Bogomil: Ljubi Marijini otroci!
C\'l bi nc vrtlel, da poznate vsj litanijc vseh svet-nikov, hi se vas skoro bal. Ne vseh. ampak dcklic. Zakaj dozdaj scin vain govoril o samili svetnikih. Ali so pa mar ncbesa brez svetnic?
Nikakor. Vse Ijudi je Bog poklical k svetosti. Zato hnamo v vrstah svciuikov dobro zastopan lutli ženski spol. Najdenm jili v vr>tah miuVncev. srečmno jili iudi mcd tistimi. ki svoje krvi niso ptvlili za svcto vero. Poznamo svctnice. ki so žc v otroški dobi dozorcle za svctniski iu mučeniški venee. Otncnim samo Ijubku svetiiico sveto Ncžo, o kivteri pravi svi*ti Ambrož ttiko lepo: »Ni še znala umreti, pa je bNa vendar že pri-pravljena.«: \ Iejjih dekliških letih s» darovalo svoje življenje Jezusu tudi sveta Agata in sveta Lucija, pa šc nebroj drugih. Poi med svetniku so inisU* tudi svete ženc in matcre. Naj vani omciiiin samo svcto Moniko in svt'to Elizabeto. Do svetniške Časti so sc povzpeie tudi mnoffc, ki so živele med svetoin; uaj vam zadostuje ime Notburge. Izmod oiiih. ki so se v tihoti sainustanskc celicc dvignilo do svetniškc časti. naj vam imenujcm zadnje čase povsod poznano in zclo Česčeno služabnieo božjo, sveto Terezijo Deteta Jczusa.
Škoda. Ijnlii otro<-i. da smo lctos z Marijinim zvonc-kom žc pri kraju. Za s!ovo naj vam podam samo jiar misii.
Ljubite svelnike! Radi prcbirajte njih življenje-pise. ki jih dubivaU* po Družbi svetejra Moliorja«. Pri-pororim vtnn tudi zbirko Ncl>i'Ški dvoiM. ki so jo izrlalr   I fiililjati^kr   uršuliiikr.   Posrbim   žciini.   da   bi   s\
vsakdo prizadeval, cla pobliže pozim vsaj življenje svojega krstiie^a pairona.
Bog sam Ijubi svojc svetnike. /ato jo tudi prav, ee svetutke na pomoč kličemo. Z)asti Ivpo jc ee sc jitn bomo priporočsli za milost, da bi tudi mi čhndaljc bolj Ijubiti tiste čednosti. v katerih so se sveiniki jiosebno odlikovali. Ni ravuo trfbti, <!a bi sc dvignili v čcj-nostih tlo vi.Šine svetnikov, veliko bomo pa že storili, čt' bomo iuieli Ijubczt-n do svctih čednosti in hrepc-nenjt1. da l)i v njih napredovali. rasli in se dvigali.
/daj pa še cn pogle<l po prvtih nebpsih! Metl pre-bivalci loga srcčuepa kraja nujdcnio tudi otroke, ki so umrli v krslni jiedolžuosti in so dosegli nebeško veseljt* sieer brcz lastnih zaslug iu sanio iz neskončne Ijubeziii božje po zasluženju najvcc-jega Prijatelja otrok. AIi vt*ste, ktlo jc to?
i*a so med njimi tutli odrasli. ki so si priborili /niago nebcŠkcga plačila po mnogih in trdih bojili v rtgnju skušnjav in trpljenja, pa v nepreinagljivi zve-stobi do Jczusu Kristusa in njegove preljubc Matcrt'-Mnogo naših rojakov bi naSli med njirai, morebiti bi spoznali vmes telo svojc znance. brate, sestre, starše. () lepa, o blažena misel!
Lepa bi bilo. Ijubi moji otroci, ee bi se kdo izmetl vas hotel in niogel dvigniti do juTiaŠkih rednosti svet-nikov in svetnif božjih. če pa to ne Ijo šlo, pa delajmo vsuj na to, da bo nas dejež nekoč gotovo merl izvoljt*-nimi in zvcličaiiimi v nebesih.
V ta namen naj vas s svojim ljubijenim Sinom hngato hingnsbivlja in krepko podpira  Mnti Mari.ja.