, »M®! je vidil iti. Ves jezen mu pa moreš piti ! 44 — „to vidiš, de vino plačati!“' svojega dolžnika v oštarijo reče: „Meni ne plačaš, vino „Prijatel , 44 mu odgovori uni, pijem, tega pa ne, ali morem Dva kmeta prideta k jezičnimu dohtarju zavoljo pravde. Eden nju mu pove svojo reč in vmeša več laži vmes. Na to mu reče uni: „Poslušaj me! lagati ne smeš; bo žesain lagal, k j er b o t r e b a ! 44 1 ^ Nek bogat gospod je ležal na smertni postelji. Bila sta ravno dva dohtarja pravice pri njem. Prosi ju, de nej se eden na desno, drugi na levo stran postelje vsede. ,,Zakaj želite to ? 44 ga prašata. — „De umerjem, kakor naš Gospod zveličar ! 44 jima odgovori. Ko je bil Dunajski deržavni zbor raz- pušen, so prašali kmetje nekiga kmeta, kteriga so tje izvolili, ko je dam prišel: „Zakaj ni bilo nikoli v novicah br,ati, de ste tudi vi kaj govorili ?* 4 — „Prjjatli , 44 je rekel, „tega vi ne umite. Ali ne berete večkrat v novicah: „Sploh memranje !? 44 Tu sim tudi jaz zraven .* 4 4 Nek Jud je hvalil svoje blago neki ženski rekoč: ,,To je blago za večnost, in potem ga znate še oberniti dati . 44 Neka kmetica je rekla v veselju svojiga materniga serca gospodu fajmoštru, na svojiga šest let stariga sina kazaje, ki je ravno svojo sestrico pretepal: „Gospod fajmošter, nej' no pogledajo tega kerlca; to bo korenjak. Ze zna kvartati, zabavljati in kleti, de se iskre de¬ lajo ! 14 — „Ali pa zna tudi moliti, žena ? 44 — „0 kaj še, je še premajhni . 44 Nek vohernik je prašal vsaciga hlapca, ki ga je hotel v službo uzeti, ali zna žvižgati, in samo taciga je uzel, ki je znal. Vprašan za to odgovori: ,,Dostikrat pošljem hlapca samiga v hram po vina in žvižgati mora celi čas, de se prepričam, de ne pije . 44 Zdravnik. „Streže, kaj delajo bolniki, kterim sim včeraj zdravila zapisal ? 44 Streže. „Šest jih je nocoj umerlo . 44 Zdravnik. „Za božjo voljo, sej sim zdravil za sedem bolnikov zapisal ! 44 Streže. ,,Pač res; pa eden jih ni pil, in ta še živi . 44 Nek dohtar pravice je vergel kmeta, kte- riga pravde ni hotel prevzeti, čez prag in mu je poslal potem rajtingo za 10 grošev „za mujo. a — Drugim« dohtarju je poslal nek kmet zajca v dar; dohtar se mu zahvali v pismicu in mu zarajta to pismo z 8 groši. — Nekdo vpraša nekiga dohtarja; „Jelite, gospod! ta cekin je za 4 gld. 30 kr.? u — ,,De, u mu odgovori dohtar, dene cekin v žep in mu da 4 gld. nazaj, rekoč; »Tu imate; za vsako vprašanje rajtam 30 kr. u Nek ptujc je popotoval po zimi in ko pride v neko mesto, je več psov za njim lajalo. Pri¬ pogne se, kamen pobrat, de bi ga za psmi vergel. Pa kamen je bil primerznjen in nikakor ga ni mogel izdreti. „0 plentana dežela ! u je rekel, kjer pse spušajo, kamnje pa priklepajo. Nek gospod in njegov hlapec sta v tajisti Staniči spala in postelji ste si z znožjem na¬ sproti stale. Gospod in hlapec sta rada pila. Eniga večera pride hlapec tako vinjen dam, de je mislil, de je gospodova postelja njegova in v tej zmoti se vleže na njo z glavo v zno- žju. Ko gospod tudi pijan pozneje dam pride, gre tudi truden in vinjen v posteljo, brez de bi bil hlapca v postelji opazil. Ko se je zjutraj zbudil, vidi gospod poleg svoje glave par nog in zavpije: „Anže, pri meni nekdo leži. u Anže odgovori: „Zlahtni gospod, pri meni tudi! u Gospod: „Verzi ga na tla, potem pa še tega pri meni! u Ko ga je vergel, sta spoznala svojo zmoto. 6 Nekdo je hotel prav zgodaj zjutraj se na pot napraviti. Ukazal je tadaj hlapcu po noči pogledati, ali se že dan zori. Ko je hlapec oken odperl, zavpije gospod njim: „Tepec, luč vzemi, kaj boš pa v tami vidil ? 4C Nekemu kmetu se je rajtinga za pravdo prevelika zdela in hotel je pisma pregledati. Viditi jih samo polovično pisane je rekel, da se pravi to papir tratiti. Na to mu je odgovo¬ ril dohtar: „Tega vi ne umite; to se pravi akte pisati! : ‘ ( Kmet ni mogel plačati in pogodila sta se, de bo žito na dohtarjevim podu se mlatilo. Ko je dohtar delo pregledal, je vidil, de je polovica žita še v klasju in prijel je kmeta za to. Pa ta mu odgovori: „Tega vi ne umite ; to se pravi akte mlatiti ! u Nek hribovc se je na ladji čez Savo pre¬ peljati dal. V sredi reke so začeli valovi močno v ladjo plivkati. Kmeta je groza obšla in rekel je brodnikam: „Postojte, postojte; jez grem vun!“ Nek fant je peljal svojiga maliga bratca za roko, kar priteče drug fant raerao in sune otročiča. P er vi fant: „No, štrama, kaj suješ mojiga brata? Te bom kmalo mojimu očetu za¬ tožil ! u 7 Drugi fant: „Pojdi, pojdi5 sej še nimaš očeta!« Pervi fant: „Bedasti tepec! več že kakor ti!« Nekdo se je is strahu pred svojo hudo ženo pod klop splazil. Jezno je zavpila nad njim: „Ali se mi ne pobereš koj spod klopi?« „Nikakor ne,« ji je odgovoril pokojno, nikakor ne; bom vidil kdo je gospodar v hiši!« Nekdo je naredil v testamentu, de nej ga ne pokopljejo na pokopališu, ker — se tam bolezni nalezejo. \ ,,Žena!« je klical delovec Juri skozi okno, „vstani in Odpri mi, zvunej je mraz kot po- štalenc.« „Ali se zdaj dam pride, o pol noči! Ti vinska muha! Ali si se ga pa spet nalezel? Čakaj, de se bom zbudila. Le ostani pri svo¬ jih tovarših.« Tako se je kregala Meta v gorki postelji, se je še enkrat obernila in pustila svojiga moža stati, kjer je bil. „Meta, poslušaj me; ako mi ne odpreš, bom hišo nad tabo zasmodil.« „Le zasmodi jo, potem boš prišel v ce¬ sarsko hišo stanovati.« „Meta, ako mi ne odpreš, se bom obesel! 8 ,,Le obesi.se, potem ne bo imela smert nobeniga dela s tabo.“ ,,Meta, nikolj več me ne bo tako dolgo dam 5 samo odpri mi. u „Juri, meni se tako dobro v postelji godi.“ ,,Meta, zdaj me nazadnje vidiš in slišiš. u „0, če bi pač res bilo!“ Mož je šel. Čez nekaj časa pokliče skozi tajisto okno drug človek: „Meta, urno vstanite in pojdite, meni se zdi, de vaš mož tam pri cesti na drevesu visi. u „Ali mislite, de je res, sosed ? 4< „Tako je Meta.“ Moram tadaj hiteti, mu par krajcarjev in nove škorne uzeti, de mu jih kdo drug ne uzame. u „Ja, Meta, storite to, pomagal vam bom, de vas ne bo strah. u Meta je urno s postelje v svojo obleko smuknila in plane skozi vrata. „Kje pa visi?“ je prašala soseda: ,,Koj tam, Meta; pojdite le z mano, u Laterno mu je podala;* on je šel naprej, ona pa za njim. Komaj prideta par korakov od hišnih vrat, kar skoči njeni mož Juri iz za vodnjaka, kjer je bil skrit, plane urno v hišo in zapahne vrata za sabo. Ko je sosed to vidil, je vergel laterno po tleh in stekel rekoč: „Meta, zdaj je na vas prišla versta, se ohesti ! u 9 Nekimu Ribničanu je rekel nekdo: ,.Danes bo gotovo deževalo ! 44 — ,,Ne vejm, kako to vejste; povejdite mi ! 44 — ,,To kaže petelin na strehi , 44 ga poduči vprašani, ,,zakaj, če se na to stran oberne, kaže hudo vreme; če je pa na uno obernjen, pomeni dobro . 44 — Čez nekaj dni je bilo Ribničana na strehi viditi, ki je petelina proti severju obračal in povezoval. „Kaj pa delate ? 44 so ga prašali. 5,Moram iti na pot; potrebujem, dobriga vre- mejna; za to obračani petelina . 44 Ko je nek Ribničan prav dobro jagnjetovo pečenino jedel, je rekel: ,, Ali je kaj škoda za to pečenino, kako dobra teletnina bi bila z nje . 44 „Mende ste s pozabljivosti rokovico na¬ robe oblekli , 44 je rekel nekdo v družbi nekimu Ribničanu, ki se je vedno čedno oblačil in je par sterganih rokovic narobe oblekel. ,,l no , 44 je odgovoril ta, „sim hotel le luiknjo skriti, ki jo ima roko vica na eni strani . 44 V Ljubljani je slonil v neki oštariji kmet, oblečen v kožuhu, na železni peči. Kar na enkrat začne po smodu dišati, in vsi, ki so blizo stali, so ogledovali svojo obleko, ali se ni zasmodila. Nazadnje so tudi kožuharja o- pomnili. Sleče tedej svoj kožuh, ga ogleda in 10 ko vidi, de je že precej velika luknja prego¬ rela, pomaje z glavo in reče: „SenCejte, sim mislil, de je ogenj znotraj v peči, pa vunder gori moj kožuh na unanji strani ! u V majhnim mesticu na Ogerskim je kazal nek komediant kraj od lune obsejan, ktero je sam zmalal. Bila je pa luna tako slabo nare¬ jena, de so vsi gledavci se smejali in žvižgali, ko se je prikazala. To se je komediantu za malo zdelo. Naredil je tedej luni berke, in glejte, ko se je drugi dan spet prikazala, so berkasli Ogri vsi veselja z rokami ploskati ter vpili: „Bravo, rojak, bravo! u Nekdo je vidil jajce po vodi plavati. Se¬ gel je po njem, ga iz nje vzeti, pa v vodo je padel. Globoka je bila in ker ni znal plavati, je začel skoraj gagati. Storil je tedej obljubo, nikolj več nobenega jajca jesti, če bo rešen. Krnalo potem je bil tako srečen, vejo na kraju stoječiga drevesa doseči in na suho zlesti. Zdaj mu je bilo žal da je tako obljubo storil. Kaj bi bil namreč v postnih dnevih jedel? „Na, u je rekel, „obIjubil sim, nikolj več ne jajc jesti; pa mislim samo srovih! u Nekdo je pripovedoval v družbi kako dalječ je po svetu prišel in je tudi marsikaj 11 lažniviga povedal. Nazadnje je rekel: ,,Vidite, tako dalječ sim prišel, da bi bil, če bi bil še eno stopinjo storil, na nič stopil. u Po dolgi suši je začelo močno deževati. „Hvala Bogu! ta dež je zlat! 44 je rekel nek grajšak. „Če je to res/ 4 mu reče oskerbovavec grašine, „žlahthi gospod, vam bo lahko dol¬ gove poplačati. 44 V nekim majhnim mestu je bila šolska skušnja. Učenik, izslužen tambar, je prašal nekiga šolarja: „Koliko je 6krat 6? 44 Poza¬ bljivi šolar je dolgo molčal in mislil, nazadnje reče glasno: „6krat 6 je 42. 44 S pazljivimi očmi je pogledal učenik v tablico, ktero je v roki deržal, in z dopadnje- njem rekel: „Dobro si odgovorilo dete. 44 Zdaj se oglasi drug šolar, ki je bil bolje podučen: „6krat 6 je 36. u Oplašeni učenik pogleda stermo nepoklicaniga fanta; pa urno pregleda še enikrat tablico in prepričan, de se je pred malo vrezal, reče: „Dobro, ljubi moj; tudi ti si dobro odgovoril! 44 Nek Oger se je hvalil, de je bil v Be- nedkah. Vprašan, kaj je ondi lepiga vidil, odgovori: 12 „Erdek, prenaglo sim jahal po mestu, de bi bil mogel kaj viditi. u „Kaj ?“ so mu rekli, „jahali ste ? Sej to ni mogoče; mesto leži' na morju ! u „1 teremtete! ravno po zimi je bilo; in ker je bilo vse morje zamerznjeno, sim po ledu jahal.“ Nek kmet je nasadil graha v svojo njivo. Kmalo potem je mogel nek general vojake ogledovati, in ker je bil prostor premajhin, so mogli vojaki tudi na njivi stati. Kmet pride ravno gledati, ali že grah zeleni, in najde namest v graha polno vojakov na njivi. „Čudo čez čudo! u zavpije, „sim sadil grah, pa so zgolj vojaki zrastli! Kako se bo cesar veselil!“ Nek Neme se je Ogru hvalil, kako močno zna piti in se vunder ne vpijani. „Ho teremtete !“ je rekel stari mustafar! „tako zna tudi vol in osel piti!