No. 243 AM€fttCAM IN SMMft FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Hatidn«] and Internat} taal CirenlatlM CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 17, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSRARGR stev. Lvm.-von lvhl Mlad fant je priznal nasilslva in ropanja Policiji se je posrečilo razbiti tolpo pocestnih lopovov v Clevelandu. CLEVELAND O., — Ko se je v torek zvečer 18 let stari George Popik z 895 E. 77. St. peljal po Donald Ave. proti zahodu, ga je na oglu neki drug avto prisilil h kraju. Eden od lopovov je raz-1 bil steklo na njegovem avtomo- ■ bilu, odprl vrata, nakar so Po-pika potegnili iz avtomobila, ga pretepli in mu vzeli zapestno uro. Fanta so odpeljali v bolnišnico. Na temelju opisa je policija nekaj kasneje ustavila na St. Clair Ave. in E. 88. St. avto, ki je odgovarjal tistemu, v katerem so se vozili napadalci. Dva funta sta pobegnila, toda tretji s Popikovo zapestno uro na roki je bil prijet. Tekom zasliševanja je priznal, so v torek zvečer izvedli še rrek drug napad, tri pretekli pe-fek in da so ukradli tudi dva avtomobila. Policija išče njegova Pomočnika. -o Novi grobovi | Gen. De Gaulle zopet razburil nacionaliste John Doman Umrl je 69 let stari John Doman s 1557 E. 43 St., rojen na Spomladi znižanje cen na lelalih preko Atlantika CLEVELAND, njega zasedanja O. — Od zad-Mednarodne Poljskem, soprog pok. Mary, oče Tekom svojega potovanja po r/Sk/prome" v HopT Mrs. Josephine K.einhens. Po-, Afriki je obljubil republiki Iz Clevelanda in okolice greh bo jutri iz Golubovega pogreb. zavoda na 4703 Superior Ave. v Mali popolno suverenost. PARIZ, Fr. — General De Spočetja ob 9:30. CeKkQ QA Brezmadezneg£ Gaulle se je vrnil s političnega Antika v Evropo in od tam. Mad ; ob 9:30. . . . : *__________ ----, f--- Vsepovsod - zelje možnosti znižanja cen na potniških letali pri poMih preko At- potovanja po francoski Afriki, kjer je delil znake neodvisnosti med bivše francoske kolon'j e. Po-j sebno radodaren je bilo do repu-T-. . !— Tr. . . blike Mali, ki obstoji iz Sudana Prestolnica rdeče Kitajske in Senegala. Obe državi bosta Peiping' jc polna zelja. Is a postali prihodnje leto skoraj po-\ladno piiporočilo SO .Sfa polnoma suvereni, to je, bosta pridelali toliko, (la seaaj ne nastopali kot neodvisni državi, vedo kam z njim. toda ostaneta še zmeraj v francoski afriški skupnosti. Francoski desničarji se radi tega zelo razburjajo, kajti sedaj se je oglasil tudi otok Madagas-1 govor poteče 31. marca. V koli-kar in zahteva enako neodvis- i kor bo ameriškim letalskim Siroški za študiranje bodo rastii še nadalje WASHINGTON, D. C. — V naši deželi študira sedaj na uni-verzah in sličnih zavodih nad 3,600,000 študentov, ki letno po-teošijo za študije in življenje okoli 4 bilijone dol. Statistika pove, da jih bo čez cteset let že okoli šest milijonov, steoški zanje se bodo pa dvigni-^ na 10 bilijonov dol. Sedajni Povprečni letni stroški se gib-hejo med $1,000 in $2,500, kakor te pač študij, prihodnja leta bodo testli hitrejše kot do sedaj. Stojimo torej pred nevarnost-1°, da vedno več sposobne mladi-116 ne bo moglo zmagovati strokov. Najbolj se bodo povišale Solnine, kajti učno osobje je že Sedaj tako slabo plačano, da se nčiteljskega poklica izogjbajo tevno najbolj nadarjeni dijaki. Naša visokošolska izobrazba ^oji torej pred krizo, ako je fe-eracija, države in zasebne pod-P°rne akcije ne bodo držale na 'jteteebni višini. Vse to je ugo-posebna komisija v New j 0rku. V komisiji je sodelova-0 H splošno znanih in uglednih steokovn jakov na prosvetnem P°lju. CLEVELAND, O. — Dopisnik torontskega dnevnika Globe and Mail v Peipingu F. Nossal poroča, da je prestolnica rdeče Kitajske postala naravnost zelena od velikih skladovnic zelja vse povsod po cestah in trgih, sti pozivajo prebivalstvo, naj je zelje, naj ga suši in ga spravlja za kasneje. Pri tem pa so količine tolikšne, da je vsakemu ja- ; , sno, da bodo morali dober del P°litično veliko bolj zaostala zelja porabiti za krmo živini, do-1 pokrajina kot Alžirija, Alžirijo j sti pa ga bo enostavno segnilo. _ tem ko stane sedaj takozvani “ekonomski” razred v obe smeri $462.60, so nekatere ameriške, letalske družbe odločene spomladi to ceno znižati na $325. Znižanje cen naj bi povečalo letalski promet in zagotov.lo letalskim družbam polna letala -na nijhovih poletih v Evropo in od tam. Letalske družbe -se dogovore o cenah poletov vsako leto na posebni konferenci. Sedanji do- nost. Še bolj je zavrelo v Obla- riji, ki meji na V Alžiriji ne morejo domačini razumeti, zakaj je De Gaulle tako radodaren do srednje A-. I frike, ki je vendar kulturno in Alži- družbam uspelo cene res zn.žati, republiko Mali. 'bomo videli tedaj. Ameriška oporišča na Japonskem zakonita FRANCOZI HOČEJO HODITI V NATO SVOJO LASTNO POT Člani Severno-atlantske obrambne zveze (NATO) betna seja— so včeraj zastonj skušali pridobiti Francoze za ! Drustvo Naš dom st so SDZ združitev vseh letalskih sil za skupno obrambo ‘™a, v"edeli0J “b dvf pdp "d pod enotnim poveljstvom NATO. Prevladuje £ ^ prepričanje, da moreta vprašanje rešiti le De ( Društvo sv Jo eJa št 169 Gaulle m Eisenhower, ki se bosta v soboto se- kskj ima nocoj ob 7 30 v Slov. Stala na poseben razgovor o tem. j domu na Holmes Ave. letno se- PARIZ, Fr. — Posvetovanja NATO so se začela v to- p u ki loči Paragvaj, od Ar-ŠjJ1 lne- Tako je iz Posada od-k upornikom kakih 200 mož. e otno število upornikov ce-So 0n0<^ na ok°B 3,000 mož, ki pa ka.0 or°ženi le s puškami in ne-Jahkimi strojnicami. Vlad-S° P°P0^n gospodar po- Vremensk prerok pravi: ^ajvVČn° 2 mo?nostjo dežja. ni|ja ^ temPeratura 50, naj- . ... -M ustavo. odločno na svojem stališču, če- ne bo uspelo Eisenhowerju pre- Tako bomo imeli “narodni dan Vlada je vso reč spravila pred Prav ie to Privedlo od ostre je- pričati De Gaulla, da je to nuj- v čast tašč, ki bo slučsjno pa- vrhovno sodišče, ker je bila v ze na francoski strani. Franco- r>o potrebno tudi v interesu sa- del v teden za dobre odnose do nevarnosti sama ameriško-japon-; ski obrambni minister Pierre me Francije, bb.njega. Ali slučajno, ali na- ska vojaška pogodba 0 skupni Guillaumat je obsodil poglede menohia, kdo ve? obrambi. Sedaj je vrhovno so- gen. Twininga, načelnika ame- Imeli bomo tudi tedne za “re- dišče soglasno odločilo, da ustava riškega glavnega stana, na po- . , J° domačih zajcev,” “vporabo ne prepveduje obstoja vojaških ložaj v NATO. Ta je na tajni V nekem mestecu pn Hanno- volne pri krpanju obleke,” dalje ustanov za obrambo dežele in seji pretekli teden trd-l, da je verju je bogata vdova nedavna za hrenovke, rženi kruh, pikni- zavrnilo razsodbo nižjega sodi- Francija tista, ki najbolj slabi komunistični radio Free Europe, ke, pizzo, celo za slabo prebavo, šča. Prijeti dijako-demonstran- NATO, ko ne mara podrediti ki ga vzdržuje privatna ameri- ti bodo morali znova pred sod- svojih letalskih sil skupnemu ška družba tod, je rdečim pravi nika. | poveljstvu in ko ne dovoljuje Bn v peti. Njegovo delo so ho- vzpostavitve skladišča atomske- teli prekiniti, če že ne končati s ga orožja na svojih tleh, v koli- tem, da so poskusili zastrupiti kor ni to vsaj pod sonadzor-stvom P1^ radte zaposleno c-sobje. ~ ‘ Erik Hazelhoff, direktor posta- je, je objavil, da je bil strup na- kler nobene ne ujameš!” (jaške stvari s političnimi. zapustila vse svoje imetje goski. Sorodniki lahko dedujejo šele po goskini “naravni smrti” — pravi oporoka. Ker je vdova poslednjo željo jasno obrazložila, so sodniki de-; ______o______ dičem pritožbo odbili. Goska je Če si brezobziren pri vožnji, vdovi ob neki priložnosti rešila ae pozabi, da se boi zaradi teži vi j enj e. jkesali Imeli bomo tudi dneve za kravate, smeh itd. Le dneva ali tedna za kašo in žgance nismo mogli najti! i Ni nevarno, dokler . . “Ne bo te prehudo zadelo sin nje same. Francoz je trdil, da moj, če letaš za dekleti — do- je ameriški general -pomešal vo- ŽENEVA, šv. — Kot je že navada, ne more Moskva pustiti pri miru nobene konference v svobodnem svetu. Vsaki skuša pripraviti kake težave. Sedaj ziborujejo v Parizu NATO organi, potem pride na vrsto sestanek voditeljev zapadnih velesil. Moskva ni na vse to pozabila. Hoče izvajati na debate v Parizu pritisk. Najprvo je v Ženevi predložila -celo vrsto novih predlogov, ki se nanašajo na kontrolo preskušanja atomskega orožja. Debata je zastala na vprašanju ka- Moskva skuša vplivati na panske konference gata. Pogajanja so zašla v sle- finančnega gospodarstva. Dose- po ulico in so tam že nekaj tedr nov. Začetkom tega tedna pa je Moskva prišla z novimi predlogi. Ako bi zapad pristal na pariteto 3-3-1, kot zahtevajo komunisti, bi bila Moskva pripravljena, popustiti zapadu v nekaterih drugih vprašanjih, najpreje pa teh-le: Moskva pristane na zapadni predlog, kako naj bo sestavljeno uradništvo 180 'kontrolnih postaj. Zapadni predlog predvideva, naj bo uradništvo sestavlje- ko naj bo sestavljena glavna no po tretjinah: ena tretjina kontrolna komisija. Zapadne države so predlagale sedem članov, trije naj bi bili delegatje Amerike, Francije in Anglije, dva naj bi postavila Moskva, dva naj bi bila voljena. Moskva je predlog odbila in predlagala tudi sedem članov, toda trije naj bi bili zastopniki zapada, trije zastopniki Moskve in en naj bi bil nevtralec. Zapad je ta predlog odibil, češ, da nalaga preveliko breme na nevtralnega dele- naj pripade zapadu, ena tretjina Moskvi in ena tretjina državi, kjer se nahaja kontrolna postojanka. Moskva še zmeraj zahteva, naj bodo šefi kontrolnih postaj domačini države, kjer se postaje nahajajo, česar Zapad ne more sprejeti. Moskva je dalje pripravljena, da pristane na glasovanje z dve-tretjinsko večino v glavni kontrolni komisiji, toda samo v zadevah, ki se tičejo proračuna in iaj je zahtevala zase veto pravijo pri vseh glasovanjih. Zapadni strokovnjaki študirajo nove ruske predloge, toda so že odkrili da včasih ne pomenijo nobene koncesije. Tako ii4na primer predlog o glasovanju z dvetretjinsko večino ničesar vreden, ker zapadne države nimajo nikoli dvetretinske večine tudi takrat, kadar bi z njimi potegnil nevtralni delegat. Ruska delegacija ne oporeka, da je njen predlog -precej zam0-tan, da pa je praktičen. Namen novega ruskega predloga tiči ne. kje drugje. Mc-skva bi rada s predlogom ustvarila v Parizu splošn0 mnenje, da so komunisti začeli popuščati, da torej hladna vojna pojema in da se ni treba pečati z vprašanjem zapadne obrambe proti komunistični napadalnosti. Voditelji držav bi seveda potem takem ne mogli več govoriti, da je treba NATO zvezo vojaško še bolj okrepiti kot je sedaj. sut v solnice restavracije, kjer se osobje hrani. Trdil je, da so za ta poskus množičnega za-strupljenja odgovorni agenti j “tuje komunistične sile.” Moskva ima dosti razlogov, ---*'------ da ravno sedaj ne napada posa- Izraelski Ben Gurion meznih NATO držav. Z Ameri- končno sestavil vlado ko mora biti na dobrem radi se- TEL AVIV, Izrael._______Novi iz- stanka na vrhovih, s Frimcijo raelski parlament šteje samo zaradi obiska Hruščeva v Pari- 120 poslancev, vlada pa samo zu, z Anglijo, ker ji gre London 13 ministrov. Vkljub temu je zmeraj na' roke, Ostane torej Ben Gurion porabil skoraj šest edinole Nemčija, ki jo lahko tednov, da je sestavil novo vla-mirno napada. To je Kremi j do. tudi storil. Poslal je nemškemu Ni se maral pogoditi z levičkr-kanclerju Adenauerju ostro pro- skimi strankami, iskal je zavez-testno noto zakaj, napihuje tek- ništvo rajše pri edini večji kon- Pri Brodnick Bros. imajo za Fožič posebno razprodajo po izredno ugodnih cenah. Podrobnosti v oglasu! Zadušniea— Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Hieronima (St. Jerom’s) na Lake Shore Blvd. sv. maša za pok. Mary Petkovšek. Seje— V nedeljo ob dveh ima Podr. št. 17 SMZ sejo pri Intiharju na 630 E. 222 St. Letna seja— Podružnica št. 6 SMZ ima v nedeljo ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida letno sejo. Po seji prigrizek! Vaja— Moški zbor Korotana ima v soboto ob 8:30 vajo v Baragovem domu. Sejr-— Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zv. ob osmih v šoli sv. Vida redno mesečno sejo. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Lurška igra— V soboto zvečer ob osmih priredi mladina fare sv. Vida angleško igro o Lurdu “The Song of Bernadette” v novi farni dvorani. mo v oboroževanju. Očita Nem čiji načrt, da se hoče po ovinkih oborožiti z atomskim orožjem in raketami, da hoče imeti moderno vojno mornarico in letalstvo itd. Nota trdi, da vse to dokazuje, da Nemčija ni prav nič miroljubna in da prezira vse poskuse, ki stremijo k pomirjenju v mednarodni politiki. Prepis note je bil dostavljen vsem NATO državam in objavljen po moskovskem radiju. Zaenkrat ni učinkoval ne v Bonnu, ne v Parizu, ne v ostalih NATO prestolicah. servativni verski stranki na des niči, ki da več na versko tradicijo kot na moderno gospodarsko in socijalno politiko. Končno se je pobotcl z njo, jo vzel v vlado in privzel še malo progresivno stranko. Nova vlada bo lahko vladala, ker ima v parlamentu 70 poslancev na svoji strani. Največ jih pripada Ben Gurionovi stranki, zato ima ta stranka tudi vsa važnejša ministrstva v svojih rokah. —- Okoli 40,000 podjetij v Združenih državah se bavi s pre-| delavo živil. NAJNOVEJŠEVESTI CHICAGO, 111. — Policija je včeraj prijela tod Artur Willie Leaks Jr., 25 let starega zrinorca, ki je baje priznal, da je oropal v Clevelandu dve banki s pomočjo “nitroglicerina”. ki pa naj bi bil le voda Zadnji rop je bil izveden 1. decembra na E. MO St. in St. Clair Ave. v Central Na-tioiiE-I Bank. VAUGHN, N.M. — Tisoči motoristov so obtičali na področju kakih 10,000 kv. milj v vzhodnem delu srednje Nove Mehike, kjer je včeraj divjal hud snežni metež. Ponekod so bili snežni zameti visoki tudi preko deset čevljev. TUNIS, Tuniz. — Predsednik Eisenhower se je danes ustavil za štiri ure v Tuniziji, kjer je imel razgovore s predsednikom Burgibo, pa obiskal tu di grobove ameriških vojakov, ki so se tekom druge svetovne vojne borili v severni Afriki. CHICAGO, 111. — Snoči so ne-znc.nci ustrelili znanega vodnika čilcaškega podzemlja iz dni prohibicije Roberta Tou-hya, ki je bil komaj pred 23 dnevi izpuščen iz ječe. Ameriška Pouowirm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio : S.TTT' - .2 t t r ■ National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 243 Thurs., Dec. 17, 1959 Novi linijski zakon v prvi praksi Novi zakon o unijah je stopil načelno v veljavo sredi septembra. V zakonu je predvideno, da posamezni njegovi deli stopijo v veljavo pozneje, nekateri šele začetkom prihodnjega leta. Akoravno ni torej ves zakon še v celoti praktično izvajan, se njegov vpliv v unijski praksi že pozna. Delavskih unij in njihovih podružnic je namreč v deželi okoli 70,000, zakon pa regulira na novo zelo mnogo delavnosti, ki spadajo v unijski delokrog; je torej razumljivo, da unije čutijo novo zakonodajo, ki jo je tajništvo za delo začelo izvajati. Tajništvo je o svojem začetnem delu dalo javnosti prvo poročilo, ki obsega njegovo delo v prvih dveh mesecih, to je od srede septembra do srede novembra. Podatki iz prvega poročila so važni radi tega, ker se iz njih vidi, na kaj polaga tajništvo posebno važnost in na katere paragrafe zakona se interesirani podjetniki in člani unij posebno radi sklicujejo, odnosno jih hočejo porabiti v varstvo svojih pravic. Prvi so se oglasili pri Narodnem odboru za delavske odnose podjetniki, na ta urad pada namreč glavno delo o izvrševanju zakona. Obtožili so unije radi protizakonitega piketiranja. Nekatere unije so namreč mislile, da lahko še zmeraj piketirajo taka podjetja, ki njihovih delavcev in uslužbencev ne moreja zastopati pri mezdnih pogajanjih, ker delavci in uslužbenci še niso organizirani v njihovih vrstah. To je bilo preje dovoljeno, sedaj ni več. Unije so morale piketiranje ustaviti, tako je razsodila pristojna sodnija. Nekaj unij je poskusilo s tako imenovanimi sekundarnimi bojkoti; podjetja so se pritožila in Narodni odbor je takoj uvedel preiskavo. Te vrste pritožbe so po številu primeroma male v primeri s pritožbami, ki prihajajo iz vrst unijske-ga delavstva ali izvirajo direktno iz obvez, ki jih nalaga zakon Narodnemu odboru. Največ pritožb se nanaša na unijo transportnih delavcev. Unijski člani iz New Yorka so na primer naravnost zahtevali, da mora izginiti iz vodstva znani njihov voditelj Hoffa. Nekaj vodilnih uradnikpv te unije se je že umaknilo, ker nimajo kvalifikacije, ki jo predpisuje novi zakon: noben vodilni unijski uradnik ne sme ostati na svojem dosedanjem mestu, ako je bil zadnjih pet let kdaj član komunističnih organizacij ali pa bil obsojen po kazenskem sodišču. Transportni delavci v Philadelphiji so se pritožili, da ne dobe vpogleda v knjigovodstvo unijske podružnice. Trdijo, da so uradniki podružnice od 1. 1956 nabrali na članskih prispevkih nad 4 milijone dol., nikoli pa dali obračuna o nabranem denarju. Transportni delavci iz Hobokena pri New Yorku so se pritožili, da unijska podružnica “dela” volitve, sodnija je po posredovanju odbora takoj odredila, da se morajo volitve vršiti s tajnim glasovanjem, tako kot je predpisano v zakonu. V enem slučaju pa uradniki unije prosijo naravnost za varstvo zase in za svoje družine češ, da so njihova življenja v nevarnosti; uradniki so namreč odkrili razne nedovoljene manipulacije in jim preti maščevanje od prizadetih unijskih tajnikov. V preiskavo so prišle tudi druge unije. V vodstvu unije pristaniških delavcev je nekaj uradnikov, ki so bili baje povezani z komunisti in imeli tudi opravka s kazensko sodnijo. V neki uniji v Detroitu je sodnija varovala pravice članov do svobodne debate na zborovanju in do tajnih volitev. Narodni odbor za delavske odnose je tudi napravil nekaj sklepov v smislu zakona, ki zadenejo kar celo vrsto unij. Tako je na primer omejil v dveh unijah pravico centralnega vodstva do “zaupne uprave” podružnic. To je dejansko oblika prisilne uprave, ki daje centrali možnost, da oropa podružnico njene avtonomije, posebno v finančnem poslovanju.^ V vseh unijah je menda nad 50C takih “zaupnih uprav.” Unijske centrale so v dveh slučajih nekaj takih uprav že ukinile. Zakon namreč zahteva, da nobena prisilna uprava ne sme trajati več kot poldrugo leto in da mora centrala tako upravo podpreti z dokazi o potrebi po takem ukrepu. Dalje je odbor razčistil vprašanje, ali se smejo delavci, ki štrajkajo, udeleževati volitev delegatov za mezdna pogajanja. Zgodi se namreč, da je podjetje najelo druge delavce kot nadomestek za tiste, ki štrajkajo, in ti imajo volivno pravico. Odbor je odločil, da imajo pravico do udeležbe pri volitvah oboji, delavci, ki štrajkajo, in delavci, ki so bili na novo najeti. Narodni odbor je dalje organiziral poseben posvetovalni oddelek, ki se nanj lahko obračajo unije, unijski delavci in podjetniki za informacije in tolmačenja novega zakona. Objavil je dalje prvo razlago, v katerih primerih lahko državni organi obravnavajo slučaje, ki ne spadajo pod odbo-rovo pristojnost. Glavno delo upravo narodnega odbora šele čaka. Do srede decembra mora namreč okoli 70,000 unij in unijskih podružnic poslati na tajništvo za delo svoje statute in pra- vilnike in poleg tega dati še celo vrsto informacij, ki jih za- nije: ki je pred nami molila . . . kon predpisuje, posebno o prispevkih, članarinah in drugih ki je pred nami v peč zlezla prejemkih. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo pa vse unije in podružnice morale poslati svoje letne zaključke s podrobnimi pojasnili, kako so gospodarile z nabranim denarjem. Vsak unijski član ima pravico, da dobi prepise letnih računov in prilog, lahko jih bo pa dobil tudi naravnost od tajništva za malo odškodnino. Obveze imajo tudi podjetniki. Tudi oni morajo poročati, koliko so plačevali unijskim uradnikom in zakaj, koliko so imeli stroškov in kakšnih, da zavrejo unijsko gibanje v njihovih podjetjih itd. Iz prvega poročila tajništva za delo se vidi, da se podjetniki borijo v glavnem proti sekundarnim bojkotom in pi-ketiranju in da število njihovih pritožb ni ravno veliko. Na drugi strani ima Narodni odbor največ posla s čiščenjem v unijskih vodstvih. Značilno je, da v naši javnosti vse to vzbuja le malo zanimanja, celo v vrstah delavskih prijateljev. Prezgodaj bi bilo, da bi zaključili, da je novi zakon preveč naperjen proti unijam, res pa je, da ni tako strupen do unijskega gibanja, kot so ga ražvpili v začetku. j BESEDA IZ NARODA Ufijism mladike pega* njajo Leitia seja dr. Japredsii liovenci if, 5 SOZ Cleveland, O. — Čudili' se boste temu naslovu in se spraševali: Kaj le to pomeni? Mladike poganjajo, sredi zime? Odgovor je dovolj enostaven: Gotovo starem iposlopju veste, da ima dramatsko društvo Clair Ave. LILIJA svoj mladinski odsek,' Vsi člani in članice ste prav katerega sestavljajo tako imeno- prijazno vabljeni, da se vsaj let-vani “teenagerji” in malo starej- !ne seje udeležite, če že med le- V nedeljo 20. decembra bo letna seja našega društva. Pričetek točno ob devetih dopoldne v. naši zborovalni dvorani št. 3, v SND na St. ši člani. Kot vidite smo. vsi v letih, ko človek začuti potrebo tom ne prihajate k sejam. Važnost in pomen letne seje je vsa- po družabnem življenju. Prišli kemu članu in članici znana. smo do ideje, ki .bo rešila to situacijo ne samo v družabnem, pač pa tudi kulturnem oziru. Sklenili smo, da je zadnji čas, da’tudi mi pripomoremo k prekopavanju kulturnega polja v Collin-woodu. 1 J Dan po Božiču, 26' decembra se bo mladinski odsek LILIJE predstavil slovenski javnosti s programom, ki obsega dve eno-dejanski burki. Naslova burk sta: “Čitalnica .pri branjevki” in “Kakršen gospod, tak sluga. Neprimerno bi bilo, da bi se kot začetniki v igralski panogi spuščali v težka dramatska dela, zato smo se odločili za ti dve burki, kateri pa seveda nista nikakršni otročji igrici. Da bo pa program še bolj vesel in prožen smo mu priključili petje, katero bo izvajal igralski zbor, duet in dekliški kvartet. Rekli boste: zopet nekaj novega! Vedno se kaj zmišljajo; enkrat tukaj, drugič tam. Da, prijatelj, zmišljajo se, toda, naj te to ne ostraši. Zavedaj se: dokler se zmišljamo in delamo, še živimo. To je naša prva samostojna predstava. “LILIJA” nam je dala “proste roke” v vseh czj-rih, obljubila pa nam je že pomoč v kuhinji in “bari.” Večina naših igralcev bo prvič na odru, zato iskreno upamo, da boste napolnili dvorano vsi: otroci, mladina in starejši; iz Collinwooda, St. Clair j a, New-burga in izven mesta. Dajte jim s svojo udeležbo vnemo za slovensko kulturno udejstvovanje v prihodnjosti. Rekli boste: saj so že itak na pol poamerikanče-. ni. Res je, toda, če se ne bo nobeden zanje zanimal, bo samo še slabše. Tega pa nikakor ne smemo dopustiti. Dajmo jim priznanje za njihov trud, ne ugasimo iskre, ki se je vnela za slovensko stvar. Pregovor pravi: Roka roko umije, dejstvo pa je: v mladini je bodočnost. Prireja: Mladinski odsek LILIJE. Čas? Dan po Božiču (na Stefan dan), začetek ob 7. zvečer. 1 Kraj? Slovenski dom na Holmes Ave. Igra? Vsem priljubljen Tonklijev orkester. Zaključimo to leto v veselem razpoloženju! M. A. Na tej seji se marsikaj ukrene in napravi sklepe za poslovanje v prihodnjem poslovnem letu, česar na rednih mesečnih sejah ne . moremo storiti. Vsak član naj se zaveda svoje dolžnosti do društva in organizacije SDZ, katere člani smo. In poleg vseh drugih važnih zadev, ki pridejo na vrsto na letni seji, je menda še prav posebno važna volitev odbora na prihodnje poslovno leto 1960. Bratje in sestre, pridite torej na to sejo in pridite zgodaj, oziroma pravočasno, da bomo točno ob devetih začeli. Ne pozabite tudi, da če ima kateri kakšnega novega člana ali članico za naše društvo, da ga pripeljete na to sejo. Ko bomo s sejo končali, bomo' imeli pa malo prigrizka in seveda tudi za suha grla bo poskrbljeno. Tako da ravno lačni ali žejni ne bomo šli z letne seje. Zapomnite si,- da ne bomo poslali nobenih posebnih vabil za to sejo. Vsak, ki ibo bral te vrstice, naj ve, da to vabilo velja njemu in naj se seje gotovo tudi udeleži. Vas vse bratsko pozdravljam in vam kličem na veselo svidenje pri seji! Thomas Kraich, predsednik. Siarosf s@ rada spominja mladosti Med drugo svetovno vojno je bilo v Združenih državah zaradi varčevanja s papirjem prepovedano posebno zavijanje pa-"ketcv za Božič. Cleveland, O. — Vsakdo se rad spominja let srečne mladosti. Mnogo nas je usoda zanesla v širni svet. Takole o Božiču se naše misli rade vračajo v rojstni kraj, v kraj prvih spominov. Moje hite v Cerknico. Kako smo bili srečni v domači hiši med svojimi dragimi. Tam so nas jaslice bolj razvese-lile kot nas tukaj božično drevo. Dokler so bili starši živi, je bilo še kar lepo doma. Dosti zabave je bilo posebno ob Miklavžu. Fantje so igrali Miklavža in se najrajše oglasili v tistih hišah, kjer so imeli dekleta, če jim je katera prišla v roke, je morala moliti. Katera se jim je prej kdaj zamerila, so jo na ta večer , gotovo poiskali. ' Dekleta so se 'jim seveda skrivala. Pri Pogačnikovih so imeli več deklet v službi. Na Miklavžev večer smo slišali od tam velik ropot po “ganku.” Dekleta so se skrivala, parklji pa so jih iskali, pri tem rožljali z verigami in 'rjoveli. O dekletih so; imeli cele lita- ki je pred nami v apnehčo sko-j čila . . . Imeli so s tem dosti zabave in smeha. Spominjam se, kako sva s prijateljico na starega leta večer svinec vlivali. Radi bi zvedeli, kaj nama bo prineslo novo leto. Prva je vlila svinec prijateljica. Iz vode so kukale samo šivanke in prijateljica je rdkla, da že ve, kaj jo čaka: Morala bo iti šivat, predno dobi moža. Potem sem vlila svinec jaz. Nastalo je nekaj kapelici podobnega. “Vidiš,” sem rekla, “jaz bom pa molila, predno bom moža dobila. Tako sva bili za prihodnje leto obe preskrbljeni. Kmalu potem sem šla v Ameriko. Brat, ki je bil že preje tam, mi je pisal, da potrebujejo tam, kjer je on služil, eno dekle. To je bilo v Ashtoli Pennsylvaniji v gozdu. Poleti ko so belili, je prišlo v gozd dosti ljudi. Prišel je k nam tudi Kebeč France z Jezera, sedaj že pokojni. Rekel je, da ima počitnice in da gre malo po gozdu rO' jake obiskovat. Z mojim gospodarjem sta se dosti pogovarjala med drugim tudi o tem, kako sta v starem kraju polhe lovila. Rada sem ju poslušala, ker sem polhe tudi sama poznala. Teta z Jezera jih je dostikrat k nam prinesla, jaz pa sem jih nosila prodajat v Cerknico. Pri šer-kovih so jih vslej kupili, prav tako pri Verletu. France me je pogledal in povprašal, koliko sem stara. Povedala sem mu, da 18 let. “Pa veš, kako dolgo dekle cveti?” je rekel. Odgovorila sem da ne, pa mi je povedal, da od 18 do 21. Potem sem lahko seštela, kako dolgo bom še cvetela. Tam nisem več dolgo ostala. Ker je šel moj gospodar z družino domov, sem šla tudi jaz njim. Še bolj me je vleklo domov, ker so bili moja mati bolni. Takrat je bila vožnja poceni Do Trsta sem plačala $30. Lani je minilo 50 let, odkar sem se prvič vrnila iz Amerike. Ko smo bili na morju, je prišlo v Ljubljani do demonstracij, med katerimi so Nemci ustrelili Slovenca Lundra in Adamiča. V Clevelandu so nato ustanovili v njun spomin društvo, ki je lani praznovalo 50-ietnieo. Doma sem ostala štiri leta, nato pa sem odšla v Clevelnad. Pred šestimi leti sem zopej^ob-iskala mojo ljubo Cerknico. A-prila bo minilo 50 let, od kar moja mamica v grobu počivajo, čiez 16 let so odnesli tudi očeta. Oba počivata na cerkniškem pokopališču. Daleč tu od domovine hčere Vaše tri žive in hlag spomin na ljube starše privabi grenke jim solze. nišnici. So me operirali na očeh. Ne vidim še dobro, pa upam, da bom boljše videla, ko dobim očala. Hvala vsem, ki so me obiskali v bolezni v bolnišnici in doma, hvala tudi za pismene in ustmene pozdrave in voščila! Vsem želim vesele praznike in srečno novo leto! Frances Branisel. Spominjam se tudi svoje sošolke in prijateljice Rezike. Ko sem šla prvič v Ameriko, mi je bilo vedno žal, da se nisem od nje poslovila. Jaz sem čakala, da bo prišla ona k meni, ona je pa mene čakala. Ko sem v gozdu služila, se mi je sanjalo, da je tudi ona prišla v Ameriko. Prišla je k meni in mi je podala roko. “Jaj, kako Te zebe, ko imaš tako mrzlo roko. Pojdi sem k peči, da se ogreješ!” Ona je rekla: “Vidiš, Francka, jaz sem prišla precej. k tebi, ti pa nisi prišla po Slovo k meni, ko si šla v A-meriko.” Kmalu potem je prišla preko morja vest, da je Rezika umrla. Ko sem drugo leto prišla domov, sem šla Rezikino mater obiskat. Mati se me je okoli vratu oklenila in ihtela. Tolažila sem jo, pa jo nisem mogla potolažiti. Rekla mi je: “Ti ne veš Francka, kako sem se jaz pregrešila. Ko si šla ti v Ameriko, sem dejala, da bi jaz ne dala moje hčerke v Ameriko, da jo rajše vidim na 'mrtvaškem odru. Ti si prišla še nazaj, moje hčere pa ne bo več.” In zopet je bridko zadela. ’ Letos sem imela slabe pbčitni-. ce: pet tednov'sem prebila v bol- Slovenskš fant, dijak -junak Cleveland, O. — Družina slovenskega katoliškega inteligen-ta. Oče državni nameščenec, ki je svoj čas nekaj pomenil. Predčasno je moral zaprositi za upokojitev, ker bi drugače še tisto malo pokojnino, ki jo sedaj dobiva, izgubil. Bil bi enostavno “izobčen,” ker se ni podal “na linijo.” — Mati iz ene najboljših družin v podeželskem mestu. Izgubili so vse. Fant odličnjak vseskozi, preteklo poletje je napravil maturo. Njegova srčna želja jfe bila vedno, da se posveti umetnemu slikarstvu. Vabili so ga, dobil bi bil študijsko štipendijo 20,-000 Din mesečno, stanoval v dijaškem naselju, v dijaškem domu z vso moderno oskrbo (O, imajo res krasne dijaške domove, toda ne za vse, četudi so odličnjaki, samo za “njihove”) samo—zapisati bi se moral “njim.” Vsa študijska leta brez skrbi uresničil bi se njegov večletni sen. Kaka zapeljiva slika! “Pozlatili bi ga, ako bi se pridružil njim, ponosni bi bil nanj, ker njegovo ime blesti skozi vsa šolska leta kot ime izredno nadarjenega in pridnega dijaka,” tako mi piše o njem sorodnica. » Pa ni mogel in ni hotel zatajiti svojega prepričanja, svoje iskrene pripadnosti katoliškim načelom in pljuniti na vse tisto, kar mu je bilo dosedaj sveto. Seveda štipendije ni dobil. Ni li to junaška žrtev odpovedi? Vsi Slovenci moremo biti ponosni na to, da je danes še kaj tako idealnih mladih ljudi v domovini. čast njemu in čast njegovim staršem, ki so ga tako vzgojili. Tak mladi rod, taki kristalni značaji, ti so naš up za boljšo bodočnost našega naroda. Saj vaši tu rojeni otroci verjetno ne bodo imeli veselja, da se kdaj povrnejo v domovino svojih staršev. Kam naj gre fant s svojimi talenti, ki mu jih je Bog bogato naklonil? V zaupanju na božjo pomoč se je vpisal na vseučilišče, izbral si drug predmet, ki mu morda gotoveje ali preje pomaga do kruha, — a boriti se mora s skrajno revščino. Treba plačati stanovanje, hrano v menzi, zajutrek posebej, bus (stanu, je zunaj v predmestju), knjige in razne druge drage učne pripomočke. Kje je topla obleka in dobra obutev v hudi zimi, po blatnih cestah? Kako naj mu pomorejo od doma, kjer so še bratje, vsi v študijskih letih? In pri tako pičli pokojnini. Niti oblačilnih paketov ne morejo sprejeti več, ker ne morejo plačati carine. Družina živi v ve-ikem pomanjkanju vsega, ker so vsled požara izgubili skoraj vse, car so še imeli. Stanujejo že nekaj let vsi skupaj v neki opuščeni dvorani s cementnim tlakom. Oče s sezonskim drobnim delom še nekaj prisluži, a mora še od tega plačati 65% davka. Mati, slabega zdravja, polna revmatizma, — vsled drugih težav morala bi že davno na operacijo, kar pa ne more, ker nima kdo skrbeti za družino, — nosi težo vseh. Ne jadikuje ta junaška mati, pravi: “Ne vemo, če bo Ali vsaj manjšo? Pač niso bili še postavljeni pred izbiro, dal Bog, da bi tudi ne bili. In ste jih, ali jih boste vzgojili tako, da jim bo več njihovo pošteno katoliško prepričanje in zavest naše slovenske skupnosti, kakor pa dolar? Sedaj, ko se bliža Božič, praznik Ljubezni, povejte jim zgodbo tega fanta — junaka in vprašajte jih, če bi bili pripravljeni odpovedati se nečemu, kar nikakor ni življenjske važnosti za nje, odpovedati se samo daru ali enemu izmed več njim namenjenih darov, ki jih pričakujejo pod božičnim drevescem, ali prebogatemu okrasju božičnega drevesca, — saj imate lepe jaslice —, in vrednost tega daru nakloniti temu junaškemu fantu, da mu vsaj za nekaj časa omogočite nadaljevanje študija? Ve, matere, pa bi položile k jaslicam kuverto z imenom Vašega otroka in notri kartico s pripisom: “Tvoj dar Jezušoku v revnem hlevcu za revnega študenta.” Ne vam, ne vašim otrokom radi tega ne bo manjkalo ničesar, nasprotno, bolj bogati bomo vsi, ki bomo prispevali v ta namen, bolj veselega srca bomo prepevali Novorojenčku božične pesmi. Teta tega mladeniča, uršulin-ka, me naproša, če bi mogla posredovati od tu, iz dežele svobode in vseh dobrot, kako pomoč. Zato se mi zdi, da ni dovolj, da samo občudujemo tega junaškega mladeniča, ampak da je vseh nas naša krščanska in narodna dolžnost, da ga tudi gmotno podpremo. Ali naj nas v tem oziru osramote brezbožci, ki “svoje” dobro podprejo? Vi, ki to berete, zamislite se malo. . . Morda bi tudi naša podporna in prosvetna društva - hotela med postavko za ‘“božičnice” vpisati še neko svoto v ta namen? Vsak dar, od velikih in od malih, bo dobrodošel in prosim, da pošljete na naslov podpisane, ki bo odposlala naprej. Sprejemata pa tudi: Rev. Anton Merkun 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio in ga. Anica Knez, 679 E. 157. St. Cleveland 10, Ohio. že sedaj: Obilen Bog plačaj, vesel Božič in srečno, blagoslovljeno Novo leto. Josipina Pavli, 15707 Holmes Ave. Cleveland 10, Ohio. Tel. UL 1-55798. Dišeči film “Vonjava skrivnosti,” se imenuje prvi film na svetu, ki ga ne bomo samo gledali in poslušali, temveč tudi duhali. Končujejo ga v Španiji, njegov izdelovalec pa je Michael Todd, sin lani umrlega filmskega mogočnika istega imena, ki je ta izum izpopolnjeval sedem let. Todd mlajši je že dal v Združenih državah postaviti prvi kino, v katerem bo mogoče kazati dehteče filme. Strokovnjaki pravijo, da naj-večja težava pri tej pogruntavščini ni v tem, kako posneti in spet reproducirati sedemnajst različnih vonjev, ki jih bomo duhali v tem filmu, temveč kako spraviti posamezne vonjave iz dvorane po prizoru, v katerem so odigrali svojo vlogo, ter jih zamenjati z drugimi, ne da bi se med sabo mešali. Glavni osebi v Toddovem filmu bosta igralki Diana Dors in na novo odkrita bujna švedinja Liliane Gustafson, pri kateri se bo morda kdo spomnil, da se je začetku kariere pisala Gustafson tudi Greta Garbo. Uspešen pridigar Znani nemški jezuitski duho-Vilko mogel dovršiti'študij, sil-švnik pater Leppich je imel v no bi nam bilo žal, ako ne bo!Munchenu teden dni konferen-zmogel, a ponosni smo nanj, da Te v Pripravo na mednarodni ostal tako značajen. Zaupa-1 ev^aristteni kongres. Pri žarno, da nam Bog nakloni kaj do- ključnem govoru je bilo navzo-brih src, ki bi nam priskočila na 70,000 ljudi. Med tednom je pomoč.” pater Leppich zbral vsoto 3 mi- Matere naše slovenske, očetje bjonov 700 tisoč nemških mark naši, Vas je se kaj takih? In ~ blizu milijon dolarjev — za imate še kaj otrok, ki, bi bili azijske pokrajine, kjer vlada la-zmožni doprinesti tako žrtev? kota in bolezen. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1959 lsu»u» Aspinwallski svetilničar & Si i (ii % VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE IN OBZORA MRS. RADO 5TAUT da se je ne- pripovedke in lutke), 10:00 a.m.; i'1’""'1'2, P "d.:] !i;i skaino oba-Finney, 4243 W. North Aye.1 ° l°t°Cka “ da,8a ie morski (petje, pripovedke in lutke),1 °dne.Sel 8 ,Seb»J-, T» d°m-2:00 p.m.: Llewelivn. 907 E ,e 86 »»‘^valo dejstvo. Neke viharne noči je brez Starec je izvlekel kos papir-sledu zginil svetilničar na As- ja in rekel: pinwallu v bližini Paname. “To so moja potrdila. Tale križec sem dobil leta 1830. Ta le španski iz KarMstične voj- Russell Ave. "(kirklan^e l “>■ 2:»» P- k me° t reditvam v Jackson Park m . • » j , v , st0 svetilničarja izpraznjeno; Finney je določena na eden o- a treba ga je bilo iapoiniti cimi Sera ia tja po Milwaukee Šef Milwauške požarne bram- bombaža ali sličnim materija-fce Edward McCabe pravi v bo- lom, ki je posebno vnetljiv. Božični poslanici: “Božično dre- bro poglejte, da je žica električ- Vesce je prastara in lepa šega, nih žarnic varno povita in ni > ki se nadaljuje od roda do roda vitek nikjer pretrgan ali žica ?e veliko stoletij. Je zelo lepa gola. Nikar ne puščajte papir-aavada in krasen spomin na ve- natih ' 'zavitkov okrog drevesca, iiki praznik . . . obhajanje pr- Prostor, kjer drevesce stoji, naj Vega božiča1. Pomisliti pa mora- bo prazen. Nikar ne kadite ciga- ne, tretji je iz Francoske legije in četrtega sem dobil na Ogrskem. Pozneje sem se boril v Združenih državah proti Jtigu in v tej vojni niso dajali odlikovanj.” Falconbridge je vzel doku- krasek domačega izdelka za bo-1; “C "T žično drevesce. Pravljice m. Lti za pomorski m P?' Hm, Skavmski. Dvopra- .rtu i • • cao n0fetl za Pornorski tp-romet m pora zaplenjena v napadu na W N„r b iPhari!. "J1‘ k 64,2. Mos'im'>0 Bay je Poln sipin in nož. Bili ste hraber vojak. m: r P VP'r eC’ r°b- 2' ,llltV‘n' Plovba « zelo težav- "Lahko sem tudi zanesljiv ur, pop. Pravlj,ee_ m božične na zaradi gostih megla, ki ra. čuvaj svetilnika. nT/J o’, a J‘T’ w t 'de naStaiaj0 nad temi ‘™P- “Ali se spoznate na pomor- N. 3rd St. 22. dec. od pol tretje | skimi vodami. Edini vodič šte- stvo? pop do pol šeste zvečer. Kinča- vilnim ladjam je ob takem “Tri leta sem služil na ki- nje drevesca v Burleigh na 3426 vremenu svetilnik na Aspin- tolovstvu W Burleigh St, 22. dec. ob wallu. “Različne poklice ste že 9:30 zvečer Pravljice in godba Konzul, Zdr. držav, živeč v preskusili, mister SkavinskP v Lincoln, 2321 S. 13th St., Panami, se je moral pobriga- “Edino, kar še ne poznam, 23. dec. ob 3 p.m. Muzikalni ti za novega svetilničarja in je počitek, program v Center, 2620 W. Cen- ta naloga nikakor ni bila lab- “Zdite se mi prestari za cuter St., 28. dec., ob 2. uri pop. |ka. Treba je bilo najti na-[ vaja svetilnika. Ker so naši rojaki naseljeni v slednika tekom dvanajstih ur, - v . . . ------- —>1 “Sir,” je vzkliknil kandidat ^o, da je s to lepo navado lahko ret preblizu drevesca Za kinča-j omenjenih podružnic a andidata ni bilo nobenega, razburjeno, “strašno sem u- združena tudi velika nesreča - nje drevesca in okoli njega ra-l;iavne so vabljeni, da Življenje na svetiVPku je iz- trujen. “Kot ste videli, sem °genj! Znano je, da se v teku'bite negorljivo tvarino in obe-|pošljejo ali sPremii° svoje redno težavno m Pusto. Sve-1 mnogo prestal. Tako službo Par dni igle drevesca posušijo' site okraske narejene iz stekla !malčke(na te Prireditve- VstoP' La; ^ 1ni,k0!i|Sem si Želel že leta' Star sem iri ako pridejo v stik s plamen- mesto iz papirjai. mne ni! ^kom, izbruhne požar. Svetuje, Enajst podružnic mestne jav lij , iskalec diamantov v Južni Afriki, orožnik v Prednji Indiji. Imel je farmo v Kaliforniji — uničila jo je suša; tr-j goval je z divjimi plemeni v j Brazil ji — splav z blagom se . mu je razbil na Amazonki; u-! stanovil je kovačnico v Ar-| kansasu in pogorela mu je v j velikem požaru, ki je uničil pol mesta. Potem je služil : kot mornar na različnih ladjah in večina od njih se je potopila. Imel je tovarno cigaret v Havani, a ga je osleparil solastnik ko je bil, bolan. Končno je prišel na Aspinwall in to je moral biti konec njegove nesreče, kajti na tem skalnem otočku se mu pač ni moglo nič pripetiti. Toda časih se mu je zdelo, da so ga preganjali vsi štirje elementi. Kdor ga je poznal je dejal, da ima pač nesrečo. Skavinski sam je postal vraževeren. Verjel je, da ga povsod zasleduje neka mogočna, temna sila o kateri pa ni rad govoril. Udarci usode so j bili resnično tako pogosti, da • jih marsikdo ne bi mogel pre-1 nesti, toda Skavinski je imel [ potrpežljivost Indijanca in du-j sevno moč, ki pride iz iskre-^ nega srca. Ni se uklonil uso-j di. Ta stari vojak, ki ga je ; prekalilo nič koliko ognjev, . je imel srce otroka. Nekoč je bil na Kubi razdelil ves kinin j med bolnike in ko je sam zbolel bi bil skoraj umrl. A sedaj je bilo njegovega trpljenja konec. Skalni stolp sredi morja je bil njegov dom in le redkokdaj ga je zapustil. Kadar je šel v cerkev, je oblekel svojo modro uniformo, si nadel medalje in odveslal v mesto. Toda večinoma je sedel na balkonu pod prižgano lučjo in se pogrezal v misli, ko je gledal po brezmejnem morju. Pozab i je na svet in svet je pozabil nanj. Bil je srečen v samoti. Toda prišlo je prebujenje. Ko je nekega dne čoln pripeljal, vodo in hrano, je prišel 'EKlte ca 5 strani) da ne rabimo svečk z odprtim med ljudi in le ob nedeljah I in potrebujem počitka. To je lahko zapusti za kratek čas sedaj odvisno samo od Vas. povi- SV0J Pusti stolp. Podnevi da- Kakma sreča, da sem bil ob _■ ,om, ki se rabi za m grelce pa 15,4 galon. R. W. Hughes, šef socialno- Večje oljne družbe so ^_____ . ___ Plamenčkom na drevescu, da ne knjižnice boTetos’priredilo Šale ^ kurilnemu olju za le fJLLhL! ^ faSU V Panami- Rotim drevesa ne kinčamo z izdelki iz božičnice za mladež. Šest jih bo na galon- 01ie’ ki se rabi za 0' živ,;pL-p ^ TL’ kak0r m; J6 B°g mil’ p0' _________________________________________igrev, stane sedaj 15.9c galon in J.®nlve PUjCavmka m tako doben sem ladji, ki bo izgub- olje, ki se rabi za manjše sobne bk<0 ^udno, da je mistra Fal- Ijena, če ne najde pristani-'1 grel06 Pa 15.4 galon. conbrb.ge amer ihanskega šča. če hočete osrečiti starca, konzula — nemalo skrbelo J prisegam Vam, da sem pošten, kako najti zanesljivega na- a potepanja po svetu mi je 'zavarovalninskega oddelka (So- Slet^n^ka' kakko !e razumeti dovolj. cial Security) ponovno opozar- nle^0yo ' ®se Je>^ ko se je ta Starčeve modre oči so iz- ja gospodinje, ki imajo usluž- aasIednflk ^aviJ še istega dne. I raža’e tako gorečo željo, da $ bence in uslužbenke za domača' / ° fZe,? arvn^oz s^dem' Je bil Falconbridge, ki je imel ^ dela, da mesečno pošiljajo po-1 h ahT Ve^ !n drzal se dobro, preprosto dušo, ganjen, ročila zaslužka takih uslužben-' Je POp?ln°- “V redu>” ^ rekel, “od da- cev. Pravi, da $4 tedenska plača 0zgan nea naprej ste svetilničar. ktjv i. tbcA i v , obraz, a sodGč po plavih o- Starčov obraz ie razsvpfl la | MERRY CHRISTMAS! | ”ras e "a $5° '’1sako “Tk” >4eh ni bil j“ž"iak' neizrazljiva sreča, g f (quarter) zavamvalnmske dobe.; 0bra2 je bil Mkak0 mrk todl „Zah4!jujem se Svetuje, da pišete na zavaro- pošten. Falconbridgeu je uga- vsega srca valninski oddelek za pojasnila iai na nrv: nno-ipri i „ , , , , ^ V J 1 p pogled. Začel ga “Ah lahko greste na svetil- m potrebne kuverte z naslovom je izpraševati. nik že danes’ uradat, na katerih označite zne- “Odkod ste prišli?” sek plače posameznika, priloži- “Poljak sem” te znesek davka, zapečatite ter “Kje ste doslej delali kuverto z naslovom pošljete na “Tu in tam” urad. Davek do 1. januarja 1960 ( “Svetilničar mora ostati na je 2V2% po prvem januarju pa svojem mestu. GREETINGS 1958 To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas V TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS! '•n.. 2701 W. NATIONAL AVE Milwaukee 15, Wis. VESEL BOŽIČ ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno NOVO LETO želi vsem svojiim slovenskim prijateljem JAEGER OLDSMOBILE, Inc. WALTER A. JAEGER, Pres. 1329 W. National Ave. Milwaukee 4, Wis. bo 3%. memo. Delavec plača soraz- ‘Počitek mi je potreben.’ ‘Ali imate kaka potrdila?’ “Lahko.” ‘Torej na svidenje, še nekaj: Za najmanjšo malomar-| nost boste odpuščeni.” ‘V redu.” Tega večera je bil svetilni-j čar na svojem mestu, kajti ko je sonce zašlo na drugi strani prekopa, je svetli žarek s sve-se Deveti in Mineral. Vstopnina je tilnika sijal skozi noč. Noč VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE MILWAUKEE MEMORIAL, Inc. NAROČILA SPREJEMAMO ZA SPOMLAD 2409 West Vliet St. 2605 W. Oklahoma Ave. Milwaukee 5, Wisconsin VSEM SLOVENCEM V MILWAUKEE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Priporočamo Vam našo dvorano za razne zabave in svatbe ter moderno avtomatično kegljišče z 12 “lanes” AMERICAN SERB MEMORIAL HALL 5101 W. OKLAHOMA AVE. < serves you BETTER * * * Ponovno ste vabljeni, c udeležite “Silvestrovega” 31. $2.50 za osebo (pijača, prigri-lje bila spokojna, prosojen dec. ob 8. uri zvečer v dvorani zek in ples vključeno). Na> sv;- tropski vzduh je plaval nad fare Sv. Janeza Evangelista na denje! [ morsko gladino, ki jo je pre- mikala naraščajoča bibavica. Skavinski je sedel na kameni-tem balkonu in skušal usmeriti svoje misli na službo, a bil je preveč razburjen. Poču-I til se je kot se počuti ranjena žival, ki po dolgem preganjanju končno dobi zavetje. I Končno je doživel uro počitka in občutek varnosti je napolnjeval njegovo duišo. Na tej skali se je lahko posmeho-’ val preslanemu trpljenju. Bil je resnično podoben ladji s po-| lomljenimi jambori in raztrganimi jadri, ki se premetava I po razburkanem morju in išče | poti v pristan. Pred očmi je imel to trpljenje, ki ga je samo del povedal Falconbridge-I ju. Bilo mu je usojeno, da se ni mogel nikoli v miru ustaviti ! in ipočivati. Ko je tako gledal z balkona na razsvetljene valove, je pomnil vse, kar je ! bil doživel. Vojskoval se je J na štirih kontinentih in preskusil je skoraj vse poklice. Bil je iskalec zlata v Avstra- .coats y IiESS! make yours an all-gas home'of oasy tiwiarig A appiHance dealer! ■mmtmtm-tmmtm m m KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc —V mirnem času smo torej nepotrebni! — je vzkipel Torres. — In za red bodo skrbeli novinarji. " !•'! !f||| Novinar se je opravičeval, češ, da ni mislil nikogar žaliti. —Zagotavljam vas — je nadaljeval Torres, da se pripravljajo pristaši umorjenega Ser-rana na napad. Če ne bi bilo vojske, se vi v štirindvajsetih urah ne bi mogli igrati s svojo zlato verižico. ' | jrjlfif —Serrana pač ne bi bil smeli ubiti — je pripomnil neki tem-nooki mož z brazgotino na obrazu. Torres je moža nekam čudno pogledal. Njegovo pozornost je vzbudil tudi neki rdečelasec* ki je sedel poleg brazgotinca. Medtem je vzbudil splošno pozornost Carres, ki je vstal in je šel od gosta do gosta, da bi z vsakim trčil. Torres se je spomnil na oni trenutek, ko je moral na Carre-sov ukaz zapustiti Sanchezevo pisarno. Bal se je, da ga tudi sedaj zadene kaj neprijetnega. Njegov strah je bil prazen. Carres ga je z nasmeškom pozdravil. Ko se je Carres mudil pri Tor. resu, sta mož z brazgotino in rdečelasec tiho vstala in se prikradla za predsednikov hrbet. Prvi je naglo potegnil revolver in je ustrelil proti Carresu. Prva kroglja je zgrešila cilj. Atentator je še enkrat pomeril. V tem trenutku je skočil k njemu Torres in mu je zbil roko navzgor, tako da se je kroglja zarila v strop. Medtem je tudi rdečelasec pograbil revolver in je pomeril proti Torresu. Ta se je boril z brazgotincem. Ko je videl, da mu tudi od strani rdečelasca preti nevarnost, se je naglo obrnil proti temu in ga je s pestjo sunil v želodec. Mož se je opotekel in padel. Medtem so se tudi drugi zavedli. Luz je takoj dal zvezati atentatorja in ju odvesti. —Vem, da bom moral umreti — je dejal mož z brazgotino — imel pa bom vsaj priliko, da pred sodiščem razkrinkam zahrbtne morilce, ki so ubili Serrana. —He, he, pred sodiščem? — se je nasmehnil Luz. — Kaj še! Dobra volja se je razkadila. Carres je z zadušeno jezo izpraševal Luža, kako sta prišla moža v dvorano. Torresu pa je dejal: —Torres, hvala lepa; dober človek ste in pravi vojak. Z jutrišnjim dnem vas imenujem za majorja. Nato je Carres odšel. Družba je vsa navdušena slavila Torresa. Sanchez ga je objel. Ministri so mu drug za drugim čestitali. Torres se je skromno zahvaljeval. —To vendar ni nič. Storil sem le svojo dolžnost. Lenora se je ponosno oklepala Torresa in ga je ves čas imenovala za “ženina.” Zaljubljenemu Torresu je bil ta naziv slajši ko vse čestitke in majorski čin. Le novinarju je še enkrat zabrusil pod nos: — Kaj ne, da je vojak tudi v mirnem času dober?! . Lenori atentat ni belil glave, čeravno sta atentatorja po njenem posredovanju prišla v dvorano. Naslednjega dne je šla h Carresu in mu je vse povedala. Tako sladko je znala govoriti, da predsednik ni pokazal niti najmanjše nevolje. Le s prstom ji je zažugal in dejal: —Na to seveda nisi pomislila, da bi zaradi tvoje neprevidnosti danes lahko bil mrtev. Drugič bodi bolj previdna! Vzel jo je v naročje in jo je začel poljubljati, kakor vedno, kadar sta bila sama. —Kaj se je zgodilo z onima norcema? — je vprašala Lenora. —Serranova pristaša sta bila in sta se hotela radi generalove smrti nad menoj maščevati. Sedaj sta že pri generalu. Danes zjutraj sta bila ustreljena. —Strašno! — se je stresla Lenora. Hipoma se je izvila Carresu iz naročja in zbežala iz sobe. Čez čas se je vrnila z neko listino v roki. Pred Carresom jo je razgrnila. Listina je bila škofijska okrožnica s podpisom: Jose Lemos y ComUlasa, tehuakan-skega škofa. Okrožnica je pozivala ljudi na odpor zoper Car-resovo vlado, češ, da dokler sedi na predsedniškem stolu goljuf, večkratni morilec in bivši trgovec z dekleti, i}aj nihče ne plačuje davka. Carres je zasikal od jeze. O-krožnica ga je tembolj jezila, ker so vse trditve odgovarjale dejstvu. Luzu je takoj telefoni-čno naročil, da mora škofa aretirati. —Še nekaj sem izvedela — je besedičila Lenora. — Oče je rekel, da so se člani Juventud Ca-tolica zakleli, da te tekom enega meseca pošljejo na drugi svet. Pri guadelupski Mariji je štirideset mladeničev priseglo, da ne bodo mirovali, dokler boš ti živ. Carres je malomarno zamahnil z roko. i —Jaz jim bom že pomagal z guadelupsko Marijo vred. Večerni listi so prinesli o atentatorjih senzacionelna poročila. O tem, da sta bila Serranova pristaša, ni bilo v poročilih niti besede, marveč sta bila proglašena za člana Juventuda. Na podlagi tega je Carres sivega primaša izgnal iz države. Starca so orožniki spremljali do Veracruza. Od tam so ga odpeljali v Zedinjene države, kjer je kmalu umrl v taki revščini, da niti pogrebnih stroškov niso mogli kriti iz njegovega. DINAMIT V CERKVI Nekega jutra so listi na prvi strani prinesli sledečo senzacio-nelno vest: “Marijin oltar v guadelupski baziliki je razdejan. — Pod oltar je bil položen dinamit. — Eksplozija je raznesla marmornato ploščo. — Slika je čudežno ostala cela.” Vest je povzročila v prestolici silno razburjenje. Guadelupska cerkev je mehiško narodno svetišče. Zgodovina podobe je tako združena z zgodovino mehiškega ljudstva, da jo je vsakdo imel za narodni zaklad. Guadelupsko Devico je že Miguel Hidalgo, prvi bojevnik za mehiško svobodo, proglasil za zaščitni-co Mehike. Narod je bogoskrunstva obdolžil vladne organe in je grdi čin ogorčeno obsojal. Tisoči so vrveli iz prestoldce k cerkvi, da bi videli razdejanje. Carres je ves razdražen telefoniral Luzu: —Bedak, ki je to naredil, bi zaslužil zapor. Čemu take komedije? Ljudi ne smemo s takimi stvarmi razburjati. Uredi zadevo! Luz je obljubil, da bo vse u-redil. Nekam hudomušno se je nasmehnil pri telefonu, ker je bil prepričan, da je bilo vse izvršeno s CarresOvo vednostjo, a radi narodove ogorčenosti bi lisjak sedaj rad odvrnil sum od sebe. Luz je sedel še pri telefnu, ko je vstopil v sobo Torres. (Dalje prihodnjič.) ------o------ — Šved A. Celsius je iznajditelj centigradskega ali Celzijevega toplomera, ki ga uporabljajo v Evropi in po večini ostalega sveta. Potrpežljivi komponist Franc Liszt zaradi svoje vljudnosti ni mogel ničesar odkloniti. Nekoč je sedel pri njem neki vsiljivec in ni nehal kvasiti. Liszt je od časa do časa prikimal in se nasmehnil. Ko je obiskovalec naposled odšel, so obžalovaje vprašali komponi- sta: “Vsiljivec vas je najbrže strahovito nadlegoval?” “Nikakor ne,” se je nasmehnil Liszt,“ saj ga sploh nisem poslušal.” — Okoli polovico vseh železnic na svetu je last držav. Sodobna reklama Neki angleški list je objavil tole nenavadno reklamo: “Ko so ob islandski obali ribiči ujeli morskega psa, so našli v njegovem trebuhu tudi cel izvod našega lista, ki ga je očitno brala njegova žrtev. Iz tega vidite, da je naš list zelo priljubljen in PORTABLE TV £TIS W deluxe styling .» • Horizontal slim handcrafted chassis for best performance in portable TV. POCKET RADIO Royal 250 Zenith ima razne modele Portable TV kakor tudi razne modele TV kabinetov, v raznih barvah' in raznih velikosti! CENE začnejo od $4/A-00 '169 naprej! POWERTOU ZENITH KVALITETNE SPOSOBNOSTI! • odlično Izdelajvjpkvir • posebni sestavni deli za • 15,500 voltna slikovna moč. o^jSfšSvilčnica • popolen transformator • CINELENS steklo • nova “Sunshine Picture’’ tuba SUPffiSEMflm/E! STVLEDUkEA RME JEWEL CASE! e"-"" ■' THE AMERICANA izdelan od ižvežbanih amerikan-skih mojstrov, z uporabo kvalitetnih sestavnih delov amerikanskih dobaviteljev. POSEBNA CENA Shop Early USE OUR CONVENIENT' LAY-AWAY PLAN TO CHOOSE SUNBEAM APPLIANCES NOW Poy toter on our EASY TERMS Samo še 7 rini do Božiča! Royal 250 ONLY i 39» batteries) EXTRA QUALITY FEATURES • Push-pull amplification for greater audio output • High volume wilhoul annoying distortion • Zenith wavemognet anlennai DELUXE STYLING Smart, trim styling in rich decorator colors with gleaming Roman gold trim. In rugged polystyrene—no chipping. bran v vseh okoliščinah.” Že drugi dan pa je objavil konkurenčni list tole: “Da jso našli cel izvod tega dnevnika je povsem verjetno. Prinaša namreč docela neprebavljive članke!” ----------------o------ — Civilna letalska zveza med Londonom in Parizom je bila vzpostavljena 1. 1919. HELP WANTED—FEMALE STENOGRAPHER FOR PURCHASING OFFICE Experience in shorthand and typing essential. Hours 8 to 5; 5-day week. Company benefits. Call II. W. McCarthy for appointment. KE 1-4012 CRESCENT METAL PRODUCTS (244) Ženske dobijo delo Delo zai žensko Išče se ženska, da bi skrbela za 8-let staro deklico v zamena za sobo in hrano. Kličite AN 1-2379. (244) Moški dobijo delo Poslužite se našega “LAY-AWAY” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom.—Lahki PLAČILNI POGOJI. KUPITE SEDAJ—PLAČAJTE KASNEJE ... Popravljamo TV in radio aparate vseh izdelkov ter nudimo 1-letno garancijo na izvrševanju in delih TV aparatov ... Imamo naprodaj tudi stare ledenice po izredno nizkih cenah! BRODNICK Bros. AmuHa m furmture store 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072-IV 1-6073 ODPRTO VSAK DAN od 9. zjutraj do 9. zvečer! Moški dobijo delo Moški skušeni na “lathe,” ki so sposobni delati na temelju načrtov dobe stalno zaposlitev. Acme Saw Mfg. Co. 1447 E. 47. St. (blizu Superior) (x) MALI OGLASI Odprto v nedeljo 20. dec. cd 1. do 5. pop. Hiša v “colonial” slogu s tremi spalnicami, veliko priključeno garažo, dnevno sobo s kaminom na drva, obednico, kuhinjo, shrambo za gospodinjske potrebščine in poldrugo kopalnico je naprodaj v Mentor, O., nedaleč od North Center in Edgewood Rd. Nova streha in nova peč za ogrev. Zelo ugodno blizu nove avto-veleceste v Cleveland. Parcela 75x225. Dober kup za $T8,-900. Kličite Wh 2-4440 in vprašajte za Bill Pierce. VIME REALTY (245) Superior Self Serve 7031 Superior Ave. nudi ugodno za praznike: BOŽIČNA DREVESCA DOMAČA IN IMPORTIRANA VINA IN PIVA PO NIZKIH CENAH Dostavimo! Kličite EX 1-8247 Na zalogi importirana slovenska vina! Zidana vrhu griča štirisobni zidani bungalow z veliko priključeno garažo je naprodaj na E. 228 St. nedaleč nd Chardon Rd. Hiša je v odličnem stanju. Povsod naraven les, lepe preproge ostanejo v hiši. Razvedrilnica ima kamin na drva. Kopalnica obložena s ploščicami, prav tako kuhinja okoli štedilnika in lijaka z umivalnikom. Zadaj prijetno zaprto preddverje. Hišo je treba videti, da jo boste cenili. HILLV1EW HOMES 36145 Vine St. WH 2-4440 IV 1-4468 (246) GLEDALCI — Hindi v Karačiju v Pakistanu opazujejo s streh islamsko procesijo na cesti. V Pakistanu žive pretežno muslimani. Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Re-Nu Auto Body Cr. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street S1 *H *VTrrn; SZ S TXX'XXXXXXX Park za slepce V Haagu na Holandskem so napravili park za slepce. Vanj so nasadili izključno take rastline, ki zelo lepo dišijo. Imena rastlin in smer premikanja po poteh sta napisani z Braillovo abecedo na ploščice. Vrt je tudi poln ptic pevk. --------------o----- Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI V najem Opremljena soba se odda s kuhinjo pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. (244) Ženitbena ponudba Slovenec, pošten in prikupne zunanjosti, z lepim lastnim domom, želi spoznati Slovenko v starosti od 30 — 45 let v svrho ženitbe. Ponudbe poslati na A.D. pod značko “Srečen dom”. (244) Sobe se odda 5 sob, plinska gorkota, kopalnica obita s ploščicami, pršna kopel, na novo dekorirano, velika klet, podstrešje, garaža. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959. (247) Mr. Joseph Meglich in sin Jimmy prodajata BOŽIČNA DREVESA na 7023 St. Clair Ave., na lotu ravno čez E. 71 luči, na severni strani St. Clair Ave. — Rezali smo največ naša drevesa v Pennsylvaniji in imamo zelo dobro izbiro. V fari sv. Kazimirja na 931 Ada Ave. Dvodružlinska hiša, 5 in 5, dvojna garaža, 2 nova plinska furneza, 2 nova vodna tanka, moderni kuhinji, spodaj preproge, vključene v ceno. Kličite: EN 1-4115. —(244) Open Sunday, Dec. 20 1 to 5 P. M. Mentor, Ohio, on Oakdale Rd. off North Center and Edgewood' Rd. 3 bedroom Colonial with large attached garage, living room with wood-burning fireplace, dining roonh kitchen, utility room, iy2 bath-New furnace and new roof-Very convenient to new freeway into Cleveland. Lot 75X 225. A very good buy at $18,-900. Call WH 2-4440. VSHE REALTY (245) REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in razpošiljamo i IMPORTIRANI BOŽIČNI OKRASKI IN POPOLNA OPREMA ZA KINČANJE BOŽIČNIH DREVESC pri Louis Slapnik & Son 6102 St. Clair Ave. HE 1-1126 (244) msmmm aMBŠšMššimMšimt NAZNANILO Naznanjamo, da začenši 2^ decembra 1959, bo Šornova re' stavracija odprta od 7:00 zj. ^ 8:00 zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (249) Hilltop Brek 4 bedroom brick veneer bu11 galow on E. 228 off Charde'1 Rd. Large 21/) car garage, tached garage. This house ls in perfect condition, natufj1 woodwork throughout, lov® ^ carpeting stays with house. creation room with woodbu1'1 ing fireplace. Clay tile and clay tile splash board ‘‘ round: sink and stove. Nice closed porch in rear. Ho en' a. must be seen to be appreciat6' H Ml VIEW HOMES 36145 Vine St. g WH 2-444Q IV 1-4 J ASPINWALLSKI SVETILNIČAR (Nadaljevanje s 4. strani) Skavinski pozneje kot po navadi na obalo in tedaj je videl poleg običajne zaloge če en zavoj. Na omotu tega zavoja so bile znamke Združenih držav in naslov: Skavinski, Esq. Starec je radovedno odprl Zavoj in videl knjige; vzel je eno v roke, pogledal naslov in začel trepetati. Zakril si je z rokami oči kot da jim ne bi verjel, zdelo se mu je, da ganja. Kajti knjiga je bila v poljščini — kaj je moglo to Pomeniti? Kdo mu je poslal knjige? V prvem trenutku se ni mogel spomniti, da je bil bral v New York Heraldu o Ustanovitvi poljskega društva v New Yorku in da mu je bil tedaj poslal polovico svoje mesečne plače. Društvo se mu je zahvaljevalo in mu je pošiljalo omenjene knjige. Starec tega sprva ni mogel doumeti. Poljske knjige na As-Pinwallu, na njegovem svetilniku, v njegovi samoti — to Je bil zanj čudež. Zdelo se mu je kot se to dogaja samotnim mornrajem sredi morja, da ga nek ljubljen in že skopaj pozabljen glas kliče k sebi. Sedel je nekaj časa z za-Prtimiočmi in mislil, da sanja. Ko je starec ponovno segel Po knjigi, je slišal bitje svojega srca. Pogledal je natančneje —■ bile so pesmi. Na Platnicah je bil naslov in po njim ime pesnika. Ime je Skavinski poznal, vedel je, da Pripada največjemu poljskemu pesniku. Še ko je bil vojak v Alžiriji in Španiji, je slišal o naraščajoči slavi pesnika - preroka, a tedaj je bila njegova roka tako vajena pu-tke, da ni nikoli posegla po knjigah. Zato je začel brati z veliko vnemo. Nenadoma se je zaslišal sredi veličastne narave trepetajoči glas starega moža, ki je bral na glas kot da bi mogel tako bolje Razumeti: Kot zdravje si, o rodna Litva! Samo tisti te ve prav slaviti, ki te je izgubil. Tvojo lepoto in veličino Vidim in opevam jaz ker sem te ljubil. Skavinski je utihnil in črke so mu zaplesale pred očmi,, nekaj se je zlomilo v njegovih Prsih in se dvigalo kot val iz srca. še enkrat se je obvladal in brali dalje: O-sveta zemlja, ki nosiš sveto čenstohovo, ki siješ v Ostrobrami in braniš stolno mesto Novgorodek z iskrenimi meščani, kot si me izročila nazaj zdravju in otroškim letom, ko sem prestopil tvoj presveti prag, da bi se zahvalil Bogu za ohranjeno življenje, tako nas sedaj čudežno privedi nazaj na grudi naših rodnih krajev. Starec je zaihtel in se vrgel na zemljo; njegovi beli lasje so se pomešali z morskim peskom. štirideset let je minilo kar je bil videl svojo domovino in sedaj ga je našla sama in njen glas je preletel ocean in ga dosegel v samoti na drugem koncu zemlje. V ihtenju, ki ga je pretresalo ni bilo bolečine — samo nenadoma vzbujena nezmerna ljubezen. Minute so minevale druga za drugo; še vedno je ležal nepremično. Galebi so preletavali otoček in stolp in vreščali. Prišla je ura, ko jih je krmil z ostanki svojega kosila, zato se je nekaj ptic spustilo k njemu in krožilo nad njegovo glavo, šumenje porotnic ga je predramilo. Razdelil je vso hrano pticam in znova vzel knjigo. Sonce je bilo že zašlo za panamskimi vrtovi in se je počasi spuščalo nad prekopom v drugi ocean, a Atlantik je bil še vedno poln svetlobe, na prostem je bila še vedno dobra vidljivost, zato je bral dalje Sedaj ponesi mojo hrepenečo dušo v te šumeče gozdove, v te zelene travnike. Končno je mrak zakril črke na belem papirju. Starec je naslonili glavo na skalo in zaprl oči. Potem je “Sveta zemlja, ki nosi Čestohovo’’ odnesla njegovo dušo v “šumeče gozdove in zelene travnike.” Griči so vstajali pred njegovimi duševnimi očmi in vode so šumele v njegovih ušesih in vse ga je spraševalo: ali se še spominjaš Spominja se! Vidi postrana polja, vmes gozdove in vasi. Noč je. Starčeva glava se je naslonila na trudna prša in posamezni prizori migotajo pred njegovimi očmi. Hiše, v kateri se je rodil ne vidi, ker jo je porušila vojna; niti ne vidi očeta in matere, ki sta umrla ko je bil še otrok; a vas je še vedno taka kot da bi jo bil zapustil včeraj. Nekoč je bil na straži v tej vasi in tega se še živo spominja. Spet je ulanec in stoji na hribčku pred vasjo; spodaj migotajo luči v župnišču. Petje in vpitje prihaja od tamkaj in se razlega skozi tiho noč. Potem krešejo podkve ulianskih konj iskre in postaja mu dolgčas na straži. Ure počasi minevajo; končno se luči utrnejo in megla se dviga s travnikov. Rekel bi: kot morje. Noč je tiha in hladna — resnično poljska noč! Kmalu se bo začelo svitati in petelini se že oglašajo. Nekje v višavah vrešče štorklje. U-liancu je dobro pri duši. Jutri bo bitka. Hej! To bodo migotali prapori in grmeli streli. Mlada kri mu igra kot trobenta čeprav jo hladi mrzla noč. Toda dan se že dela. Kakšna krasna dežela, sijoča v rožnati jutranji zarji. Tiho! Nekdo prihaja. Seveda, straža se mora zamenjati. Nenadoma zasliši Skavinski glas nad seboj: “Hej, starec, vstani! Kaj pa je s teboj?” Starec odpre oči in začudeno gleda v osebo, ki stoji pred njim. Končno ga spozna. To je Johnson, pristaniški pilot. “Kaj ipa je,” vpraša Johnson, “kaj si bolan?” “Ne.” “Sinoči nisi prižgal svetilke. Zapustiti moraš svoje mesto. Ladja iz St. Geroma se je nasukala na sipini. Sreča je, da se ni nihče utopil, sicer bi moral iti pred sodnika. Pridi v moj čoln; ostalo boš sli- šal na konzulatu.” Starec je prebledel — resnično je bil pozabil prižgati svetilko tisto noč. Nekaj dni pozneje so videli Skavinskega na parniku, ki je plul z Aspinwalla v New York. Revež je bil zgubil svojo službo. Spet se je odpirala pred njim morja široka cesta; veter je ponovno odtrgali list in ga nosi preko morja in kopnega. Skavinski se je'zelo postaral v teh zadnjih dneh; le oči mu žarijo. Na svoji novi poti v življenju drži ob svojih prsih knjigo, ki jo od časa do časa stisne k sebi, kot da bi se bal, da jo bo izgubil. Prevedel: Igor Hribar Ameriška in evropska označba mer Pn čevljih je razlika v označbi aiere za približnih 3214 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 33 je to ameriške mere 614 > št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je li ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi'na primer št. 38 bila ameriške mere 6, i?7 bi bila 6 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je ra*---------------- Naša predbožična razprodaja V VAM NUDI BOGATO IZBIRO RAZNOVRSTNIH IN KORISTNIH BOŽIČNIH DARIL za vsakega člana vaše družine in za VAŠ DOM! To je edinstvena priložnost, da kupite kvalitetno robo in da zraven VELIKO PRIHRANITE! Kajti cene so ZNATNO ZNIŽANE! Poslužite se našega ugodnega odplačilnega plana: KUPITE SEDAJ, PLAČAJTE DRUGO LETO! A. GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Read KE 1-1235 FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS ODPRTO: ponedeljek, torek in sredo od 9. do 9. zv. DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE PRIDITE PO NAŠE KOLEDARJE ZA 1960! ____ - ^ lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorod nik piše, da nosi obleko št. 40, j» to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34. 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 52 j« H. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12. 40 je 14, 42 ie 16, 44 je 18. in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 4b je 36, 48 je SS, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v .označbi sledeča; st. 35 pomeni ameriško mero 131^, 36 je 14. 37 je 14V2, 38 je 15. 39 je 15M>. 40 jp 1534, 41 je .16, 42 je 16%, 43 je 17. Igralska Boileau,. francoski pesnik in prijatelj komika Moliera, je vedel, da igranje na odru škoduje Molierovemu zdravju in je pesniku svetoval, naj se v bodoče rajši odpove lovorjevim vencem. ; j , *, j “Ne,” je odvrnil Moliere, “čast mi zapoveduje igrati dalje.” “Čast?” je odgovoril Boileau, “ali je to čast, če si na obraz nalepiš^ brke, igraš vlogo Sga-narella in se spustiš namlatiti od nekega pobalina?” “Nikoli nisem mislil, da bi Okoli 89 odstotkov vseh po- ^ mogei ti, Boileau, ziniti kaj ta-glavarjev družin, ki imajo lasten jco neumnega,” je odgovoril poklic, je v Zdrduženih državah jy]:0tiere “gaj vendar veš, da na zavarovanih zen in starost. Dolžinske mere: palec ali inča — 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: pint — 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel, (mernik) — 36.35 l; 1 barel (sod) — 181.74 1. Vteži: 1 funt — 453.59 g; 1 unča — 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. O C — 32 F; O F — 17.78 C, 100 C — 212 F, 50 C — 122 F, 10 C — 60 F. Ploskovne mere: 1 aker —■ 40.46 arov, 1 kv. milja — 2.50 kv. km. privatno Za bole-'odru dobi batine Sganarelle in ne — jaz.” Stroh’s pivo tekne boljše ... in bi moralo Je edino ameriško z ogljem varjeno pivo... varjeno pri 2000°, kar povzrosi najfsnejši okus iz najfinejših primesi! Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno na ta način in zaradi tega tudi nobeno drugo ameriško pivo ne tekne tako kot Stroh’s . . . mehko . . . gladko . . . osvežujoče! Ugajalo Vam bo je lažje! SEDAJ PO LOKALNIH CENAH The Slroii Trevvery Company, Detroit 26, Micfl. V KOVA TiiOVIKA Prevzeli smo dosedanjo trgovino Slovenske Zadružne Zveze na 667 East 152 St. in jo bomo vodili pod novim imenom: FOUR POINTS FOOD MARKET V naši trgovini imamo vedno na razpolago: GROCERIJO vseh vrst, ZEUENJAVO, SADJE, KONZERVNO blago itd. MESO ODLIČNE KVALITETE: sveže in prekajeno; kranjske klobase, riževe in krvave klobase, želodce. — VSE mesne izdelke pripravlja izkušen slovenski mesar. UPAMO, da nam bod odjemalci bivše trgovine ostali tudi vnaprej naklonjeni. PRIPOROČAMO se pia tudi novim odjemalcem, da nas obiščejo in se sami prepričajo, da je VSA NAŠA ROBA PRVOVRSTNA in POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! CIRIL in URŠULA ŠTEPEC, lastnika 187 lasi 152 Streef Tel.: SL 1-8316 Dostojanstvo.... Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb Mary a. svetek p eg reh ^ š zavod 478 E. 152nd Street KE 1-3177 Velik prostor za parkiranje odzadaj Ambulančna posluga z cksigensko napravo dan in noč EAGLE ZNAMKE POVEČAJO VAŠ BOŽIČNI PRORAČUN ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA ... v mestu od S :3C DOP. do 9. ZV. Na Heightsu ... do 9:30 ZV. Kaprodaj samo pri nas! Odiišne za darila! mm TAKLE!ON WASH ’N WEAK Broadcloth srajce #rr Malo ali nič likanja! Bele 8 Modre Peščene Sive Vsak moški bo vesel, če mu boste dali eno ali dve od teh finih kvalitetnih Tarieton srajc! Bupite jih sedaj, boste videli, da bodo njegove oči žarele na božično jutro! F ne kvalitetne broadcloth srajce, v merah 14 do 17, dolžina rokav od 32 do 35. a i © ci Wash ’it Wear pižame .99 Sanforizirane, da se ne skrčijo več kot 1%! Broadcloth pižame, z gumbi ali čezglavne. Popolnoma novi vzorci, velikosti A, B, G, in D. 2 Sprejemamo pismena in telefcni'na naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Moški oblačilni oddelek v mestu in na Heightsu f AMERIŠKA. ■ DOMOVINA, | “Sam Bog ve, kaj je vse tu napisal!” Z belo roko je hlastnila po li-!stu in je vanj zrla: Br! Sama HANDEL - MAZZETTI: ^ | kuga! Pusti jo tam, kjer je; da- Sk; 8i Junakinja iz Štajral m*? i nes ne boš več pisal, danes si s I “Kaj?” je gospa ostro vpraša- la. Helena se je privila k mogočnemu možu, njena roka je iska- moj." Kakor deklica je zletela proč s papirjem v roki. Par korakov — in Joahim jo je dohitel; “O, ti porednica! Daj sem!” Kakor za šalo se je nekoliko trgal ž njo, pri tem pa so se ji svilnati lasni trakovi ujeli s prami njegovega rokava in razpletle so se visoko nakopičene kite, da so se vsuli okoli nje zlati lasje. Omamila je moža, ki ji je iztrgal papir iz rok ter ga vrgel proč, kakor dete jo je dvignil s tal ter jo je pritisnil k sebi. ‘“Oh!” je vesela vzkliknila. “Tako sva se začela vrteti na • dan poroke. Dragi! zaplešiva še “čudoviti kinč, ki sem ga vi-,1a njegovo. “Joahim, je vpraša-del pri rajni gospe Marjeti, ko | la, “mi-li dobro stoje lasje in je bila na godovini pri Volku : biseri v njih? Hendel v Ajhenu.” j Njen glas je razodeval gorečo “Tako,” je rekla gospa, ki je prošnjo, obenem pa tudi nevo-stcla pred ogledalom in, grizeč ščljivo bojazen. Oj, ona druga, se v ustni, pretikala rubin v la-! ona druga, o kateri je Bertold ■seh, ‘“Kaj pa je vendar bilo ta-; govoril tam v drugi sobi in jo kega?” je nepotrpežljivo vpra-! tako hudo žalil! Je-li slišal? . sevala lepa gospa. Oj, kolikokrat jo grize ponoči: danes! “Imela je v laseh belo svilo s misel na ono drugo: naliva ji j Kar zaškripljejo vrata. Nekdo tenčico in je s svojimi kostanje-' grenkega pelina v kupo veselja, trka . . . vimi lasmi ter temnimi očmi iz-j da je žena najlepšega moža v j “Noter! Kdo je!” je zaklical gledala kakor angel. Vsa miza deželi, ki ga ji tako zavidajo.' sodnik Hendel. Žena se ga je jo je strmeč občudovala in vseh . . Peče jo, da je 0na druga bi-j držala za ramo, red zoper kugo se je zagledalo vanjo. Henr.k, to la nekoč, četudi le za malo časa je ležal na preprogi na tleh. je bila tvoja mati.” Injegova žena. v j Vrata se odpro in v sobo sto- Gospa Helena je postala rde-1 “Bi-li ne bila morala dejati! pj mož v rudarski opravi; na ča, potem zopet bleda; prsi so ji avbice na glavo?’ je vprašala in ’ klobuku se je križalo dvoje sre-kipele pod biseri in zlatim na- je svoje modre oči uprla v nje- fcmih kladivov. kitjem, njene modre oči so stre- gov resni obraz. “Gospodje in gospe, najprej Ijale grom in blisk. | Zakaj pa? Saj si zadosti le- moj pozdrav! Sem li prav pri- “Li res mislite, da danes še ped Komu se pa tako lišpaš?” šel, k mestnemu sodniku Joahi-kaka gospa dene na glavo tako : “Samo zate, samo zate.” Pro- mu Hendel?” starokopitno čepico. Za ves svet seče mu je nastavila cveteče rde-j Joahim je prikimal z glavo: si ne položim na glavo takega če ustne, da je nanje pritisnil “Pred njim stojite.” starega' stolpa, tem manje, ker poljub. Vzela je njegove roke j “Prihajam iz Ajzenerca. Pribi si tako zakrila svoje lase, ki v svoje, pritisnila jih je na pr- našam vest iz komorniškega u- so mojemu gospodu tako zelo 'si ter je oziraje se v postransko1 rada. Sedaj je previdnost na všeč.” sobo, kjer je pil in se smejal mestu. Črna smrt je v Janspa- Ponosno, z dvignjeno glavo, z Bertold s Henrikom, plašno hu.” rila v Štajersko, v admontski o- ca je.” kraj. V Janspahu da leži šest-1 “Dobro,” je reke] Hendel, ‘se-najst ljudi za kugo, 10 kužnih daj je čas, da ukrenemo naj-mrličev so že pokopali v skup- strožje naredbe. Hvala vam, no jamo. Svetuje, naj zastraži Spil; žal mi je le, da ne morete mesto, naj zapre prehod čez Ani- prenočevati v Štajru. še danes žo pri Rajflinku. Če pride po morate zapustiti mesto, da se Aniži čoln z železno rudo, lah- ljudstvo ne izpozabi nad vami ko pripelje seboj črno smrt. ! zaradi vaše žalostne novice. Po-| Henrik je očetu čez ramo zrl znam svoje Štajerce. ■— Z'a va-v pismo. “Oče,” je rekel, “če je šega uradnika vam dam seboj treba straže v Rajflinku, sem par vrstic. Le lepo miren naj bo; vam jaz na razpolago.” ‘tako mi leži pri srcu moj štajer, Sodnik mu ni ničesar odgovo- da mi ni treba tujih opominov, ril, marveč je vtaknil pismo k se-1 ako velja, moje mesto obvaro-bi, sklonil se je ter s tal pobral vati nesreče. Ta-le moja roka red zoper kugo in je nato s krep- bo obrnila kugo, tudi če pripla-kim glasom rekel selu: jva po Aniži doli.” Nato reče si- “Spil, rotim vas pri živem Bo- nu: “Henrik, ponudil si mi svo-gu, je-li res, kar poročate, se-li J0 pomoč, sedaj te potrebujem, uradnik ne moti?” — Hendel ve, Nemudoma je treba sklicati seda ajzenerški plavži rtijejo, ko- j°- Takoj zajahaj konja, pa je-likor le morejo, zoper admont- v skok k Madlziderju, naj ske plavže in ne brez vzroka: povabi župana in svetovalce, — Kriva samostanska palica udar- najbolje, če to sama opravita, da ja protestahtovske plavžarje, iz- se izognemo nepotrebnim govo-vaja po ceni železno rudo in ricam, Na tri sklicujem sejo, pri škoduje 'ajzenerškemu železu, kateri morajo biti vsi, sedaj je To vedo tudi v štajru: Morda pa Ura dve. Urno, požuri se!” sedaj v Admontu razsaja, kuga,1' Oče še ni končal, že je Henrik — ker so v admontskih rudoko- kakor blisk švigal po sobi sem pih našli novo1 rudo. To je po- in tja: meč, pokrivalo, rokavi-mislil Hendel in je rekel špilu: ce — tako — vse je v redu . . .' Sel se ni obotavljal in je stopil Na pragu že se še enkrat obrne k pisalni mizi, položil je roko in vpraša: “Koliko je številka, na luteransko sveto pismo in je 18 ali 32?” rekel: . , “številka 32.” “Prisegam pri troedinem Bo- “Dobro.’ gu, da preti najskrajnejša nevar. Z mogočnimi koraki je odšel, nost. Zato vas svarim in rotim, V hipu ga je bilo videti, kako je da ne štedite s sredstvi, z denar- dirjal liki vihar med svetlimi jem, da se obranite črne’smrti, drevesi proti mestnim vratom. Iz Janspaha že vse beži, 16 mož Sedaj se je usedel sodnik Hen-ima kužne bule, 10 jih leži poko- del k pisalni mizi in je začel pi-panih, črnih kakor oglje. Resni- sati. Ves promet s Štajersko, tudi z Ajzenercem se mora zapreti, dokler divja kužna nevarnost. To sicer ne bo brez škode, pa kaj pomaga, če pa gre za blagor štajra, cele države. Nekdo prigromi po stopnicah gori; zunaj se sliši krik in vik. Sodnik vstane od mize “‘Kaj je?” “Gospod, gospod, nevarnost! Izgubljeni smo v Štajru!” Neki moški je planil v sobo z razmršenimi lasmi, z divjimi pogledi, kakor bi gledal peklenske prikazni, in je pretrgano jecljali (Dalje prihodnjič) NOVA T R 0 0 V 8 N A ZA VSE SOSEDE IZ NAŠE OKOLICE! 142 East ISilh Street VODIJO TO TRGOVINO JOE in AN N ki so preje vodili Standard Food Market na isti cesti NA ZALOGI IMAMO VSE KAR POTREBUJETE! Hišne potrebščine * Perilo Igre Igrače Vrtne potrebščine Razne maIenkosti Pisalne potrebščine • Obleke za fantke in dekleta • Obleke za ženske in moške PRIDITE — OGLEJTE SI — KUPITE! POSLUŽITE SE NAŠEGA LAY-AWAY PLANA ' ZA VAŠE BOŽIČNO NAKUPOVANJE! Odprto do Božiča vsak dan do 9. zvečer! Se priporočata: JOE in ANN • Nogavice • Darila I • Šolske potrebščine • Steklenino • Potrebščine za dojenčke GRDINA POGREBNI ZAVOD East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Bivd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6200 Moderno podjetje — Zmerne oene na prsih prekrižanimi rokami je šumela v sobo svojega moža. Zlati obeski so žvenketali, visoko-petasti svilnati čeveljčki so prasketali, in po sobi, katero je zapustila, je zadišalo po sandalu in vijolicah. “In vendar je bila tvoja mati desettisočkrat lepša, kakor je ta!” je rekel Bertold. “‘Lep obraz še ni vse pri ženski, mora imeti tudi srce, dobro, nežno in čuteče srce.” “Kdaj je bilo godovanje pri Volku?” je zamišljen vprašal Henrik, ki si je okoli prsta ovijal kodre plavolase deklice, ki se je dobrikala okoli njega. “Je že precej dolgo tega. Če se ne motim, je bilo leta 1594. vprašala: j Gospa Helena je zavpda na “Moj ljubi, moj zaklad, je-li gias_ res, da je bila Henrikova matij Približal se je Henrik z Ber-lepša, kakor sem jaz?” j toldom in je zaklical z bliščeči- Veliki mogočni mož je izpod | mi očmi: “Oho! V Janspahu! obrvi, podobnih črnim, poteg- Samo en dan hoda od nas.” njenim mečem, zrl na lepo gospo, ki ga prosjači ljubezni in se trese od ljubosumnosti. Moti se! Z vso njeno lepoto, z vso ljubezensko umetnostjo mu ne raz-pali krvi, mu ne razdraži živcev, kakor mu jih je ona nežna druga z njenim sladkim glasom, z otožnim nasmehom, ki ga je o-semnajst mesecev ljubila v bolesti, potem pa je ovenela. Pa vendar se moti Helena, če zavida ono drugo in se čuti zaradi nje prikrajšano: prva in največ- Tvoja mati je bila takrat ravno ja ljubezen Joahimova danes ni v pričakovanju in je par tednov j Marjeta, niti Helena — nje-pozneje dobila dečka — Henri- Šova naJ večja ljubezen je danes: ka, če ga morebiti poznaš.” Štajer. Kakor poletno jutro posije v yendar je Prijazno rekel ^ teman hrastov gozd, se je pri-!Žem’ kakor bi Pomirjeval dete; kazala gospa Helena v pisarni i Ke^ena m°ja> Henrikova mati svojega moža. Sedel je pri svo-1 se ne more Pomerjati s teboj, jem pisanju in se Še ozrl ni;1 Ka] lePše’ naša Plesna, zele-Ijubkovaje mu je položila roko na Štajra 2 njenlmi nebrzdanimi na ramo in je zašepetala: “DraJ slapi! ali Pa S01^0 j^ro, ki ob gi, kako ti je všeč moja obleka?” Joahim je vrgel pero proč, obr- vznožju švicarskih gora mirno počiva in sanja kakor modro o- • . , , . . ko? Mi možje smo veseli lepih ml se na svojem stolu ter jo je . . , J ^ pogledal, ko je ravno stopila ^ena' ,a, ° S^m vf/fe . tU 1 •,az’ proti oknu. Ida Je blla enkf1 Mar^eta mo-)a’ Nežno zelenje pomladnih dre- e Prav tako? ves, ki so se zunaj majala v po- mladnem vetru, je z zeleno zlatimi lučicami obsevalo Ali te še kaj boli?” “Ti si dober, dragi moj,” je vsa srečna šepetala in je pritis- urm lucicami oosevaio njeno * blesteče belo kožo m ognjeno- Ml“ S ^ ™ ”Jf*»ve pr- barveno svilnato obleko: Bilo je/1' ^ mC b°“’ g‘>Sp0a kakor bi se majnik igral ž vV meStn: SOd"'k! se Je nakrat za- selim poletjem. Joahim Hendel je rekel: “‘Všeč mi je obleka, še bolj pa ona, ki jo nosi.” CHICAGO, ILL DOGS, PETS FOR SALE THE PERFECT COMPANION BASENJI PUPPIES (BARKLESS AND ODORLESS), RAISED WITH CHILDREN. LUdlow 2-8595. (245) smejala, sklonila je glavo nazaj, izvila se mu je iz rok, ki so se komaj dotikale njenega telesa, in je hitela k pisalni mizi: Bertold je debelo bolščal in je zamrmral: “Sedaj gre pa za res!” Hendel je z bodečimi očmi gledal na nesrečnega sela. “Poznam vas,” je rekel. “Pišete se Spil. Imate li seboj pisma?” “Da, vaša milost.” Mož je potegnil izpod nedirja z rdečo vrvico ovito pismo. “Helena,” je rekel Hendel, “pojdi proč, prehladiš se mi s svojim golim vratom.” | LIelena se je vsa tresla in je prestrašeno vprašala: Za božjo voljo, ali je res, kar pravi?” “Bomo že videli. Pojdi v svojo sobo in sleci to obleko. Lizika, pojdi z mamico!” | Helena se je odstranila, vsa rumena v obrazu, in je s tresočo se roko peljala deklico, ki se je plaho ozirala okoli. Bertold je štorklja! za njo: obraz mu je pobledel in junaško srce mu je močno tolklo. Kuga, nesrečna beseda je to, preklicana reč! -Sam jo je doživel leta 85. Na 1 kupih so ležali mrliči po cestah, v Štajro so jih metali. Brrr! Sodnik je odprl pismo, v katerem mu je knežji uradnik iz Ajzenerca poročal, da je kuga uda- Udobno spanje o Božiču in skozi celo leto! DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne CHIHUAHUAS FOR CHRISTMAS AKC. W,ILL HOLD FOR CHRISTMAS. STUD SERVICE. LONG AND SMOOTH COATS. Gibson 8-7519. \ (244) GERMAN SHEP. PUPS PRIV. $125. WhU others, $75 — Champ bloodline. — KAISER BREED, phone DEwey 5-2463. (245) NAROČITE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE naše pristne DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE pri STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET 854 EAST 185th ST. IV 1-5686 IMAMO VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven! NA ZALOGI PA IMAMO VSE, KAR SI VAŠE SRCE POŽELI! EDWARD PLANIšEK, lastnik Poslužite »e našega “Lay-A-Way” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom! Popravljamo TV in radio aparate vseh vrst. Ako je kaj narobe z vašim aparatom, pokličite nas! Popravilo bo izvršeno perfektno v Vaše popolno zadovoljstvo! — Imamo na prodaj tudi stare ledenice po izredno nizkih cenah. PRODAJAMO rabljene ledenice, pralnike, peči od $10.00 naprej! BRODNICK BROS. APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd. IVanhoe 1 -6072 — IVanhoe 1 -6073 Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer od ponedeljka do sobote!