2,479580 gld. a. v. in 15. novembra jo pa dosegla že 4974 oglasov z istino 3,265.870 gld. a. v, Narastlo je tedaj le v zadnjem ne celomesečnem času 1417 oglasov na istino 786.290 gld. a. v. V PRAGI, 36, novembra 1869. predam?" JUI)i\ F. L. Clileborad, glavni vodja. Fr. Novak, . generalni tajnik. Karel Židlicky, nam. preds. J. Svoboda, računovodja. Gori navedeui izkaz soglaša popolnoma z računskimi in manipulučnimi knjigami. Jože Urban, Emil Hrabal, revizor. revizor. Oglase v gori omenjene zavnrovnlne odboro, kakor tudi prošnje za zastopovalske službe sprejemlja in vsako zaželeno pojasnilo poslužno podaja za Kranjsko. Štirsko, Ki»roš1 špitalske ulice, Št. 269. III v .lan Liad.isJ.av Oerny, 1. tajnik. Poslušan pogovor dveh prijateljev. <• Ravno prav je, prijatelj, da te dobim. Ti mi lahko precej daš dober svet. Jaz bi namreč rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil; ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti. P, No, tu ti je pač lahko pomagano. Kar naravnost pojdi k kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse) lepo, elegantno narejeno štacuno, v kteri prodaja juvele, zlatnino, srebrnino in blago iz kineJkega srebra. Tam boš našel več ko / ducate zlatih verižic, po 80 do 120 gold., črez 250 srebrnih verižic po H do 20 gld. ; več ko 1000 zlatih prstanov najnovejšega dela po S do 40 gld. ; z diamantom udelane prstane. po 20 do 110 gold.; več kakor 100 parov uhdnov ; če'z 50 garnitur (broš inboutons); 2 ducata broš za fotografiji; križiće in verižica vsake vrste na izbiranje. Njegova zaloga srebrninc je tako bogata in mnogovrstna, da se ne da naštevati. Tam boš gotovo kaj našel. (In ima štacuno v Pater-jevi hiši v sredi gosposke ulice v Mariboru. Udatolj in vrednik Anton TomAlć. Lantniki; Dr. Jote Vounjak In drugI. Tiskar Edaord Janslc. 30 2631 94 Y.