i
ma
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
Leto XXX. - Štev. 13 (1496)	Gorica - četrtek, 30. marca 1978 - Trst	Posamezna	številka	Lir	200
Kava str« v inihniini nriSke Cerkve KOROŠKI SLOVENCI IN BODOČE VOLITVE
Na praznik zavetnikov stolne cerkve sv. Hilarija in Tacijana, 16. marca, je goriški nadškof Peter Cocolin skupaj z župniki goriškega mesta somaševal v v stolnici ob prisotnosti goriškega župana in drugih oblasti. Med mašo je g. nadškof imel govor, v katerem je javil, da je stopila v veljavo papeška bula »Prioribus saeculi«, s katero je bil odcepljen del ozemlja goriške nadškofije in pridružen obnovljeni koprski škofiji. Takole je nadškof Cocolin nagovoril navzoče:
Nova stran zgodovine naše Cerkve oziroma katedre sv. Hilarija in Tacijana se odpira z bulo »Prioribus saeculi« papeža Pavla VI.; nocoj ji dajem dejansko izvedbo za našo škofijo. Omenjena bula določa, da se tisti del ozemlja naše škofije, ki je po določilih mirovne pogodbe iz leta 1947 prišlo pod sosednjo republiko Slovenijo, pridruži obnovljeni škofiji v Kopru in pa metropolitski Cerkvi v Ljubljani.
Več kot dve tretjini ozemlja, ki je do sedaj tvorilo našo škofijo, ki je nastala po razdelitvi oglejskega patriarhata, bosta sedaj skupaj z deli tržaške in koprske škofije tvorili novo škofijo, ki jo vodi msgr. Janez Jenko. Ko jemljemo na znanje, da je tisto, kar je že trideset let dejansko obstajalo, in je sedaj tudi pravno priznano, pozdravljamo naše brate Slovence, duhovnike in vernike, ter jim želimo, da bi rastli kot Kristusova Cerkev v novi cerkveni ustanovi. Tem voščilom želim pridružiti v imenu naše Cerkve iskrene izraze hvaležnosti za vse dobro, ki so ga napravili v okviru naše Cerkve v več kot dve sto let trajajoči bratski skupnosti; hvale-
Trije tržaški pevski zbori iz Rojana, Skednja in Opčin so se v časopisju pritožili, ker jih organizatorji niso sprejeli med nastopajoče pri reviji »Primorska poje«. Organizatorji tj. Združenje pevskih Zborov Primorske in Slovenska prosvetna Zveza so v propagandnem obvestilu v Primorskem dnevniku 29. decembra lani napisali, da »prireditelji pričakujejo večjo udeležbo katoliških pevskih zborov, ki so bili,
vsaj na Tržaškem odsotni s te pomembne revije.
Zato so cerkveni pevski zbori iz Rojana, Skednja in Opčin v določenem roku predložili svojo pismeno prijavo, ki so jo organizatorji sprejeli. Potem pa niso ti zbori na svojo prijavo dobili nobenega obvestila, šele iz objavljenega razporeda *Primorska poje« so zvedeli, da niso vključeni med nastopajoče. Seveda so bili pev-CI in vodstva teh zborov neprijetno presenečeni zaradi tako brezobzirnega postopka.
Nekoliko zmešani pojmi organizatorjev Pa so razvidni iz pojasnila, ki so ga obja-VlU kot odgovor na pritožbo prizadetih v Primorskem dnevniku 22. marca. Citiram: duhu najširšega sodelovanja sta prireditelja vabila k sodelovanju vse laične pevske zbore na Primorskem. Med vabljenimi so bili tudi pevski zbori z Opčin, Šked-nia in Rojana, ki jih tržaška javnost po-<-na iz raznih nastopov na javnih kulturnih
Prireditvah...«
R<* ie. Prireditelja sta vabila k sodelo-VQnju tudi omenjene zbore. Poslala sta jim tudi okrožnico z datumom 24. novembra ani- Samo, da v tej okrožnici ni prav nikjer označbe »Laični zbori«!
^ nc*slednjem odstavku pa pojasnilo or-aniZatorjev pove, da »na revijo niso bili Rabljeni zbori, katerih temeljna dejavnost se odvija v drugačnih vsebinskih okvirih...«
menjeni zbori so tedaj bili vabljeni in Potem zavrnjeni zaradi »drugačnih vsebin-ih okvirov«. (Po slovensko povedano: ker P°)ejo pri maši.) Pojasnilo organizatorjev Posredno celo priznava, da je »okvir« teh “jih°V ,IU^ 'zven bogoslužja, ko pravi, da 1 tržaška javnost pozna iz raznih nasto-
na i^vnih kulturnih prireditvah...«
■ S a‘° je odprto vprašanje, ali so orga-™orii vedeli za »drugačne vsebinske vire« teh zborov, kadar so jim poslali
žni smo tudi za vse škofe in duhovnike, ki so izšli iz njih srede; bili so vredni največjega spoštovanja, goreči in pogumni dušni pastirji.
Ta sprememba ozemlja je že tretja, ki jo naša Cerkev utrpi v zadnjih 60 letih. Tudi glede prebivalstva je naša obsoška Cerkev v tem, kar ostane, raznolika v etničnih skupnostih, ki jo tvorijo, z bogato zgodovino in usmerjena v teh težkih časih, da raste v edinosti in da razvije svojo prisotnost v svetu, sledeč Kristusovi volji in navodilom drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Nova resničnost bi morala pospeševati tesnejše stike in razumevanje med obema Cerkvama, ki živita ob najbolj odprti meji v Evropi in lahko najdeta priložnosti in možnosti za skupna srečanja ob problemih verskega in pastoralnega značaja. Skupaj sta tudi poklicani, da prispevata k bratskemu in mirnemu razvoju narodov in da mimo državnih mej uresničita sožitje, ki bo zagotovilo pravičnost in spoštovanje človeka v nje-njegovih potrebah, čeprav v različni go-spodarsko-socialni družbi.
Po teh besedah, ki so bile namenjene slovanskim vernikom, je nadškof govoril o nekaterih perečih vprašanjih sedanjega časa. Opozoril je na trenutno gospodarsko krizo, zaradi katere je toliko delavcev v naši pokrajini brezposelnih. Nato je apeliral na zdrave sile v dežela, naj imajo potrebni pogum in odprtost pri reševanju problemov obsoške skupnosti. Kristjani naj pri tem doprinesejo svoj delež, istočasno pa naj ne pozabijo, da naše zadnje upanje ni v »dobrinah, ki jih rja uniči«.
okrožnico-vabilo? Ali niso vedeli za te »okvire«, ko so brez pridržkov sprejeli njihove pismene prijave? le takrat bi jim lahko povedali: »Primorska poje« ni za vas! Kako pa naj spravimo v sklad s takim ravnanjem izjavo o »najširšem sodelovanju« in pričakovanje prirediteljev na »večjo udeležbo katoliških zborov«?
Vsekakor bi omenjeni zbori zaslužili nekoliko obzirnejše ravnanje. Še posebno zato, ker poleg svoje »temeljne dejavnosti« gojijo tudi posvetno umetno in ljudsko pesem. Ker pa to pesem gojijo tudi tam, kjer ni več nobenega »laičnega« zbora tj. v Rojanu in Skednju in so si tako po svojih močeh naložili še naloge, ki presegajo njihov »okvir«, bi zaslužili za svojo prizadevnost priznanje in pohvalo ne pa tako omalovaževalno ravnanje s strani organizatorjev »najširšega sodelovanja«.
Ubald Vrabec
Sv. očeta Pavla VI. je zadnja dva tedna pestila močna influenca, zato so odpadli vsi obredi velikega tedna, ki jih je prejšnja leta sam vodil in opravljal. Do velikonočne nedelje pa se je že toliko opomogel, da si je upal opraviti slovesno mašo v baziliki sv. Petra. Ta naj bi bila znotraj cerkve, toda v zadnjem trenutku je sv. oče odločil, naj bo zunaj na stopnišču, kajti vernikov je bilo okoli 200.000, ki bi daleč ne mogli vsi v baziliko. Mnogi iz papeževe bližine so bili zaskrbljeni nad papeževo »nespametjo«, saj je zunaj bril oster veter, nebo je bilo temačno, od časa do časa pa je začelo rositi. Sv. očetu se je poznalo, da je izšel iz bolezni, bil je utrujen in večkrat ga je zagrabil kašelj, a z njemu značilno vztrajnostjo mu je uspelo vzdržati do konca.
V svojem govoru je dejal, da se moramo božji besedi, ki je prišla k nam po razodetju, predati s polnim zaupanjem. Zavreči moramo dvomljiva mnenja in ideologije, zgrajene ne človeški miselnosti in na zasebnih interesih. Ne smemo imeti strahu pred soočenjem s svetom. Naša vera ima jamstvo v Kristusovem vstajenju. Z njo bomo premagali vsak dvom in ves tisti
V Celovcu se je sredi letošnjega februarja sestal osrednji odbor NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) in zavzel stališče nasproti občinskim in deželnim volitvam, ki bodo na Koroškem leta 1979 in 1980. Osrednji odbor NSKS je sklenil v celoti podpreti samostojen slovenski nastop na omenjenih volitvah povsod tam, kjer ga terjajo krajevne razmere.
Povedano mimogrede, na zadnjih koroških deželnih volitvah, kjer je slovenskemu kandidatu na listi KEL (Koroška enotna lista) manjkalo do izvolitve v deželni zbor le okoli tisoč glasov, se je izkazalo, da je bilo dovolj slovenskih glasov za izvolitev lastnih občinskih mož tudi v onih občinah, npr. v Velikovcu, v katerih se na predhodnih občinskih volitvah na prvi pogled ni zdelo primerno postavljati slovenskih samostojnih kandidatov.
Osrednji odbor NSKS se je na omenjeni seji izrekel tudi za to, da se na samostojno slovensko listo postavi tudi nemško govoreče Korošce, ki so solidarni z bojem koroških Slovencev za njih pravice. Izrekel se je nadalje tudi za to, da se z drugo krovno koroškoslovensko organizacijo, socialistično usmerjeno ZSO (Zvezo slovenskih organizacij) dogovori za enotno nastopanje na volitvah, zato da bi obe organizaciji skupno prirejali volivna zborovanja in se zmenili za enotno politično linijo.
POSEBNO STALIŠČE ZSO
Toda ZSO se je na svojem sestanku izrekla za mnogo širše stališče. Poleg slovenske liste bo podprla tudi vse tiste kandidate na vseavstrijskih listah, ki bi si to njeno podporo zaslužili. Ta izjava pomeni v bistvu, da bo ZSO poleg samostojne slovenske liste priporočila svojim pristašem tudi glasovanje za kandidate na listi avstrijske oz. koroške komunistične stranke, ki v koroškem deželnem zboru nima sedaj nobenega zastopnika in bi rada prav s pomočjo slovenskih glasov prišla do njega.
O podpori ZSO kakemu kandidatu na listi ljudske stranke ni govora, toliko manj komu na listi svobodnjaške stranke, zakaj ZSO je vsa povojna leta podpirala samo socialistično stranko, medtem ko je NSKS ljudsko. Toda pred leti, ko se je sedanji socialistični deželni glavar Wagner javno pobahal, kakšen zaslužen Hitlerjev mladec (Hitlerjunge) da je bil, je tudi ZSO dokončno prelomila s socialisti in njen predsednik dr. Zvvitter je javno izstopil iz socialistične stranke.
Bilo bi sedaj nedosledno in protislovno, če hi ZSO podprla tudi kakega sprejemljivega krajevnega kandidata na listi socialistične stranke, zakaj kako more neki pošten kandidat sploh nastopati na listi
skepticizem, ki se je vgnezdil v mišljenju prenekaterih, kateri hočejo biti na ta način moderni, ker da tako zahteva naš čas.
Svoje velikonočno voščilo je izrekel v enajstih jezikih: v italijanščini, francoščini, nemščini, angleščini, španščini, portugalščini, v grškem, arabskem, litvanskem in korejskem jeziku. Ni pa bilo to pot pozdrava v ruščini in kitajščini kot prejšnja leta. Nazadnje je pa vse pozdravil v latinščini: »Surrex'it Dominus vere, alleluja«. Gospod je res vstal. Aleluja. Tedaj so se mu prikazale solze v očeh.
Mesto Rim pa je veliko noč preživelo pod vtisom Morove ugrabitve. Povsod je bilo čutiti varnostne ukrepe in mesto je bilo veliko manj živahno kot prejšnja leta. Nekaj je k temu seveda prispevalo tudi slabo vreme. Zato je bilo opaziti padec števila tujih turistov. Šele velikonočni ponedeljek, ki je bil v severni Italiji zares spomladanski, je nekoliko ublažil negativni turistični obračun.
• Zagrebška nadškofija ima 574 inkardi-niranih duhovnikov. Število duhovnikov je lani porastlo za 13. Župnij je 434, samo v Zagrebu 40. Lani so ustanovili pet novih.
stranke, v kateri je polno nekdanjih nacistov in se njen glavar javno baha s hitler-jansko preteklostjo.
Vendar pa strankarstvo ni samo plod idejnega prepričanja, ampak tudi stvar zasebnih interesov. Dobro organizirana stranka lahko svojim članom nudi tudi veliko možnosti za zasebno kariero in s tem povezano blagostanje in tvarno korist. Zato je na listah obeh glavnih avstrijskih, oz. koroških strank še precej slovenskih občinskih mož in tudi kakšen slovenski župan se še najde, npr. v slovenski občini Sele pod Karavankami. Sele so bile tista slovenska občina, ki je na zadnjih deželnih volitvah kljub hitlerjanskemu bahanju koroškega socialističnega glavarja še vedno v večini volila socialistično listo, kot je to delala že vseh trideset povojnih let, in ne samostojne slovenske liste KEL.
Tu se pojavi ključno vprašanje manjšinske narodne skupnosti tj. odnosa med zasebnimi in krajevnimi koristmi in potrebami narodne skupnosti kot celote. S tem, da koroški Slovenci po posameznih nekaj občinah izvolijo na listah avstro-nemških strank nekaj njim sprejemljivih in uglednih kandidatov, nikakor ne dosežejo, da bi te stranke v deželnem in državnem merilu spremenile Slovencem nenaklonjeno in sovražno stališče. Reševanje slovenske .usode v krajevnih razmerah lahko uspe za pet ali deset let, ne da bi se zavedali, da so slovenska celota omejuje iz leta v leto na manjši krog. Nobena rešitev za koroško slovenstvo ne bo, če bodo Sele čez nekaj let še vedno slovenska občina s socialističnim županom, a je prav ista socialistična stranka povsod drugod že zadušila slovensko javno in politično življenje.
NESPAMETNO PODPIRANJE
AVSTRIJSKIH KOMUNISTOV
Podobno in še bolj neprimerna bi bila podpora ZSO komunističnim kandidatom. Avstrijska partija je slepo orodje Moskve in ima na Koroškem komaj nekaj pristašev. Koroškoslovenska baza ni za komuniste in zanje niso niti tisti na avstro-nemški strani, ki so sicer naklonjeni koroškim Slovencem. Podpora neke slovenske organizacije koroškim komunistom bi drugače slovenski stvari naklonjene nemške Avstrijce zagotovo odbila. Bila bi toliko bolj nenavadna in vprašljiva, ker velja ZSO skorajda za pravo podružnico Slovenije in Jugoslavije na Koroškem. Jugoslovani pa se nasproti Moskvi zavzemajo dosledno za samostojno pot, potemtakem prav nasprotno od avstrijske oz. koroške moskovsko usmerjene komunistične stranke. Slovenska javnost doma in v svetu bi bila postavljena pred idejno razglabljanje, češ ali je ZSO slovensko oz. jugoslovansko ali sovjetsko usmerjena in odkod potem dobiva podporo?
Dosledno se za komunistično stranko izreka skupina koroškoslovenskih študentov, ki se zbira okrog lista »Kladivo«. Njena udarnost pritegne sicer marsikaterega našega mladostnika, ki ga privlačijo borbena in udarna gesla in take, ki trpijo na manjšinskih kompleksih in vidijo odrešitev v naslanjanju na mogočna svetovna idejna gibanja, zlasti tista, ki so nadišav-ljena s panslovanstvom. Vendar pa kladi-varji nimajo zaslombe med širšimi krogi slovenske skupnosti, ki jo odbija naivno ponavljanje preživelih parol, npr. o koro-škoslovenski buržoaziji, ki naj bi jo predstavljalo par gostilničarjev in trgovcev, ki so si s pridnostjo in požrtvovalnostjo ustvarili nekaj lastnega premoženja.
SAMOSTOJNA POT EDINO PRAVILNA
Večina koroških Slovencev se bo na prihodnjih volitvah izrekla za KEL, kot se je to že zgodilo, dasi izvolitev samostojnega slovenskega poslanca v koroški deželni zbor s tem še ni vnaprej zagotovljena. Da pa je mogoča, ni nobenega dvoma. Večji ali manjši uspeh na prvih občinskih volitvah bo nedvomno vplival tudi na druge deželne volitve.
Da se naši rojaki po tolikih letih odločajo za samostojen nastop, je znak živ-
ljenjske volje, zaupanja v njihovo prihodnost, ki v vseh povojnih letih še nikoli ni bila tako razgibana kot sedaj.
Samostojna pot za koroške Slovence je edini pogoj, da bo slovenstvo na Koroškem živelo in ne zamiralo, ovito v tak ali drugačen ideološki plašč. In le samostojen nastop daje osnovo za dogovore z drugimi avstrijskimi in koroškimi političnimi organizacijami, zakaj ob vključevanju v tuje stranke ni nobenih dogovorov, ampak samo diktat.
■ V Beogradu se je pri zaprtih vratih pričel proces proti 55-letnemu bivšemu polkovniku jugoslovanske vojske Mileti Peroviču. Obtožen je, da je v tujini rovaril proti ustavni ureditvi Jugoslavije ter skušal organizirati novo komunistično partijo. Leta 1974 je bil namreč v noči od 6. na 7. april v Baru ustanovni kongres te nove partije. Čeprav ne navzoč, je bil Perovič izvoljen za njenega glavnega tajnika. Perovič je ob razhodu Tita s Stalinom potegnil s slednjim, zato je moral v zapor. Leta 1956 je pobegnil v Albanijo, od koder se je podal v Kijev v SZ. Na Titov pritisk mu je sovjetska vlada odrekla gostoljubje. Zavetišče je nato našel v Izraelu in Parizu; lani v juliju pa je bil v Luganu v Švici skrivnostno ugrabljen in poslan v Jugoslavijo.
Naprej po zastavljeni poti
Deželni poslanec na listi Slovenske skupnosti, dr. Drago Štoka, je v pogovoru za velikonočno številko Novega lista povedal glede bližnjih volitev v naši deželi naslednje:
Volitve bodo 25. in 26. junija. Imeli bomo deželne, goriške pokrajinske in tržaške občinske volitve. V tržaški občini bodo tudi volitve v krajevne sosvete. Pred nami so torej velike odgovornosti in nemalo dela. Z naše strani so se priprave na te volitve že začele.
Skušali bomo ponovno izvoliti našega zastopnika v goriški pokrajinski svet, potem ko je leta 1975 izpadel, kar se v življenju naše skupnosti močno pozna, saj se v goriškem pokrajinskem svetu danes le redkokdaj govori o naših vprašanjih. To pomeni, da kjer ni prisotna Slovenska skupnost, druge stranke o naših problemih rade molče.
Napravili bomo seveda vse, da bi obdržali v deželnem svetu svojega zastopnika. Konkurenca bo huda, pojavila se bodo nova gibanja, nove stranke, vendar je mesto v deželnem svetu tako rekoč življenjske važnosti, zato moramo pri bodočih volitvah ne samo obdržati število glasov, ampak napredovati.
7. zadoščenjem moramo beležiti še svežo vest, da nam ne bo treba pobirati podpisov, kar pomeni, da bomo slovensko listo brez težav vložili po celem ozemlju naše dežele, kar se bo pri deželnih volitvah sedaj prvič zgodilo. Pobiranje okrog 400 podpisov za vsako volivno okrožje nam je doslej preprečilo, da bi nastopili tudi v Benečiji in Kanalski dolini. Tudi po naši zaslugi pa je deželni svet odpravil pobiranje podpisov za tiste stranke, ki so prisotne v deželnem svetu.
Mislimo že na volivno kampanjo, ki bo morala biti učinkovita in potekati z novimi prijemi in načini. Prepričani smo, da bomo v naših mladinskih sekcijah iz Trsta in Gorice, pa tudi pri mladih iz Benečije In Kanalske doline imeli krepko pomoč in idealno angažirano prisotnost v volivnem boju.
K temu izvajanju lahko še pripomnimo, da je bilo povsem pravilno, ko je Slovenska skupnost na zadnjih državnih volitvah nastopila samostojno in dasi zastopnika v rimski parlament ni bilo mogoče izvoliti, se je prvič predstavila po televiziji, na radiu in z lepaki po vsem območju naše dežele in do Belluna. Njen znak v celotni deželi je sedaj že poznan.
Votle besede o »najširšem sodelovanju"
Pavel VI. kljub bolezni ni umanjkal
rm m um
Mični ieniki - sramna človeštva
V januarju je Amnesty International vzela pod svoje pokroviteljstvo naslednje tri jetnike in začela akcijo za njihovo osvoboditev:
Dr. NIKOLA NOVAKOVIČ (Jugoslavija) je 64-leten farmakolog, član Hrvatske kmečke stranke. UDBA ga je aretirala marca 1977. Baje so ga več kot štiri mesece pred procesom držali v izolaciji. Sodili so mu v Sarajevu 3. avgusta 1977 in ga obtožili stikov s sovražnimi organizacijami v tujini in sovražne propagande na podlagi členov 109 in 118 kazenskega zakonika. Obsojen je bil na 12 let zapora in zaplembo imetja. Sodišče je izjavilo, da skušajo organizacije, s katerimi je Novakovič sodeloval, z nasiljem in protiustavnimi sredstvi doseči prevrat političnega sistema v Jugoslaviji. O takih programih naj bi Novakovič razpravljal z raznimi sodelavci med svojim potovanjem v Anglijo in Zahodno Nemčijo leta 1962. Novakovič je vse to zanikal in izjavil, da mu jugoslovanska ustava jamči svobodo izražanja in v tem je vključena tudi pravica, da javno izreka svoja kritična stališča na račun gospodarskega in političnega sistema v domovini. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je bil obtoženec aretiran šele 15 let po pripisanih mu zločinih. Jetnik je zdaj zaprt v Zenici. Trpi za revmo in je podvržen srčnim motnjam.
Prijazne prošnje za njegovo takojšnjo osvoboditev pišite na naslov: Predsednik Josip Broz Tito, Bulevar Oktobarske Revolucije 70, Beograd SFR Jugoslavija.
JAMIL SADAN (Sirija) je že 21 let v zaporu brez pravih dokazov in brez procesa. Ima 46 let in je pripadnik sekte Druzov, ki žive v goratem področju na meji z Izraelom. Zaradi njihovih premikov ob meji so Druži večkrat obtoženi vohunstva. Jamiil Sadan je bil baje aretiran leta 1956 po prepiru s svojim bratom, ki je član policije. V Siriji tajna policija lahko zapre za nedoločen čas vsako osebo, ki ima drugačno politično prepričanje, ne da bi bila za to potrebna formalna obtožba in proces. Sadan je bil najprej zaprt v kaznilnici Al Mezze blizu Damaska, potem pa za kakih 12 let v kraju Todmur. V začetku 1974 so ga premestili v zapor Qalaa v Damasku, kjer se nahaja v natrpani celici za politične jetnike. Zadnje čase so se pri njem pojavili znaki neuravnovešenosti. Je analfabet in ima težave tudi pri pogovoru s predstojniki. V zaporu ga uporabljajo za vsa najbolj umazana in poniževalna dela. A. I. meni, da so oblasti nanj enostavno pozabile, ker ne zna sam opozoriti nase.
Prošnje za njegovo osvoboditev pišite na naslov: His Excellency Lieutenant General Hafez Assad, The president Dama-scus, Syrian Arab Republic; ali tudi na naslov: His Excellency Mr Alib Nahavvi, Minister of Justice, Damascus, Syrian Arab Republic.
GILBERT NACCACHE (Tunizija) je 29-leten diplomiran poljedelski izvedenec, ki je bil prvič aretiran leta 1968. Pripadal je skupini marksističnih intelektualcev, ki so v glasilu Perspectives Tunisiennes kritizirali vlado predsednika Bourghibe. Skupaj s 133 drugimi obtoženci je bil septembra 1968 obsojen zaradi prevratniške dejavnosti in ustanovitve nezakonitega društva. Med procesom je prišlo na dan, da so bili obtoženci med zasliševanji mučeni, a prevladalo je zanikanje policijskih oblasti. Med obtoženci je bil Naccache deležen ene najstrožjih obsodb: 16 let zapora. Marca 1970 je bil izpuščen na podlagi predsedniške amnestije. Februarja 1972 so ga ob
valu aretacij v vrstah levih oporečnikov zopet za dva meseca zaprli v samici, ga potem izpustili in končno decembra istega leta zopet zaprli. Marca 1973 je bil obsojen na eno leto zapora. Po enem letu so mu preklicali prvo pomilostitev, zato mora od aprila 1974 naprej prestati še prvotnih 16 let zapora. Nahaja se v zaporu Na-dor v Bizerti. Njegovo zdravje je zelo šibko.
V prošnjah, ki naj bodo po možnosti napisane v francoščini, je treba poudariti njegovo slabo zdravstveno stanje. Naslov je: Son Excellence Habib Bourghiba, President de la Republique Tunis, Tunisia; ali tudi na naslov: M. Tahar Belkhodja, Ministre de llnterieur, Tunis, Tunisia.
Primer pisma: Pišem Vam v obrambo ... Zelo me je namreč prizadela novica o njegovem jetništvu. Z ozirom na podrobnosti, ki sem jih bral, lahko smatram, da se je prizadeti vedel po svoji vesti. Čeprav osebno ne poznam gospoda..., trdno upam s svojimi prijatelji iz organizacije Amnesty International, da hoče tudi Vaša država boljši svet, v katerem bodo lahko vsi ljudje sledili svojemu političnemu ali verskemu prepričanju. Zaradi tega Vas prijazno prosim, da bi primer gospoda... vzeli še enkrat z razumevanjem v pretres in ga osvobodili. S spoštovanjem.
Pišite samo na naslove, ki jih svetuje A. I. Prošnje lahko napišete na »Aerogra-me«, ki jih dobite na glavnih poštah za 200 lir in so veljavni za ves svet.
la srebrnikov mst...
(Te kitice naj se vstavijo med 2. in 3. kitico pesmi »Pretežko breme« v velikonočni številki Katoliškega glasa str. 3).
Za srebrnikov pest prodan ...
Poljub na lice še krvavo, ki je oskrunil sveto glavo, je znak: Zvežite — vam je dan!
Zbeie učenci — On je gnan od hlapcev s sulicami, koli.
O vrt Getzemani, nikoli še nisi bil tako grozan!
Duhovnik Kajfa in tvoj tast starostni Ana — sta spoznala, da sta zavisti se predala?
Je božja vajina oblast?
Ni božja — je oblast teme, ki Sinu ne prizna božanstva.
Kaj ni on Luč v zaton poganstva?
Kako mu trgata srce!
Pilat prizna: »Ničesar kriv!«
A Judov krik: »Daj nam Barabba!«
Ti si pa molil: »Oče — Abba, tvoj kelih bom do dna izpil.«
Dvakrat v škrlatni plašč zavit: en dragocen — kri te pokriva, a drugi zdrgnjenega tkiva.
Križ neseš si — naj boš pribit.
Obdaja te sovraštvo mas nagnetenih v Jeruzalemu.
Vpitje: Zmešalo se je temu — prevalovi sočutja glas.
Udarci kladiva ... Gorje ...
Na križ telo Boga bo speto, na žrtvenih bo Jagnje deto.
Pribite so roke, nogi.
Y1 Knotts
Opomba: Ta pesem se bere lahko tudi kot samostojna.
Neučinkovita podpora slovenskim Korošcem
Še nad trideset sodnih obravnav pripravljajo na Koroškem zoper tiste slovenske ljudi, ki so sodelovali pri akcijah za uresničitev narodnostnih pravic, določenih po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je te obravnave ocenil kot pritisk na koroškosloven-sko skupnost, zato da bi se sprijaznila in sprejela sedanjo manjšinsko zakonodajo, ki določa rabo slovenščine in dvojezičnost le za nekaj južnokoroških krajev, kar očitno nasprotuje sami državni pogodbi.
Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Mirko Kalezič je s tem v zvezi izjavil nedavno na tiskovni konferenci naslednje:
»Očitno je, da gre za ukrepe in dejavnost z namenom, pripraviti manjšino do tega, da sprejme zakon o narodnih skupinah in stopi v sosvete, ki so po zakonu predvideni. Pri tem uporabljajo metode pritiskov in zastraševanja, od obrekovanj in diskreditiranja zakonitih predstavnikov manjšine pa do sodnih procesov, ki so že bili in ki jih še napovedujejo. Jugoslavija bo tudi v prihodnje, kot že do zdaj, podpirala pravični boj manjšin za uresničitev pravic, zajamčenih z državno pogodbo in se bo še nadalje zavzemala za to, da bi ureditev tega vprašanja dosegli v dialogu med vlado in manjšinama, kar je edino prava pot.«
V načelu je takšno jugoslovansko stališče treba sicer pozdraviti, toda doslej je ostalo vse preveč le pri podpornih izjavah. Prvi napovedani proces proti Marjanu Šturmu zaradi »poškodovanja« dvojezične table je v Ljubljani spravil na cesto okrog štirideset tisoč ljudi. Dovolj, da je avstrijsko pravosodje proces odložilo in ga dokončno arhiviralo. Ob sedanjih procesih in obsodbah pa se v Jugoslaviji nihče ni zganil in v Avstriji mirno postavljajo pred sodišča vse večje število koroških Slovencev. V zamejskih krogih se zato širi malodušje in prepričanje, da bosta Ljubljana in Beograd zamejske Slovence povsem prepustila usodi, ki jim jo pripravljajo sovražne tuje sile.
Piše A. Majcen iz Tajnana (31.12.1977):
Delegat Ty je poslal v Hongkong brzojavne čestitke za novo leto in zraven dodal: Dne 27. 12. so poklicali k vojakom 14 naših klerikov iz Dalata im sicer za tri leta.
G. Massimino, ki vzdržuje zvezo z Vietnamom, mi je novico takoj sporočil. Kaj bo neki po treh letih ostalo od tega, kar smo s tolikim trudom vzgojili v dolgem času? Ravnatelj je včeraj zvečer prosil sobrate, da naj molijo za njihovo stanovitnost.
Vrh tega morajo katoličani m še posebej redovniki prostovoljno prositi za vstop v vojaško službo. Gorje, če ne prosijo! V tem primeru jo bodo morali vseeno prestati na kak manj usmiljen način in še v daljšem roku... Kako prav je imel moj Anton Kvan, ko je rekel: »Obupujem nad mojim idealom, da bi postal duhovnik. Kaj bo ostalo od mene, salezijanca, po treh ali celo po šestih letih, ko bom moral vihteti puško v nezdravih gozdovih, brez duhovne pomoči mojih predstojni-
Sedaj pa sta turistično podjetje Kompas iz Ljubljane tar Gospodarska zbornica Slovenije izdali poseben prospekt o Koroški v 100.000 izvodih. Prospekt ima vložek s seznamom številnih gostišč, ki so v lasti koroških Slovencev. Obiskovalci iz Slovenije v teh gostiščih lahko računajo na domačnost in na postrežbo v slovenskem jeziku, ne da bi se mučili s polomljeno nemščino, ki pomeni samo poniževanje. Rojaki na Koroškem upajo, da se bodo tako zmanjšali primeri, da bi se obiskovalci iz Slovenije ustavljali ravno pri najhujših nemčurjih in jih nehote in nevede s svojim obiskom podpirali.
Nekaj podobnega kot za Koroško bi bilo potreba organizirati tudi za zamejsko Primorsko. Tudi tu se matični rojaki, posebno po Trstu, še vedno nerodno mučijo z italijanščino, četudi zadnje čase mnogo manj kot nekoč. Da sploh ne govorimo o Slov. Benečiji, Kanalski dolini in drugih obrobnih predelih. V mnogih gostiščih in trgovinah, ki so last slovenskih ljudi, ni nikakega napisa, da bi obiskovalec iz Slovenije vedel, da lahko mirno povpraša in naroča v svojem jeziku. Morebitni prospekt o Primorski naj bi upošteval vse tiste obrate, kjer imajo tudi kakšen slovenski napis.
Čut odgovornosti Slovenije do rojakov v zamejstvu
Pred kratkim smo omenjali, da je mladinska organizacija v tovarni Krka v Novem mestu organizirala zimovanje v nekaterih gostinskih obratih koroških rojakov.
Liga slov. Amerikancev (LSA)
Ta izredno delavna slovenska družba je imela novembra lani v New Yorku svoj tretji simpozij. Z njim je Liga sklenila svoje raziskave o slovenski prisotnosti v svetu. Predavanja bodo izšla tudi v tisku. Doslej so na simpozijih predavali ugledni slovenski profesorji in drugi zastopniki javnega življenja; prof. Antolin (Silnice slovenske narodne eksistence), ing. Burgar, V. Čekuta (Dvojezičnost in kulturni pluralizem v Kanadi), dr. Hočevar (Sodobni pomen slovenskih izročil), dr. Hodnik (Ohranitev narodnih cerkva v svetu), dr. Kalan (Ohranjanje slovenskih izročil v New Yor-ku), arh. Kregar (Ohranjevanje slov. dediščine, program LSA), dr. Lenček (V spomin I. Cankarja), prof. Lipovec (Slovenska realnost v letu 1975), dr. Nielsen (I search of Ethnic Identity - A personal Experien-ce), V. Pregelj (Tre Slovenian Heritage Co-mitee of Washington), arh. Helka Puc (LSA in nove generacije).
    imunimi mm imun    .................
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
HiiimimiiiiMiiNiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiNiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiimiiniMiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiimiiMiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiii!
NOVICA IZ VIETNAMA
kov!« Kdor hoče vztrajati, mora biti res svetovni prvak v dozorelosti. Zato silno potrebujejo, da jih podpiramo z molitvijo. Kar bojim se, da bo kmalu prišlo kako novo poročilo, ki bo povedalo, da bodo še drugi poklicani k vojakom. Mislim, da je na seznamu kakih 40 naših klerikov, ki so v starosti od 18. do 28. leta Potemtakem bo čez nekaj mesecev od naših sobratov v Vietnamu ostalo samo še kakih 50 ali celo manj. Zares »mala čredica«!
Tako se krha moje delo in delo drugih odličnih vzgojiteljev na salezijanskem misijonskem polju v Vietnamu. Upajmo, da bo tako, kakor sem jim svoj čas pripovedoval o jugoslovanskih novincih in klerikih v vojaški službi. Da bodo po njihovem zgledu vse premagali in se zopet vrnili v naročje matere Družbe, še bolj izkušeni in bolj navezani na don Boška. Gospod Massimino je pa bolj črnogled in pravi, da je naše delo v Vietnamu v razkroju. O tem ne maram niti misliti, ker bi me preveč bolelo.
Jamlje
Letos za veliki teden je bilo naše farno občestvo izredno prizadeto. Dve dragi nam osebi sta nas nepričakovano zapustili. Na veliki četrtek zjutraj je namreč v bolnišnici pri sv. Justu v Gorici izdihnila zavedna slovenska žena Emilija Soban.
Pokojna Milka je bila vedno delavna in vedra, čeprav bi iv aprilu dosegla 70 let. Mnogo je žalovala ob prezgodnji izgubi še mladega moža, ki je padel v septembru 1943 s tolikimi drugimi. To je bil Lojze »z Lehte«, od leta 1941 zavzet cerkovnik v domači cerkvi.
Po moževi smrti je tudi žena Milka skrbela za lepoto hiše božje. Vsem je še v Spominu, kako je znala okrasiti božji grob in posebno še Marijin oltar. Z možem Lojzetom ter s sedaj že pokojno mamo Jožefo je nadvse gostoljubno sprejemala in postregla vsem dušnim pastirjem posebno v letih, ko v Jamljah ti še niso imeli župnišča. Dobri Bog ji bodi tudi za to bogat plačnik!
Na veliko soboto zvečer pa je izdihnil Anton Pahor (Tone Metin), skoraj istih let kot zgoraj omenjena Milka. Vedno je bil narodno in versko zaveden. V mlajših letih se je kot samouk oprijel igranja na harmonij, začel poučevati petje ter voditi cerkveni zbor. A tedaj so nastopila najhujša leta fašističnega zatiranja: oblastniki iz Nabrežine so surovo nastopili in nasilno zaustavili vsako delovanje.
Ko so se razmere spremenile, je spet zvesto podpiral vse dobro in sodeloval pri obnovljenem cerkvenem zboru, v katerem sedaj vneto prepevata njegova dva sinova.
Pokojni Tone je bil tudi več let cerkveni ključar. Bil je tudi več let občinski svetovalec in stalno kandidiral na slovenski listi. Za zasluge mu je Slovenska skupnost pred dvema letoma podelila spominsko kolajno, katero je pokojni sprejel s solzami v očeh.
Dobri Bog mu povrni za vse. Vaščani so se mu oddolžili z veličastnim pogrebom, člani zbora »Fantje izpod Grmade«« pa so
sc poslovili od njega z lepim petjem, kot se spodobi za nekdanjega organista. Mario Soban pa se je ob odprtem grobu spomnil pokojnika kot moža, s katerim se je vsakdo lahko o vsem preudarno pogovoril in od njega dobil dober nasvet ali spodbudno besedo.
Svojcem obeh pokojnih izrekamo iskreno sožalje in ju priporočamo v molitev.
f župnik Stanko Škrbe
S Koroškega je prišla vest, da je v sredo 15. marca umrl v Celovcu Stanko Skrbe, župnik v Lipi pri Vrbi. Lani 11. novembra je spolnil 74 let. Na cvetno nedeljo so se od njega poslovili farani, potem pa so ga prepeljali v Spittal ob Dravi, kjer je bil v ponedeljek 20. marca pokopan v grobnico slovenskih duhovnikov.
Pokojni župnik Škrbč je bil po rodu iz Žužemberka ob Krki. V duhovnika je bil posvečen leta 1928. Najprej je bil kaplan v Mengšu, nato kapiteljski vikar v Novem mestu, potom pa do odhoda v tujdno leta 1945 katehet na ljudskih šolah v Ljubljani. Bil je zelo sposoben vzgojitelj mladega rodu in prijeten družabnik. Zlasti v duhovniški družbi se je dobro počutil. Zato ni opustil, dokler je mogel, nobenega duhovniškega srečanja.
V tujini je bil nekaj časa kurat na Vellauu pri Meranu, nato je s premnogimi rojaki odšel v Argentino, odkoder se je leta 1962 vrnil v Evropo. Celovški škof Kostner ga je sprejel z odprtimi rokami in poslal najprej za župnega upravitelja v Požarnico (Pusarnitz) pri Spittalu. Ko je postal avstrijski državljan, je bil imenovan za župnika v narodnostno mešano, nekdaj čisto slovensko župnijo Lipo v bližini Vrbskega jezera. Tu ga je po razgibani življenjski poti smrt prepeljala na drugi breg, v kraljestvob njegovega Učenika, ki mu je zvesto služit. Tudi naš list je imel v njem ves čas zvestega naročnika. Naj se odpočije na spittalskem pokopališču, kjer je toliko slovenskih beguncev po letu 1945 že našlo svoj zadnji dom. - j k
■ Vsi, ki iščejo sledi za ugrabljenim Al- j dom Morom, še naprej blodijo v popolni temi, pač pa so se po enem tednu molka spet oglasili ugrabitelji in na štirih mestih, v Turinu, Milanu, Genovi in Rimu pustili svoje »poročilo št. 2«. V njem pra- j vijo, da je »ljudski proces proti Aldu Mo-ru v teku«. Ponovno mu očitajo, da je na čeloval »internacionalistični strategiji mul-tinacionalnih družb«.
■ Sam veliki petek so izrabili rdeči bri-gadisti za svoj nov atentat. V Turinu so streljali na bivšega turinskega župana in deželnega svetovalca DC arhitekta Giovan-nija Picca. Svinčenke so ga zadele v nogo in ramo. Picco je že četrti demokrščanski veljak, ki so ga v enem letu člani rdečih brigad obstrelili v Turinu.
■ Na povratku iz Addis Abebe se je v Rimu ustavil kubanski zunanji minister Isidro Malmierco ter se sestal z italijanskim zunanjim ministrom Forlanijem. O sporu med Etiopijo in Somalijo glede pokrajine Ogaden je izjavil, da so meje na afriški celini svoj čas začrtale kolonialne sile, ne da bi upoštevale zgodovinsko in plemensko stvarnost, kar sedaj povzroča spore med posameznimi državami. Kljub temu je treba te meje spoštovati, ker bi njihovo spreminjanje povzročalo še več sporov.
■ V Frankfurtu se je pričelo tretje zase’ danje »Russelovega sodišča«. To »sodišče« ima to posebnost, da še nikdar ni izreklo kake obsodbe zoper levičarske diktatorske režime, pač pa vneto nastopa zoper kršitve demokratičnih pravic v demokratičnih državah ali državah z desničarsko usmeritvijo. To pot bo razpravljajo o kršitvah pravic v Zahodni Nemčiji. Zanimivo je, da je -bil sprva vključen v tematiko procesa tudi položaj v komunistični Vzhodni Nemčiji, pa je bila kasneje ta točka črtana z dnevnega reda. Očividno je za »Russelovo sodišče« tam vse v najlepšem redu. Med člani sodišča so tudi trije Italijani in sicer komunista Terracini in Radiče ter levi socialist Lombardi. Tudi to dosti pove: vrana vrani oči ne izkljuje.
■ Več ko dva meseca so držali ugrebite-lj-i vklenjenega s kapuco na glavi francoskega barona 41-letnega Jeana Empaina, ki je predsednik ene francosko helgijs-kih industrijskih veledružb. Ko bi morala biti izročena odkupnina 17 milijonov švicarskih frankov, je nastopila policija, enega zločinca ubila, drugega zajela, trem pa jc uspelo zbežati. Zdi se, da je bil zajeti zločinec vodja ugrabiteljev, kajti prepričal je ostale, da so barona spustili. Vrnil se je brez členka na mezincu leve roke. Tega so ugrabitelji poslali družini, da bi jo pripravili k izplačanju odkupnine.
■ Sovjetske oblasti s-o odvzele državljanstvo znanemu violinistu Mestislavu Rastro-poviču -in njegovi ženi Galiini Višnjevski. Oba sta trenutno v ZDA.
■ Izraelska vlada je odpoklicala z Dunaja svojega poslanika iz protesta, ker sta avstrijski kancler Kreisky in zunanji minister Pahr izjavila, da nosi moralno krivdo za napad palestinskih gverilcev na izraelski avtobus pri Tel Avivu izraelska vlada, ker ostaja nepopustljiva do zahtev palestinskega osvobodilnega gibanja. Avstrijska vlada je tudi zavrnila izraelsko zahtevo, da se zapre sedež Palestincev na Dunaju.
■ V ZDA se je končala najdaljša stavka rudarjev. Trajala je -109 dni. Z glasovanjem so rudarji odobrili osnutek nove delovne pogodbe. Plače se jim bodo v treh letih zvišale za eno tretjino in -bodo dosegle
10,20	dol. na uro (okrog 8.500 lir).
Tiskovna služba koroških Slovencev v nemščini
Osrednji koroš-koslovenski »Naš tednik izdaja na razmnoženih izvodih tudi tekoč novice iz življenja koroških Slovencev nemščini pod naslovom »NT - Pressc dienst«. Prvič so izšle pred dobrimi trerr leti v nakladi 150 izvodov in so bile nt menjcne predvsem avstrijskim listom i tiskovnim službam, da bi lahko imeli v« sti o manjšinskem položaju iz prve rok« Toda koroški nemški listi .so ta izvini poročila začeli bojkotirati. Dostavljanj po pošti drugim avstrijskim listom pa j preveč mudilo, zakaj »Naš tednik« niffl posebnega teleprinterja.
Toda omenjene novice so dobile vedn večji krog odjemalcev zunaj časni,karsk ga področja, pri drugih ustanovah, ki s zanimajo za koroške Slovence in manjši ska vprašanja na splošno. Naklada je zal nat ušla zadnji čas že na 600 naročniko 1 N I - Pressedienst« bo zato uvedla mesc no posebno prilogo »Zeitbild« (Slika čast zato da bi -ustregla širšemu krogu naro nikov.
L
PiMerie Sovodenj s Škofn luko
Po večkratnih srečanjih in razgovorih med občinskima delegacijama Sovodenj in Škofje Loke, ki sta jih vodila župana obeh občin skupno s predstavniki družbeno političnih organizacij ter kulturno prosvetnih društev, je prišlo v soboto 18. marca v Škofji Loki do prvega dela pobratenja.
Pobratenja se je s te strani meje udeležilo nad sto ljudi. Med njimi so bili člani sovodenj skega občinskega sveta, zastopniki prosvetnih društev, ki v občini Sovodnje delujejo, pevski zbor Rupa-Peč in nonet iz Sovodenj. Prisotna sta bila tudi predstavnik Sveta slovenskih organizacij dr. Damjan Paulin ter Marko Wal-tritsch za SKGZ in SPZ.
Škofja Loka je goste sprejela z močnim sneženjem. Na grajskem dvorišču sta jih pozdravila škofjeloški župan Tone Polajnar skupno s člani občinske skupščine, medtem ko je mestna godba igrala vesele koračnice. V grajski dvorani, kjer se je nato vršila slovesnost pobratenja, so bili poleg omenjenih še prisotni jugoslovanski vicekonzul v Trstu Lojze Kante, član republiške konference SZDL Jože Hartman ter predstavniki raznih družbenopolitičnih organizacij.
Kulturni program je odprl škofjeloški mešani komorni zbor pod vodstvom Janka Močnika. Nato sta združena zbora so-vodenjske občine pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapela Pobratimijo Vinka Vodopivca, ponarodelo v priredbi Rada Simonitija Bolen mi leži in Zdravico Ubalda Vrabca.
Sledili so govori. Prvi je spregovoril škofjeloški župan Tone Polajnar. Omenil je dejstvo, da sta občini sicer v različnih državah, a obe slovenske narodnosti. Ugotovil je, da je v sovodenjski občini visoka narodna zavest. Potem se je še dotaknil zadnjih težkih dogodkov v Italiji.
Po tem govoru je bilo na vrsti branje listine o pobratenju. Osnova pobratenju je povezava narodnostnih, zgodovinskih, kulturnih in socialnih pogojev za življenje ter delo občanov tako v preteklosti kot v sedanjosti. Listina nadalje pravi, da »se s pobratenjem občini zavezujeta nenehno razvijati medsebojno spoznavanje in vse oblike prijateljskega sodelovanja med občani.«
Nato je povzel besedo sovodenjski župan Jožef češčut. Izrazil je upanje, da se bodo kulturno prosvetni stiki med občinama še poglobili, poudaril je veliki pomen naslona na matično domovino in povabil škofjeločane na drugi del pobratenja, ki bo letos v juniju v Sovodnjah.
Zatem sta oba župana listino, ki je napisana v slovenskem in italijanskem jeziku, podpisala, župan Tone Polajnar pa je županu J. Ceščutu poklonil leseno skulpturo »Partizanska kolona«, ki jo je izdelal domačin samouk Alojzij Igličar.
Spregovoril je tudi član republiške konference SZDL Jože Hartman. Kot značilnost obeh občin je omenil lepo lego obeh krajev, ki ležita na sotočju dveh rek. Prikazal je prizadevnost jugoslovanske politike, ki teži po gradnji sožitja med narodi 'n tudi on pohvalil visoko narodno zavest Slovencev v Italiji. Čestital je sovodenj-skemu županu češčutu, da je v zamejstvu zupan z najdaljšo upravno dobo, saj že 25 let vodi »socialistično trdnjavo« Sovodnje. Ta fraza v danem trenutku gotovo ni bila najbolj posrečena, saj so v občini poleg socialistov še mnogi drugi, ki pripadajo drugim demokratičnim strankam.
Po končani uradni slovesnosti so pevci iz Sovodenj skupaj z onimi iz Škofje Loke prepevali dalj časa ter tako potrdili, da so vredni napisa, ki je bil na zidu: »Bratje, podajmo si roke!« Kljub močne-
mu sneženju so se sovodenjski pevci skupno s predstavniki Škofje Loke podali do spomenika padlim borcem, kjer je bilo polaganje vencev. Tu so zapeli rusko pesem »Kraguljčki« v Bratužev! priredbi in prestavi pesnika Štefana Tonklija.
Veselo razpoloženje se je nato nadaljevalo ob pogrnjenih mizah v restavraciji. Tu so poleg pevcev nastopila tudi dekleta z Vrha, ki jih vodi Magda Ferfolja-Deve-tak. Zapele so več pesmi in žele veliko odobravanja - R. D.
Najstarejši romar k sv. Jožefu v Ricmanjih
Nepretrgoma od 1902 (izvzemši vojaški rok) 95-letni Anton Grižon iz Padene pri Piranu leto za letom priroma k sv. Jožefu v Ricmanje. Tudi letos je prišel. Če pomislimo na starost tega zglednega moža in na težave, ki gotovo niso manjkale v času zadnje vojne, je bil kljub vsem zaprekam v skoraj 70 letih vedno prisoten na tem prazniku.
Prisostvoval je Slovesni maši in pozorno poslušal slavospev sv. Jožefu, ki ga je izrekel v pridigi g. dekan Prestar z Vrhnike. Lepo petje pod vodstvom Marte Komar je dalo dostojen okvir jutranji in popoldanski liturgiji. - E. F.
Poimenovanje šole po K. Široku
Ob poimenovanju šole po Karlu Široku je v nedeljo 19. marca slovenska osnovna šola v ul. Donadoni priredila lepo in prisrčno slovesnost. Italijansko ravnateljstvo je dalo za to priložnost na razpolago šolsko telovadnico, ki so jo starši in gostje napolnili do zadnjega kota.
Občinstvo ter šolske in cerkvene predstavnike je v obeh jezikih pozdravil najprej ravnatelj Egidij Strnad, nato pa še dr. Jogan kot predstavnik staršev na isti šoli. Zaradi precejšnjega števila italijanskih staršev, katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo, je razumljivo, da je tudi dr. Jogan podal svoje misli v obeh jezikih.
Oba govornika sta predvsem poudarila, da se je šola končno osvobodila anonimnosti, v katero je bila dolga leta potisnjena ter se more zdaj kot živo bitje s polno pravico predstaviti javnosti z lastnim imenom in priimkom. Da je ogroženost našega etničnega in kulturnega bistva v mestu še posebno močna, zgovorno dokazuje število vpisanih otrok od njene ustanovitve
Mladinska sekcija SSk - Gorica in Mladinska komisija SSk -Trst prirejata
I. MLADINSKI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI
9. aprila 1978 ob 14.30 v Avditoriju v Gorici (ul. Roma 20) SPORED
1. otvoritev in pozdravi delegacij
2. tajniško poročilo
3. posegi o vlogi Mladinskih sekcij SSk na raznih področjih
4. debata
5. kulturni program
Po končanem sporedu bo v mali dvorani Katoliškega doma družabni večer in zakuska s pričetkom ob 18. uri.
Toplo vabljeni in nasvidenje!
r ■''■m
** ’
1946 do danes. Od največ 118 učencev vpisanih leta 1947 je število postopoma padlo na približno 20 otrok v letih 1955-58. V tako skromnem merilu se je obdržalo celih deset let, tj. do ustanovitve vrtca leta 1966. Tedaj je število počasi spet raslo in se ustalilo na 50-60 učencev, kot jih je približno vsa zadnja leta.
Da je bila slovesnost res občuteno prisrčna, je razumljivo tem bolj, ker so nanjo čakali celih pet let. Toliko časa je namreč bilo potrebno, da so se birokratski zapletljaji na ministrstvu dokončno ugodno rešili in pristali na poimenovanje šole po tržaškem rojaku, pesniku, pisatelju in učitelju Karlu Široku,
Z ozirom na italijansko šolo je dr. Jogan takole zaključil: »Na dan, ko v tem poslopju slavimo praznik, s tem da odkrivamo ploščo in relief podobe Karla Široka, moram poudariti še sosedske odnose z italijansko šolo, ki je v istem poslopju. Ti sosedski odnosi, ki so se v zadnjih letih utrdili, izhajajo po mojem iz skupne zavesti, da ima danes šola kot ustanova, povezana s širšo družbeno problematiko, neodvisno od etnične pripadnosti, skupne probleme in torej, da jih lahko samo z vedno večjo povezavo in skupnim delom rešujemo.«
Otroci so se okusno predstavili občinstvu z recitacijami in prizorčkom Karla Široka. Še posebno pohvalo pa zasluži res dovršena izvedba pevskih točk pod vodstvom učiteljice Kuretove.
Teološki tečaj
Po presledku velikonočnih praznikov bomo v petek 31. marca zopet nadaljevali s predavanji teološkega tečaja. Dr. Oskar Simčič bo imel pet večerov o moralki, dr. Bertoncelj bo dvakrat predaval o moderni katehezi mladih, sledil bo dr. Dermota, ki bo v petih večerih obravnaval psihologijo in še kaj.
Predavatelji so vsi priznani strokovnjaki, zato vabimo vse, ki želijo poglobiti svojo cerkveno zavest, da se nam pridružijo. časi so resni in hvaležno sprejmimo priložnost, ki se nam nudi, da bomo znali prav izbirati v kaotičnem pluralizmu idej, ki nas skušajo povleči v svoj vrtinec.
Predavanja se vršijo, kot običajno, vsak petek ob 20. uri v Marijinem domu, ul. Risorta 3.
Nagrada »Vstajenje 1977«
Komisija za literarno nagrado »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, ravnatelj dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar se je sestala 22. marca v Trstu in podelila literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1977 Ireni Žerjal za njeno pesniško delo, posebno za zadnjo zbirko Pobegla zvezda, ki je izšla lani v Trstu v samozaložbi. Njene pesmi so globoka in pretresljiva izpoved zrelega človeka, ki mora živeti sredi neurejenega sveta, kjer so izginile vse vrednote. Istočasno spremlja s srčno prizadetostjo spreminjanje slovenskega tržaškega Brega v industrijsko področje. Njena pesniška izpoved je preprosta, vendar izbrana, včasih z rahlim ekspresionističnim navdihom in z učinkovitimi ljudskimi izrazi. Denar za nagrado je podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Podelitev nagrade bo v ponedeljek 3. aprila 1978 ob 20.15 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3.
V Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 3. aprila
DVOJNI NAGRAJEVALNI VEČER
Slovesno bosta podeljeni nagrada »Vstajenje« ter nagrada iz sklada Dušana Černeta. Pričetek ob 20.15.
/z naše dežele
Seja deželne SSk v Jamljah
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je 20. marca sestalo v Jamljah na redni seji, na kateri je razpravljalo o vrsti tekočih zadev. Po uvodnem poročilu predsednika Bratuža je tajnik Štoka obširno poročal o zakonu za poklicno izobraževanje, ki ga je pred tedni izglasoval deželni svet v precej polemičnem vzdušju.
Za nas Slovence je ta deželni zakon važen posebno zaradi tega, ker predvideva poklicne šole in tečaje tudi v slovenskem jeziku, za kar se je od vsega začetka potegoval predstavnik SSk, ki je bodisi sam bodisi skupno z drugimi svetovalci vložil več zadevnih popravkov, ki jih je deželni svet po dolgi in razburljivi razpravi končno le osvojil.
Iz uradnih virov se je zvedelo, da osrednja vlada oziroma vladni komisar nista dala bistvenih pripomb k temu deželnemu zakonu; s tem je vlada sprejela poklicno izobraževanje v naši deželi tudi v slovenščini, kar je vsekakor pozitivno dejanje.
Deželno tajništvo je nadalje obravnavalo zadržanje občinskih uprav na Tržaškem in Goriškem, ki jim načelujejo slovenski župani — pripadniki PCI in PSI — do volitev občinskih zastopnikov v od staršev, dijakov in vsega šolskega osebja bojkotirane šolske svete. Pri tem je z obžalovanjem ugotovilo, da se razen svetovalcev SSk in nekaterih občinskih svetovalcev iz vrst PSI ter občine Sovodnje in Števerjan niso držale sklepa enotnega šolskega odbora iz decembra lani o bojkotu volitev okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov.
Deželno tajništvo je nato z zadovoljstvom vzelo na znanje zadnje spremembe k deželnemu volivnemu zakonu; strankam, ki imajo že izvoljene zastopnike v deželnem svetu, ni potrebno zbirati podpisov več sto podpisnikov v posameznih okrožjih. Na osnovi tako pripravljenega voliv-nega zakona se bo lista Slovenske skupnosti prvič na deželnih volitvah lahko predstavila v vseh petih volivnih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Tolmeč, Pordenon), tj. tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
Končno je prof. Sirk poročal o delu v okviru rimske komisije za vsestransko zaščito Slovencev v Italiji ter ustanovitvi posebne delovne komisije, v kateri je tudi predstavnik Slovenske skupnosti.
17. sejem Alpe-Adria
Dežela Furlanija-Julijska krajina je tudi letos bila uradno zastopana na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, ki so ga v dneh od 14. do 19. marca priredili že sedemnajstič. Tema, ki jo je predstavila naša dežela, se je nanašala na zaščito teritorija in okolja ter na izglede razvoja tega sektorja.
V sredo 15. marca je bil uradni dan Fur-lanije-Julijske krajine, katerega se je udeležila tudi delegacija, ki jo je vodil odbornik za kmetijstvo Del Gobbo. Predstavnik odbora je v Ljubljani imel več srečanj z zastopniki političnega in gospodarskega življenja SR Slovenije, s katerimi je razpravljal o raznih vidikih gospodarskega sodelovanja še posebej med SR Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino.
111111 HUMI Illlllllllllllllllllllllllll Illlllllllllllllll   IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIMIIlilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIIIII
ALEKSEJ GORIŠKI
Povest uboge Nadice
(d
Rodila sem se v Gorici malo preden je skončalo XIX. stoletje. Stanovali smo v slepi ulici ob robu mesta.
Mati mi je kmalu umrla in postala sem Slr°ta še preden sem dopolnila pet let. Le k°lj megleno se spominjam, kako je ma-ma sedela na postelji, kašljala in brisala ^Ize. Medlo mi je v spominu tudi pogreb,
kjer
mi še ni bilo povsem jasno, zakaj me
Vs> toliko pomilujejo.
Moj oče je bil nižji uradnik na davka-riJi in prinašal domov premalo denarja vso družino. Imela sem namreč še dve Sustri in brata. Najstarejša Zlata je ob ^arnini smrti končavala učiteljišče; Vida Ju dopolnila 12 let, a brat Duško je bil od nje skoro dve leti starejši. On me je na gr°bu največ objemal in zatrjeval, da !niam enako mile oči kot rajna mati. Tudi
Jaz
sem najrajši imela njega.
»Mame nimamo več!« je zaječal papa, ko smo prišli s pogreba domov. Vsi smo jokali in nekaj tudi molili. Po tej največji nesreči so se zatem zvrstile še mnoge druge.
Najprej je oče pripeljal v hišo Angelino, mlado in močno ženo, da nam bo gospodinjila. Bila je spretna, za vse sposobna in odločna ter smo kmalu vsi bili pod njeno oblastjo. Oče je imel vanjo neomajno zaupanje, čeprav je denarna stiska postajala vedno hujša in je zaman nenehno preračunaval in pridigal o potrebi večje varčnosti, čislo po naključju pa je medtem prišlo na dan, kako nas je ta ženska zvijačno izkoriščala. Od razočaranja se je očetu skoro zmešalo in toliko da ni tatice ubil.
Nato so sledile številne druge služkinje, vendar nobena ni vztrajala več časa, ker je oče postal neznosno nezaupen.
Njegove stalne razlage o potrebi štednje in stiskaštvo so pričele presedati tudi nam. Tako se je prva umaknila Zlata, za katero je upal, da bo s svojo učiteljsko plačo olajšala stanje; nato pa je skrivaj zbežal zdoma še Duško. Na listek je napisal: »Ne
hudujte se name! Našel sem majhno zaposlitev in ne morem več prenašati očitkov, da sem doma v breme.« Vrnil se je šele čez pol leta, ko se je Zlata poročila z nekim mornariškim oficirjem.
Vse breme gospodinjstva je obviselo na Vidi, dasi je bila dijakinja. Seveda, dolgo ni moglo iti tako naprej. Morala se je naj-li nekakšna rešitev. In našla se je menda najslabša: papa se je poročil. Vzlic splošnemu odsvetovanju in našemu nasprotovanju je vzel vdovo, baje premožno, toda s tremi otroki.
Njena najstarejša hči Iza (Izabela), dve leti mlajša od naše Vide, je bila domišljava, zahtevna in gizdava. Niso ji sošolke brez razloga nadele nadimek »afna«. Druga hči Fedora, nekoliko starejša od mene, je nasprotno bila skromna, tiha, uvidevna in potrpežljiva. Najmlajši Nikica, prvošolček, je pa bil vzor razposajenega in razvajenega frkolina.
V času poroke sem že hodila v 3. razred ljudske šole in se dogodkov od tedaj naprej dobro spominjam; zlasti ker je naš prej miren dom še preveč oživel.
II.
Razen naše družine je zame imela izreden pomen še družina na kraju slepe ulice. Vsi štirje njeni člani so bili z nami povezani. Gospod je bil šef mojega očeta, vesten in pravičen mož, vendar preveč natančen in strogi, pravi »dinastiji zvesti cesarsko-kraljevi avstroogrski uradnik«.
Gospa je bila bolj težko pristopna dama, toda stara, dobra znanka naše mačehe. Hči Lidija je bila Vidina sošolka in sta skoraj redno hodili skupno domov. Sin Janko, gimnazijec, najmlajši član družine, je pa čudno osvojil moje srce še preden sem končala osnovno šolo, dasi je bil kaka štiri leta starejši od mene in nisem dotlej imela z njim skoro prav nobenega stika.
Sama ne vem, kako je prišlo do tega, da sem čedalje več mislila nanj, sanjarila o sestajanju in pogovarjanju z njim; a vsako srečanje z njim je bil zame praznični dogodek.
Ko sem pričela tudi jaz skupno s Fedoro hoditi v gimnazijo, je on bil sedmošolec. Sedaj sva se pogostokrat videla; včasih četudi redko, naju je s Fedoro na poti
dohitel in smo šli skupaj. Take dneve sem bila kakor omamljena... Pogled iz njegovih prijaznih oči me je docela prevzel — in kar prestrašila me je naposled misel,
da sem vanj zaljubljena.
(Drugič naprej)
Nesmisel protimanjšinske politike
Miha Zablatnik je pred časom prejel od škofijskega ordinariata v Celovcu poziv, da plača skupaj z ženo cerkveni davek. Poziv je bil samo v nemščini, zato ga je Zablatnik odklonil. Izjavil je, da bo cerkveni davek plačal, če mu dostavijo poziv v slovenščini. Škofijska kurija je nato vso zadevo izročila celovškemu okrajnemu sodniku. Ta je te dni Zablatoiku poslal pismo z grožnjo, da ga bo postavil pod skrbstvo, če se bo še naprej upiral in ne bo vzel na znanje, da je za sodnika uradni jezik le nemščina. Žalostno je pri tem zlasti to, da celovška škofija, ki bi morala prva sodelovati pri pomirjenju narodnostne nestrpnosti na Koroškem, to s sodnij-skim postopkom zoper zavednega Slovenca še podžiga. To ni več Kristusova, temveč samo še nemška nacionalna Cerkev.
napil*
■
Velikonočni prazniki v Gorici
Velikonočni prazniki prebudijo tudi tiste vernike, ki jih moremo šteti med »enoletne prostovoljce«. Tudi letos je bilo tako, čeprav se že dogaja, da niti taki prazniki, kot je velika noč, marsikomu ne sežejo več do srca. Kljub temu je bil obisk pri obredih velikega tedna po vseh cerkvah zadovoljiv; pri Sv. Ivanu prav tako.
Na veliki četrtek je g. nadškof imel dopoldne mašo posvečevanja svetih olj. Na njegovo povabilo se je odzvalo okrog 90 duhovnikov, ki so z njim somaševali. V nagovoru je nadškof poudaril pomen kri-zmene maše in duhovniškega bratstva, ki se prav v tej maši tako vidno pokaže. Pri Sv. Ivanu je isti dan zvečer bila maša v spomin zadnje večerje. Verniki so cerkev napolnili, po maši pa so se ustavile žene in dekleta za uro češčenja pri božjem grobu. Za njimi so prišli na vrsto možje in fantje, ki so molili od 10. do 11. ure. Čeprav je ta večer bilo zelo slabo vreme, je bil obisk dober.
Višek dosežejo obredi velikega tedna v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj. V soboto so povsod bili obredi, ki so se zaključili z vstajenjsko mašo. Vstajenjske procesije pa v Gorici nimajo nikjer več. Ohranili smo jo samo Slovenci in sicer na veliko noč zjutraj. Ob 6.30 je bila stolnica polna vernikov, ko se je oglasila slovesna trikratna aleluja ob dviganju Jezusa iz božjega groba. To je trenutek, ki ga vsakdo pričakuje, če je le kdaj doživel vstajenje kot se je udomačilo med nami. Sledila je maša, ki jo je daroval msgr. Fr. Močnik ob asistenci diakona Vojka Makuca, bogoslovca Maurenciga in številnih strežnikov. Na koru je prepeval zbor goriških pevcev, ki jih je na orgle spremljala prof. Lojzka Bratuž, dirigiral pa prof. Stanko Jericijo. Petje je bilo zares lepo in ubrano ter je dostojno podkrepilo slovesnost praznika. Po maši smo si pred cerkvijo voščili srečne praznike kot je prav tako naš star običaj.
Ob 10.30 je v stolnici maševal g. nadškof, pel pa je mladi stolniški zbor, ki se lepo uveljavlja.
Romanje v Maribor
Slovenska duhovnija v Gorici je na velikonočni ponedeljek organizirala romanje v Maribor. Romarjev je bilo za en avtobus. Iz Gorice so odpotovali ob 5. uri zjutraj, v Maribor pa dospeli oib 10. uri dopoldne. Mašo so imeli v cerkvi Matere usmiljenja, ki jo upravljajo frančiškani. Pomolili so še na Slomškovem grobu in obiskali stolnico, ki jo pa sedaj popravljajo. Za ogled mesta ni ostalo veliko časa, saj jih je zvečer čakalo nadaljnjih pet ur vožnje za domov. Ves dan so imeli čudovito vreme, kar je nemalo prispevalo k vedremu razpoloženju romarjev.
»Irkutska zgodba« v Verdiju
Po nekoliko predolgem premoru se je SSG iz Trsta spet predstavilo goriškemu občinstvu. V torek 21. marca smo si ogledali dramo sovjetskega dramatika Alekseja Nikolajeviča Arbuzova »Irkutska zgodba«. Snov je avtor zajel iz resničnega življenja. Ko je bil nekoč v Irkutsku, se je tam seznanil s književnikom Taurinom in ta mu je povedal, kako živijo delavci na ekska-vatorju in kako se je načelnik izmene, ki je bil strasten dirkač, ponesrečil. Zapustil je dvojčka in ženo brez poklica. Iz ljubezni do umrlega prijatelja so delavci vzeli ženo na ekskavator, ji dajali plačo, jo učili dela, dokler ni dobila kvalifikacije. Arbuzov je seveda s svojo fantazijo nekoliko spremenil dogajanje. Njegov Sergej, vodja izmene, umre junaško, ko rešuje dečka iz vode.
Drama ne poteka kot običajno, ampak se začenja z zadnjim prizorom, nakar se dejanje postopoma odvija in se vrača nazaj v čas. V igri ima zbor glavno besedo, kajti vprašuje in sega po spominih junakinje Valje. Kot pravi sam Arbuzov, je zbor duša celotnega dela. To dramaturško izrazilo je verjetno povzel po antičnem teatru. Sicer pa, kot pravi Rudnicki, je za Arbuzova značilna dramska kronika, ker skuša podati usodo svojih junakov v času.
Mislim, da je predstava zelo uspela. V prvem delu se je morda tempo igre nekoliko zaustavil, v glavnem pa je bila drama skrbno naštudirana. V igri nastopa veliko oseb, ki imajo, v celotni predstavi, vsaka po svoje važno vlogo in v teku dogajanja od vsake dobimo nek izrez iz življenja.
Vsi igralci so zavzeto odigrali svoje vloge. Med njimi pa je še posebno izstopala Stanislava Boninsegna kot Valja, ki se je najprej prepričljivo vživela v živahno de-
kle, nato v skrbno ženo in mater ter mlado vdovo, ki hrabro prestane težke trenutke po izgubi moža. Stojan Colja je poosebil Sergeja, ki je zablestel v vsej svoji dobroti, junaštvu in ljubezni do Valje. V vlogi Viktorja je nastopil Livij Bogateč, ki je po dolgem času spet imel pomembnejšo vlogo in jo je spretno odigral. Lidija Ko-zlovičeva je sproščeno prikazala figuro Larise.
Delo je režiral nam že dobro znani režiser Mario Uršič. Edvard Zajec je poskrbel za sceno in kostume, ki so bili dobro zamišljeni. Za koreografijo pa je poskrbel plesalec Janez Mejač, ki je že večkrat priskočil na pomoč pri tovrstnem delu.
Škoda, da si igre ni ogledalo več ljudi, saj je bila res doživeta. Krivdo je treba iskati morda tudi v pomanjkljivi propagandi za to predstavo, pa tudi veliki teden, ko so bile marsikje velikonočne spovedi, ni ravno za igre najbolj primeren čas. In vendar SSG to napako že tretjič ponavlja.
Pripomnila bi še to, da bi dekleta, ki ob koncu predstave prinesejo na oder cvetje, lahko imela nekoliko več olike in obzira najprej do igralcev in seveda tudi do gledalcev. Zato naj bi v prihodnje žvečilni gumij pustila v pepelniku za odrom.
Iva K.
Koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane
Prejšnji teden se je v Gorici zaključila letošnja abonmajska koncertna sezona, ki jo skupno prirejajo Glasbena matica, ZSKP in SPZ. Za zadnji koncert je nastopil v goriškem avditoriju komorni orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki ga je vodil dirigent Uroš Prevoršek. Spored je obsegal dela Vivaldija, Bacha, Handla, Čajkovskega, Mozarta, Osterca in Bartoka. Nastopili so razni solisti (oboa, rog in violončelo). Še posebej moramo tu zabeležiti izredno fin nastop priznanega slovenskega hornista prof. Jožeta Falouta v Mozartovem koncertu za rog in godalni orkester. Orkester sam je najbolj izstopal v Bartokovih Romunskih plesih, kjer je prišla do izraza vsa njegova izurjenost in interpretacij ska globina.
Občinstvo, ki bi za ta koncert lahko bilo številnejše, je ljubljanske orkestraše in soliste ter digirenta nagradilo z zasluženimi aplavzi. Sezona se je zaključila, pričakujemo pa, da bo prihodnji program spet pester in zanimiv ter bo tako pritegnil vedno večje število abonentov in ljubiteljev glasbe nasploh.
V dopoldanskih urah je ljubljanski orkester gostoval v kapeli malega semenišča, kjer je na vabilo slovenskega učiteljišča »S. Gregorčič« igral za dijake tega zavoda in liceja »P. Trubar«. Dijaki so z velikim zanimanjem sledili posameznim točkam koncerta, ki je tako gotovo prispeval k splošni kulturni ravni in umetniški vzgoji naše študirajoče mladine.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
uprizori v nedeljo 2. aprila ob 19. uri v mladinskem domu v Doberdobu igro v treh delih
Marjan Marinc
Komedija v komediji
Režija: Mira Štrukelj
Vabi KPD »Hrast«
Šport
OBVESTILA
Cerkveni koncert pri kapucinih
Na veliko sredo 22. marca je bil v kapucinski cerkvi v Gorici koncert, ki ga je priredil zbor »SantTgnazio«. Poleg italijanskega travniškega zbora, ki ga je vodil S. Jericijo, so nastopili še drugi glasbeni umetniki iz Gorice in Nove Gorice. Tenorist Ludvik Ličer, violinista A. Marcosig in A. Štrukelj, čelist M. Gregorič ter organist Hubert Bergant so izvajali tri kantate skladateljev Buxtehudeja in Fuchsa, v katerih so zelo dozirano poustvarili strogo duhovno razpoloženje omenjenih del. Zbor pa je izvajal skladbe Palestrine, van Berchema, Bacha, Bauernfeida in Handla. Celotni koncert je lepo prispeval k vzdušju velikega tedna in prikazal nekaj posrečenih odlomkov iz bogate glasbene literature za to cerkveno obdobje.
V Rimu zaključen beatifikacijski proces o Slomšku
Na poti za proglasitev blaženim je zelo važen korak rimski proces o spisih prizadetega kandidata. Gre za to, da posebna komisija treh bogoslovnih izvedencev prebere spise in jih presodi glede pravovernosti in neoporečnega moralnega nauka.
Pri Slomšku je bilo to zelo dolgotrajno, ker je Slomšek veliko napisal. Komisija je sedaj njegove spise pregledala in podala svoje poročilo kongregaciji za svetnike. Na podlagi mnenja bogoslovnih izvedencev je sedaj kongregacija izdala dekret »super seriptis« (o spisih), kot se temu pravi. Izjavila je namreč, da ni v Slomškovih spisih nič proti veri ali morali, da so torej neoporečni.
To veselo novico so iz Rima sporočili najprej mariborskemu škofu Držečniku, in je bila zanj najlepše velikonočno darilo in tolažba v težki bolezni. Pomožni škof dr. Grmič je nato sporočil novico tudi zbranim duhovnikom pri maši na veliki četrtek.
H V škofiji Matera se je šest duhovnikov odpovedalo svojim službam iz protesta, da niso mogli v okviru uradne Cerkve uveljaviti svojih teženj za pravičnejšo družbo. Materski škof je v svojem odgovoru dejal, da so nekatere njihove tožbe upravičene, ni pa res, da bi bila Cerkev utesnjena v kapitalistične strukture. Tudi se ne sme evangelija razlagati v duhu marksistične ideologije, saj bi Cerkev na ta način izgubila svoj nadnaravni značaj in postala navadna politična ali družbena tvorba.
Občni zbor športnega društva »Velox« v Štandrežu
štandreško športno društvo »Velox« je imelo v torek 14. marca redni občni zbor v prostorih prosvetnega doma »Anton Gregorčič«. Iz raznih poročil je razvidno, da je bilo delovanje društva v zadnjih letih otežkočeno zaradi pomanjkanja primernih športnih objektov, predvsem takih, kjer se lahko vadi v zimskih mesecih, ki so za discipline kot sta odbojka in košarka najugodnejši.
Z gradnjo občinske telovadnice v Štandrežu, ki bo kmalu odprta, bodo vsaj deloma odpravljene ovire, ki so botrovale zastoju delovanja na teh področjih. V novi občinski telovadnici, ki bo služila predvsem za odbojko in košarko, bo Velox lahko uspešno vadila te dve disciplini, ki sta društvu prinesli v prejšnjih letih že več priznanj in zadoščenja.
Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo društvo ustanovilo odbojkarsko ekipo tudi za mlajše, tako v moški kot v ženski zasedbi in okrepilo dejavnost namiznega tenisa.
Novi odbor, izvoljen na občnem zboru, je takole sestavljen: predsednik Slavko Zavadlav, tajnik Božidar Tabaj, blagajnik Lucijan Pavio, odborniki Marjan Zavadlav, Lucijan Krpan, Bruno Budal, Pavel Marušič in Damjan Paulin.
Olympia - Pav Natisonia 3 : 1 (20 : 18, 15 : 8, 14 : 16, 15 : 11)
01ympia je stopila z zmago v povratni del prvenstva, ki bo trajal kar tja do srede maja. V domači telovadnici v Gorici se je v soboto 18. marca spet zbralo precej gledalcev in navijačev, ki pa so morali tudi tokrat precej »trpeti«, saj je postal tretji set pravcati problem za goriško šesterko. To je očitno set, ko se 01ympia oddahne, potem ko je že osvojila dva uvodna niza.
Tudi v soboto je bilo tako. Po nekoliko počasnem in premalo energičnem začetku s strani naših, zaradi česar se je prvi set zaključil z namiznoteniškim izidom in je trajal kar 40 minut, je v drugem in tretjem setu igra le nekoliko stekla. Vse je kazalo, da je Natisonia, ki je že zdavnaj izgubila vsako upanje, da bi v letošnjem prvenstvu posegla v boj za prva mesta, pustila našim odprto pot.
V tretjem setu je 01ympia res vodila s 13 : 7 in 14 : 11, večkrat je imela tudi odločilno žogo v rokah, pa ji je vendarle s poigravanjem uspelo zapraviti doseženo prednost in tako nepričakovano podaljšati tekmo... Šele v četrtem setu smo lahko videli nekoliko bolj živo odbojko, saj so gostje začeli reagirati in uspešno loviti. Niso pa mogli udejstviti dobre obrambe z enako učinkovitim napadom. Pozitivna beležka tega nastopa je pri 01ympiji bila učinkovita igra Sobana, ki je edini pokazal neko kontinuiteto, medtem ko so ostali precej šepali, da ne govorimo o podajanju, ki je bilo zelo skromno.
Z novim parom točk je 01ympia ponovno dohitela na vrhu zgoniški Kras, ki je v soboto počival. Tržaški CUS ima prav tako tekmo manj in se utegne še v tem tednu pridružiti vodeči slovenski dvojici.
V velikonočnem tednu so vse ekipe počivale. Prvenstvo bo ponovno steklo 1. aprila. 01ympia je imela v tem času na programu prijateljsko tekmo s Torriano iz Gradišča (v četrtek, 23. marca).
ZENSKA ODBOJKA
Hrast - Matteo’s 3 : 0 <15:6, 15:13, 15:4)
V prvem povratnem kolu je ekipa Hrasta gladko odpravila Tržačanke, ki ne tehnično ne taktično niso bile kos doberdob-skim igralkam. Trener Gergolet je postavil na igrišče vse razpoložljive moči. Izkazalo se je, da so tudi rezervne igralke na višini. Tekma je potekala v premoči Hrasta, le v drugem setu so Tržačanke nudile precejšen odpor.
Prihodnja tekma bo v Ronkah v soboto
1.	aprila, kjer se bodo igralke Hrasta spoprijele z ekipo ACLI. Ta ekipa je precej močna in se bodo morala naša dekleta precej potruditi za zmago.
Redna seja ZSKP bo v ponedeljek 3. aprila ob 20.30 na sedežu.
Italijanska televizija bo v ponedeljek 3. aprila ob 13.30 predvajala dokumentarno oddajo o otroških vrtcih v naši deželi. Na sporedu bodo tudi slovenski vrtci na Goriškem in delo v tečaju za vrtnarice.
SKAD vabi v soboto il. aprila ob 20.15 na predvajanje predzadnjega filma iz cikla »Oblast in čustva v moderni družbi«. Naslov filma je »Seduto alla sua destra« v režiji V. Zurlinija.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture bo tudi letos v Ljubljani od 2. do 16. julija na sedežu filozofske fakultete v Ljubljani. Goriškim šolnikom sta na voljo dve štipendirani mesti; lahko pa se še drugi prijavijo za brezplačne lekcije in lektorate, obiske muzejev itd. Zaitenerisani naj do konca tega meseca oddajo pismeno prošnjo kateremu koli odborniku sindikata slovenske šole.
Mesečna maša za edinost med kristjani bo v ponedeljek 3. aprila ob 18.30 v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu. Sledi razgovor o letošnjem ekumenskem potovanju in filmski prikaz o znanem Kristusovem pogrebnem prtu (S. Sindone), ki bo letos v septembru izpostavljen v Turinu.
Skupno tržaško-goriško romanje 1978: Potovalni urad »Aurora« v Trstu nam ne more preskrbeti nad 240 prenočišč v Banja Luki, zato šestega avtobusa ne bo. Vsi romarji, ki so bili pogojno vpisani, ne morejo biti sprejeti. Banja Luka je pred nekaj leti utrpela hud potres, zato ima še vedno malo hotelov. Kateri od teh zavrnjenih bi se morda želeli vključiti v potovanje za Španijo in v Lurd. Naj to hitro storijo, ker je na voljo še kakih 15 mest.
Duhovna obnova bo od 5. do 9. aprila v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu. Govoril bo jezuit p. Franc Svoljšak. Vabimo dekleta in žene.
Pri tržaški nabirki za katoliški tisk je pri Kontovelu nastala pomota. Njihova nabirka ni 2.000, ampak 20.000 lir.
„KatoliŠki glas" v vsako ! slovensko družino I
DAROVI
Za katoliški tisk: Ana Daneu in hčerke v spomin Ludvika Daneu 5.000; Roza Husu, Bane, 2.0000; dr. Andrej Kobal, ZDA, za tiskovni sklad Katol. glasa 25.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. v zahvalo škofu Slomšku za uslišano prošnjo 5.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti Dušana Černeta: sestri Vera in Nada za Katoliški glas
25.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Kristina Fava-Podobnik 36.000; Ana Daneu in hčerke v spomin Ludvika Daneu 25.000; Vida Žiberna-Večerina 4.000; Bernarda Simič namesto cvetja na grob Ade Musina-Covelli
10.000 lir
Za cerkev na Banah: Mario Feleppa ob krstu sina Luka 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Irena Tonelli v čast Materi božji 10.000; Marija Markon ob obletnici smrti moža Andreja 10.000; Marija Markon za lačne po svetu 10.000; Regina Markon namesto cvetja na grob ob obletnici smrti brata in nedavno umrlih prijateljic Pierine Blazina in Angele Lozej 60.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N. (Trst, Sv. M. Magd. Zgornja) 50.000; N. N. (Trst, po p. A. Valiču) 25.000; Marija Fabjančič, Trst, 5.000; France Zlobec, Trst, 25.000; Milka Petaros, Trst, 20.000; družina Visintin, Pulje, 5.000; N. N., Domjo, 10.000; N. N., Trst, 20.000; N. N., Ricmanje, 5.000; R. S., Rojan, 2.000; F. F., Rojan, 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija Fabjančič, Trst, v spomin na pok. mamo Jožefo 10.000; Vida Hrvatič, Ricmanje, 5.000 lir.
Za žrtve potresa (po g. Gorkiču): sestrične Anica, Zora in Mira namesto cvetja na grob bratrancu Borisu Pertotu 10.000 lir. Za misijon p. Kosa:	družina	Vidau
30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog po vrni, rajnim pa daj večni pokoj!
MtMk
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 2. do 8. aprila 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Merso.
11.05 Mladinski oder: »Vijolica Vera«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Glasba. 9.30 S kuhinjo po svetu. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Mladi izvajalci. 17.05 Orkester »Pro Musiča« iz Beograda. 1. del.
18.05 Čas in družba.
Torek: 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Oddaja za otroški vrtec. 10.15 Koncert. 10.35 Pisma M. I. Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Orkester »Pro Musiča« iz Beograda. 2. del. 18.05 Pravorečje.
Sreda: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Antologija ljubezenske lirike. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 13.15 Zbor »Gallus« iz Trsta. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 »1, X, 2«. Igra.
Četrtek: 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole.
11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 »Primorska poje«. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Vokalni koncert. 18.05 Slovenska književnost v Italiji.
Petek: 9.05 Tuji pevci v Sanremu. 9.30 Iz beležnice Romana Pahorja. 10.05 Koncert. '10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Šolska oddaja. 12.00 Opera. 13.15 Cerkvena zbora iz Boršta in Bazovice. 14JO Mladina.
14.20	Kulturna beležnica. .16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
Sobota: 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Razbiti vrč«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
★
LJUDSKI RADIO GORICA
Spored od 3. do 8. aprila
Ponedeljek: Mladinska oddaja. Torek: Cecilijanka, III. del. Sreda: Župančičeva proslava v Katol. domu. Govor prof. V. Beličiča. Četrtek: Mladi za mlade. Petek: Razgovor in poročilo o delovanju SKAD-a v Gorici. Sobota: Naibožna glasba.
Zahvala
Iskteno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega Jožefa Jarca, mu darovali cvetje, zanj molili in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru za tolažilno petje.
Doberdob, 29. marca 1978
Svojci in sorodniki
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
l