CHICAQQ, ILL., TOREK, 13. JULIJA — TUESDAY, JULY 13, 1943

Izgube v Siciliji prav neznatne
ZAVEZNIŠKA VDRLA V SIC
VOJNA VOZILA S TOPIMI NOSOVI
Zavezniiki glavni stan, Sev, Afrika. — Dva meseca je preteklo, od kar so Zavezniki pregnali Nemce in Italijane iz Severne Afrike. Med tem časom so si osvojili otoke med Afriko in Sicilijo, ter pridno mehčali z bombami Sicilijo, posebno celi
zadnji teden. Nakopičili so vo- -—
jaštva in vsega potrebnega na zi gostoma posajene zemeljske otokih Pantelleriji in Malti, mine in žične ovire. Naši so se Končno je bilo vse zrelo za hitro utrdili. Ko so se izkrcava-vpad v Sicilijo. Iz aeroplanov li, so zavezniške bojne ladje so tam več ali manj razdejali obdelovale sovražnikove utrd-vsa večja letališča, do kraja be iz morja, aeroplani pa iz vr-razbili glavni stan osišča za Si- ha. Naši so zavzeli do sedaj še cilijo v mestu Taormina, kakor tri letališča in po nekod začeli tudi telefonsko in telegrafsko I prodirati proti sredini otoka, centralo za celi otok, ter skri- Razen pri mestu Gela, ni bilo ! vaj na važnih krajih spustili iz nikjer resnega odpora, pač pa aeroplanov nekaj parašutnih pričakujejo hujših bojev te dni, skupin. Nato so, v soboto 10. ko bodo prodrli dalje, julija zgodaj v jutru prišli z Domače ljudstvo v Siciliji 2,000 lad j ami, izkrcali velikan- menda ni bilo nikoli preveč na-sko vojsko in ves dan dovažali klonjeno fašizmu in tudi ne še,več vojakov in razno vojno prav posebno, privezano na opremo. Prišli so na jugovzhod- j pravo Italijo, ki je dobila ta j no stran Sicilije, kjer. je voja- otok pred kakimi 100 leti. V kom najlažje priti na obrežje, resnici ima tam besedo še ved-Pristali so naenkrat na nešteto no ne toliko italijanska oblast, krajih. Izurjene ameriške in temveč domača Mafia, ki je kanadske čete so hitro zasedle ^lussolini nikoli ni mogel post o milj obrežja, se pretrii*	«atrctl.
KAJ SE GODINTRAZNIH
DRUGIH FRONTAH
London, Anglija. — Rusi pravijo enostavno, da so ustavili nemško ofenzivo na celi črti. Izpulili so zagozde, ki so jih Nemci koj v začetku zabili v rusko fronto. Na celi črti, ki je dolga 165 milj, in sega od mesta Orel do mesta Belgorod, ne morejo
Nemci nikamor naprej. V ne-f —-
deljo so Nemci napadli z 400 ka v Mundi je odrezana od vsa-tanki, pa je bilo vse zastonj. kega dovoza zalog in bo prej
Iz Zavezniškega glavnega ali slej uničena, stana v Jugozahodnem Pacifi- Poročajo tudi, da je ameri-ku poročajo, da je Munda na jka mornarica zadnje dni par-otoku New Georgia zaenkrat krat obstreljevala otok Kisko glavni cilj ofenzive, ki jo je v Aleutskem otočju. Sovražni-začel general MacArthur pred.kove obrežne baterije so odgo-manj kakor 14 dnevi. Zavezni- vCriie s streljanjem, pa niso ški.bombniki so zadnje dni na- povzročile nobene škode, novo udarjali po večjih japon-
skih oporiščih • v Jugozahod-! Letece trdnJave so napravile nem Pacifiku. Zmetali so veli- resT1° škodo v glavnih nemških ko bomb na Mundo in na leta- letališčih v Caenand Abeville, lišče v Kahili. Japonska posad- na francoskem obrežju.
R00SEVELT0V0 SP0R0CI-LO SV. OČETU PIJU XII.
Washington, D. C. — Zadnjo soboto je naš Predsednik obvestil Papeža Pija XII., da bodo med sedanjim vpadom v Italijo cerkve in verske institucije obvarovane pred vojnim razdejanjem. Sporočilo se glasi:
"Ko bo to obvestilo dospelo do Vaše Svetosti, bodo ameriške in britiške vojne čete že izkrcane na italijanskem ozemlju. Naši vojaki so prišli, da rešijo Italijo fašizma in njegovih nesrečnih zablod, ter izže-nejo nazijske zatiralce, ki se držijo njene zemlje.
"Ni mi treba ponovno zatrditi, da je spoštovanje do vere in do neoviranega verskega bogoslužja podlaga za naše ideje. Cerkvam in verskim napravam bo, v kolikor je to v naši moči, i
GERILCI UNIČILI POLOVICG NEMŠKE ELITNE DIVIZIJE
Peta ofenziva osišča proti jugoslovanskim gerilcem ni uspela. — Zgodbi o slovenskem junaku Jankih Prerar-lu. — Nadaljne obsodbe na dosmrtno ječo.
Ta rotila, ki stojijo t Upih vrstah t neki kanadski avtomobilski tovarni, so armadni trnki, napravljeni za vojskovanje v puščavi, ki čakajo, da jih bodo odposlali čez morje. Ti iruki s topimi nosovi so namenjeni za urno delo. Kanadska vojna industrija je dosegla višek proizvajanja.
POŽAR, KI JE ZAHTEVAL ŽIVLJENJE 8 GASILCEV
Chicago, 111. — Nedaleč od Lincoln parka, na 419 W. Superior, je v petek zjutraj iz-
KRI2EM
V SPOMIN POKOJNEMU GEN. SIKOR5KEMU
Chicago, 111. — Kakor smo
Neuspeh pete ofenzive osišča Na samo Veliko noč so zažgali proti jugoslovanskim gerilcem očetovo hišo, odpeljali očeta New York. — United Na- ;nekam v južno Italijo, mater tions Information Office je pre- in otroke pa nekam v severno jel brzojavno naslednje poro- Italijo.
čilo o bojih v Jugoslaviji:	Janko je prišel pred preki
Peta ofenziva osišča, ki se je Obsojen je bil na smrt v začela pred sedmimi tedni v ci- Rimu. Na sam irečer pred u-lju, da popolnoma zaduši jugo- smrtitvijo je iz ječe pobegnil, slovansko gerilsko gibanje, se Prepotoval vso Italijo in se vr-je izjalovila.	na svoj kršni, ljubljeni Na-
' Nemške, italijanske, bolgar- nos> kJer Je danes strah in treske in hrvaške čete, katerim so Pe* laških razbojnikov kot po-pomagala letala in oklopni vo- veljnik najmočnejše četniške zovi, so se koncentrirale v pla- Posadke. S svojimi četniki je ninah Črne gore in Bosne, kjer j izpraznil laško municijsko so nameravale obkoliti gerilce skladišče nad Hraščami. v terenu, ki se dviga ponekod Slovenskemu junaku ZDRA-do višine od 6,000 čevfcjev. VO!
V bojih, ki so razsajali v Cr-!	-0-
in v Novopazarskem I Izpred vojnega sodišča Sandžaku, je bilo udeleženih; Vojaško vojno sodišče vrhov-
ih i-i r«	poročali, je bil ministerski
— Istanbul, Turčija.—Bul-j predsednik poljske ylade y Zft_ ni gori
gari so. se sedaj s zmislili , na 'mejstvu, general Vladislav Si Ml
--------mr------ --------------------K li ~	Ji-	korski, dne 4. julija žrtev le- osem divizij, večji del nemških; nega poveljstva Oboroženih
Xlcpj -U »'katerem so bile razne	tfapov*dah so vojn*; tal«ke nesreče blizu Gibraltar- imele «>	zgube in bile sil Stovenija-Dahnaria, odsek v
majhne tovarne. Ko so bili ga-: ^dnttemm državam, zasedli |ja. Njegovo truplo so pripeljali nato Prisiljene na umik v sme- Ljubljani, je dne 9. aprila 1943
Traciio. « T am	1*1 l W fi rfofrnvi nt t n itt In n/^ *** • l___i_t_ _ _ i i * n	•
bruhnil fcožar v zastarelem šti .	r	* ..^»v oi---------- -..........—,	vojno,
rinadst#pnem zidanem po- Pregovor: Nikoli ne brcaj korski> dne 4. julija žrtev le_ osem divizij, večji del nemških; nega poveljstva
bogatina, ^apovfedali so voino ^u.^___ui:___^»r.___im»ia ^ v^UL-« .«.1» i«. ui-Ln	«
Združenim državam,
silci na delu, so se naenkrat ffrško Macedonijo in Tracijo, i v London. ~	ri proti Hercegovini in vzhodni i izreklo naslednjo sodbov štva-
:podrle stopnice, en strop in ena j^pah tam domačine in se sa- y Chicagi, kjer je več Polja- Bosni. Posebno velike izgube je ri proti:
stena. Pet gasilcev je bilo na mi naselili. Odkar pa so zavez- kov kakor v katerem koli dru- im*la v teh bojih nemška SS-di- j MELIKU MILANU sinu mestu mrtvih, tri pa so z veli- ™kl z*y*eh Afriko in so Nem- gem mestu na svetUt ge je vče_ vizija Princ Evgen; gerilci so Franca in Marije Škofar, roj kim naporom končno rešili iz- CI zaceli graditi utrdbe ob E- raj v Ho!y Name katedrali vr- uničili polovico te elitne divi- -	—	--
pod razvalin še žive, pa so kma- |ejskem morju, so se začele išiia zanj siOVesna črna sv. ma- ziJe-
lu umrli v bolnišnici. Osem že-|®u^arom hlače tresti. Sedaj se ^ ki jo je daroval sam nad_ Gerilci so se prebili skozi tri naje izgubilo soproge, 15; hitro selijo nazaj domov iz Ma-1 - --otrok pa očete.	cedonije in Tracije, kar Nem-
Chicaška mestna uprava ce™ ni Prav nič P° voIJi, ker bo vzdržuje poseben sklad za vdo- V€Čina žetve ostala neposprav-ve in sirote gasilcev, ki jih do- 1Jena P° tistih krajih, leti smrt pri njihovem poklicnem delu. Vdova dobi iz tega sklada $5000, vdova z enim otrokom $7,500, vdova z dvema ali več mladoletnimi otroci
— Moskva, Rusija. — Rusi
govor, v katerem je povzdigo- trikratno zanjko, ter nadaljeval vrline pokojnega poljskega vali svo-i preboj do železniške voditelja, zavednega in izrazi- Proge, ki veže Sarajevo z Beo-tega katoličana. Za nadškofom ffradom. V Sarajevu se nahaja pa je govoril Most Rev. Stani- najmočnejša sovražna garnizi
so se zelo razveselili, ko so zve- -------—""	- - _---------------
deli, da se je zavezniška vojska : slav Bona' škof v Grand Island> Ja tem ozemlju. Gerilci so o izkrcala v Siciliji. "To še zme- Neb' Ni treba omenjati, da je ?rihkl teh bojev zaplenili veli-
so
raj ni druga fronta," pravijo bila katedraIa celo jutro nabi- ke količine munlcije. "občuten udarec na osišče je to polna' Uradn<> so bili na- ^ta Poročila trde, da _ pa ie »	-	i vzoči župan Kelly s celim mest- Nemci zaceli ta svoj najnovejši
nim odborom, tukajšnji poljski pohod dne 15. maja in da je bil
pa $10,000. Razen tega preje ma vsaka taka vdova na mesec j
$125 posebne pokojnine in clo	____________________ __________ ____
datnih $10 za vsakega otroka. | _ Os\o, Švedskav _ Neko konzul Dr< Karol Ripa in drugi njihov namen popolnoma
torei' da take |majhno obrežno mesto na Nor- konzuli ter razne poljske orga- ;treti in zadušiti neprestane ge-
i T___ * " _	1 o 1» a m	n	a J a ^ — _J. _ J__
za-
nemška okupacijska armada ne bo nič več kupovala takih zajcev, ki jih ljudje iz kože de-nejo preden jih prinesejo na trg.	- .
"Nestrpno pričakujem, kakor tudi Vaša Svetost pričakuje, tistega jasnega dne, ko se bo mir božji povrnil na svet. Prepričani smo, da se bo to zgodilo samo tedaj, ko bodo sile zla, ki imajo zdaj v sužnosti velikanske predele Evrope in Azije, uničene. Tisti dan bomo z radostjo obrnili naše energije od neizprosnih dolžnosti vojne na plodonosno delo preosnove.
— Chicago, 111. — Amerika ima silno važno novo pripravo, nov daljnogled za bombna letala, takozvani Sperryjev avto
'Skupno z vsemi drugimi na prizanešeno" z vojnim* razdeja-1 j" silami ki jih preveva
njem v bojevanju pred nami. V celi dobi vojnega delovanja bomo vpoštevali z obzirnostjo nevtralno stališče Vatikana in vsega, kar spada pod papeško oblast. ■
duh blage volje proti ljudem, in s pomočjo Vsemogočnega Boga, bomo naravnali naša sr-cr in naše glave na ogromno delo upostavljanja pravičnega in trajnega miru na zemlji."
družine ne trpe pomanjkanje, in otroci impjo priliko do višje vzgoje, če jo hočejo.
-o-
HRVATSKI KVIZLING UMORJEN
London, Anglija. — Ogerski radio je sporočil 10. julija, da je bil v Banji luki usmrčen hrvatski kvizling Dragan Hadro-vič, glavar okraja Sana luka. Ko je odpiral neki zavoj, ki so mu ga poslali po pošti; ga je raznesla bomba.
-o-
TRIJE FANTIČI PREJELI SMRTNO KAZEN
Ossining, N. Y. — V kaznilnici Sing Sing so morali pretekli teden na električnem stolu iumreti trije mladi zločinci; stari 17, 18 in 19 let, med njimi Edward Haight, ki je bil odvedel, mučil in umoril dve majhni deklici, sestri. Navadno Itako mladih ne kaznujejo s smrtjo, četudi jo zaslužijo.
-o-
STIMSON ODŠEL V LONDON
j London, Anglija. — Vojni tajnik Henry L. Stimson je v nedeljo prispel semkaj iz Wa- skupaj stanovala. Ko se je ta shingtona. Tukaj domnejo, da ozrl, je videl, da si sTcuša Chip-mora imeti njegov obisk kaj opraviti z neposrednimi nastopi proti osišču.
veškem je bilo znano zaradi jnizacije nenavadno velikega števila	.
mačk, zdaj pa tudi ene ni vi-j CENA ZELENJAVI IN SADJU deti več nikjer. Skrivnost je bi- ]	BO ZNIŽANA
v Ljubljani 20. IV. 1923, biva-jočemu v Črni vasi št. 135; ■	JEV C FRANČIŠKI, pok.
škof Samuel A. Stritch, ki je zaporedne črte oblegovalcev, j Franca in Jevc Marije, rojeni v imel pri tej prili tudi prelep na- J" 30 bili potegnili okoli njih Ljubljani 21. I. 1923, bivajoči
v Črni vasi;
GLASICU JOSIPU, pok. Martina in pok. Jere Kocjan, rojenemu v Iški vasi 15. III. 1895, bivajočemu v Črni vasi 105, delavcu;
BOLTEŽARJU ANTONU, sinu Ivana in Marije Jeran, rojenemu v Črni vasi 18. XII. J915 in tam bivajočemu na št. 70;
VAJDI MATIJI, pok. Matije in Julijane Roje, rojenemu v Črni vasi 9. X. 1904, tam bivajočemu delavcu;
ŽITNIKU FRANCU, pok. Ivana in Vidmar Pavle, rojenemu v Črni vasi 16. II. 1916, tam bivajočemu;
JAVORNIKU FERDINAN-! DU, sinu Ferdinanda in Marije Mehle, rojenemu 21. XII. 1921 v Ljubljani, tam bivajočemu;
FERJAN ANI, hčeri Mihaela in Hribar Frančiške, rojeni\ v Ljubljani 18. IV. 1921 in tam bivajoči na Vodovodni cesti 53 in
MASLETU ANDREJU, sinu Andreja in Ivane Oven, rojenemu 19. VII. 1904 v Waukega-nu, Illinois, bivajočemu v Ljubljani — vseh 10 obtožencev je v zaporu.
Sodišče je na temelju členov zakona spoznalo imenovane za krive zločina prevratne združbe ter oboroženega krdela in jih obsodilo na DOSMRTNO JEČO.
rilske napade — toda mesto te ga so le zagazili v sredo med čete patriotov, ki so jih preganjali kakor kuga, iz zasede v zasedo, od Bosne do Črne go-
la pojasnjena, ko je nazijsko! WocVlin(rfnri ^ n TT ,	,
poveljstvo te dni izjavilo, da ! Washm«ton' D* £ — Urad re _ kmalu so že napadali ge
S: za urejevanje cen (OPA) je te rilci mesto Nemcev.
dni odredil, da se bo z 20. julijem znižala cena za solato in zeljnate glave od 25 do 50.procentov, ter obljubil, da bo v
Slovenski junak
(Iz Bazovice) Tam pod sivim, ponosnim
kratkem zmzal cene tudi za	" „ - :
„„ - , . .	Nanosom, v večno zeleni, son-
drugo sveže zelenjavo m sadje,:	i • j i- • •
i »	, , ,.. , , J ' eni Vipavski dolini m prav v
kakor grah, strocji fižol, kore- '__ ji-
„•	„ . , J '	.njenem gornjem delu je bil ro-
nje, jabolka in hruške.	• „ A - , . .... .
•mIa	• i j , Jen eden izmed največjih slo-
...vam operryjev avxo- .	lZgled? zel° ver^ venskih junakov v teh .težkih in
matični računski vid, vsled ka-bodo morah meso po- trpljenja polnih časih. Trgovcu so naši bombniki, poseb- drfZltl'k?r se kI^e vedno Francu Prerarutllj bratu glo. no leteče trdnjave,, najbolj! bolj pritožujejo, da se pod 3e-|venskega glasbenika Stankota strašni borilci na svetu. Pripra- danjlmi	ne njl™ ne Z1" Premrla se je rodil 1. 1919. v Št.
va sama sproti računa razdaljo vinoreJcem del° splača. ; Vidu pri yipavi gin Janko do tarče, upošteva brzino leta-|	0	j Vzgojen v strogo nacionalnem
nja, silo in smer vetra itd., in MAISKY OBISKAL STALINA duhu, prežet jugoslovanske mi-
napravi delo letalskega strelca London, Anglija _ Sovjet-'sli' rastel šentviški fantič in
skrajno enostavno in toliko bolj jski poslan'ik Ivan Maisky je tJ se krepil umsko in telesno. Ko
učinkovito-	dni odšel v Moskvo, da se po-
svetuje s Stalinom o anglo-rU-skem vprašanju.
— Los Angeles, Calif. —; "Ta britev, je tako topa, da ne morem nič napraviti ž njo," je potožil neki Gordon P. Chip-man tovarišu, s katerim sta
je dosasel, ga je sama usoda posadila na čelo vseh nacionalnih akcij proti laškemu nasilju. Pridno je prenašal slovensko Čtivo od hiše do hiše kot tihotapec, organiziral svoje tovariše
— Washington, D. C. —-HHHPI	_______
Predsednik je podpisal odlok, in jih pripravljal za odločilno po katerem 18 in 19 let stari uro.
akademiki ne bodo vpoklicani Na lansko veliko noč so vdrli man prerezati vrat. Hitro je | sredi druge polovice šolskega fašistovski razbojniki v očeto-poklical ambulanco, kar je re- leta, ako zadovoljivo napredu-. vo hišo, skoro do smrti pobili šilo tovariša gotove smrti. jejo v učenju.	j očeta, Janka pa odvedli s seboj.
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP *EM FLYING
52
LET ZA SVOJ NJtROD AMERIKI.
LETNIK (VOL.) LII.
v	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	~~ ~
L Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Stran 2
amerikanski slovenec
Torek, 13. julija 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski
list v Ameriki. * Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek in psisk.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto...........-......................-$4.00
Za pol leta ________________________________ 2.00
Za četrt leta------------------ 1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___________________$4.50
Za pol leta___________________2.25
Za četrt leta______________________ 1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year...............................$4.00
For half a year ______________________ 2.00
For three months----------------- 1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year------------------$4.50
For half a year__________________2.25
For three months-----------1-50
POZOR! Številke poleg vašega imena qa naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisniki so profteni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je Mst saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka xjuiraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_ _
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 18j9.__,
NEMŠKE ZVIJAČNOSTI
vo smo odbili iri sovražniku zadali poraz. To bi v takem slučaju silno poživelo in dvignilo moralo v narodu in ga navdušilo za nadaljevanje vojne. Tako je za vsako nemško propagando gotov namen.
Glede ofenzive proti Rusom pa imajo Nemci še druge namene. Da jih ne bodo premagali in ugonobili, Nemci predobro vedo. Hočejo pa ftuse oslabiti kolikor najbolj mogoče, kajti čimbolj bi bila Rusija ob koncu vojne izčrpana, toliko manjši bo njen vpliv pri mirovni konferenci. Z Amerikanci in Angleži, si mislijo Nemci, bomo že kako izhajali, in ti nas ne bodo tako prijemali kakor bi nas prijela pri mirovni konferenci močna Rusija. Zato se Rusije bojijo in prav iz tega namena doprinašajo nadaljne žrtve, da bi si ohranili vsaj to, kar se da in kar največ mogoče pri mirovni konferenci., Taki so nemški nameni in še - vse hujši.
Upajmo, da se nobena nemška nada ne urfesniči, kajti ako bi se, potem ob koncu te vojne svetovna vojna ne bo končana, ampak bi tak konec pomenil le presledek med sedanjo in še večjo in hujšo vojno v bodočnosti.
»•»••••••••■•••••(••M*H*t(*«M*Mf«M««MMM*M«MMMM«**MU*MM*MMM'j
Nemci so zviti in prekanjeni. Taki niso od včeraj, ampak že od dolgo, dolgo. V borbah se kažejo kakor bi bili iz samega jekla, vstrajni, trdovratni, zraven pa silno razviti za mehanični in tehnični napredek. Vse to se je v nemškem narodu nekako zlilo skupaj kakor nekaki mineralni primeski, in nemški narod je svoje posebne vrste rod, ki je v toku let postal silno samozavesten, preko vseh potreb, in v nemška srca se je zasidrala misel, da je nemški rod su-perioren, višji in nekaj več od drugih rodov in plemen. Ta samozavest in bedasta manija Nemcev jim sugestira, da so Nemci nekak izvoljen narod na zemlji, da vodijo in gospodarijo druge. V okviru te in take mentalitete so se v zadnjih stoletjih trdovratno borili, da bi zavladali vsemu svetu. V dobi tridesetih let so se zdaj že dvakrat z vso silo zagnali nad svet, da bi ga podjarmili, Ni jim uspelo pred tridesetimi leti, ne bo jim uspelo sedaj.
Nemška samozavest, ki je daleč pretirana in ki vodi Nemce v prav blazno ošabnost napram drugim narodom, je nadvse krivična, zlobna in zločinska. Izhaja iz tistega
KAKO JE BILO DOMA NA BELOKRANJSKEM

Popisuje Mary Kol bežen Pueblo, Colo.
(Konec)
Tujci so začeli prihajati v Belo Krajino, ker se je v naši vasi pred 100 leti začela tovarna, namreč topilnica in livarna. Moja mati so mi dostikrat pravili in oni so slišali od starejših. Rekli so, da se prav dobro spominjajo, kako je bilo, ko so dokončali tovarno in postavili stroje. Tedaj so vse lepo okrasili s cvetlicami in je prišel duhovnik in vse blagoslovil, drugi dan pa so začeli delati s polno paro. Mati so rekli, da so bi-
•. *. .	- „ .	..	ili takrat še čisto majhna in so
zavistnega zla, ki se je pegavilo ze v Kajnu proti njegove- (jih mati moraIi vzdignitij
mu lastnemu bratu. Nimajo srca za druge, ampak le pre- da so kaj videli.
ziranje, podcenjevanje in zavist. Ne priznajo božje do- Izdelovali so razne stvari, ki
ločbe, da smo vsi ljudje in narodi na svetu bratje in sestre se delajo iz litega železa, kakor
med seboj, ampak si v tem oziru samozavestno in zavistno kanonske krogle, verige, mož-
jemljejo vse pravice v lastne roke in izvajajo krivično in n4arjel.itf: Po ™si ir"aj° še do:
i — i n.tr •	,, , , • •	•	• 3tl reci» k1 so bile v tej tovarni
zločinsko Kajnovo pravo nad drugimi. Drugi morajo. narejene Pri nas smo imeli
biti hlapci, mi Nemci pa gospodje nad njimi. Drugi mo- sto železen malenček za kavo
rajo kriviti hrbte, mi pa smo na svetu zato, da vihtimo bi- mleti, železen možnar, ki so v
če nad njimi. Kdor ni z nami, ga uničimo s silo, kakor njem tolkli orehe in sladkor, in
črva. Taka je nemška mentaliteta. In narod s tako zlo- ko sem bi?a leta 1913 doma na
činsko in Živalsko mentaliteto ni prijeten sosed drugim. I	so oče maihn?
ry . • • j . j. , , . .	j	i klesce za orehe in lesnike treti,
Zato imajo drugi narodi s tem zločinskim sosedom večne :ki s0 bile tudi napravljene v
težave in spore. Kdo bo popravil strašne krivice, ki jih je imenovani tovarni. "Ne morem sodobni barbarski nemški narod povzročil zlasti slovan-;več orehov jesti," so rekli; skim deželam? Kdo?	"vzemi te klešče, jih boš imela
Poleg barbarskega nagnjenja pa imajo Nemci skoro*za spomin!" In res jih ne bi rada dala za noben denar. So
denejo v
nenadkriljiv čut za zvijačnost. Od sile so iznajdljivi v na- j ^ ^ g ldhko
činih tehnike in mehanike, pa tudi v tehniki politike so vi-1	„„1	° v,
,	. . _	' ... v	1 „ . .	izep; na eni strani so za orehe,
soko razviti. Do prav zadnjih časov so skoro stin leta vo- pa se Ie malo obrnejo, potem so dili po svetu vse razne propagande, s katerimi so vse svoje
pa za lešnike treti. Tovarna je izdelovala dobro blago, vendar ni uspela. Tistikrat še ni bilo tam železnice in ni bilo nobe nega prometa. Blago so morali voziti v Ljubljano in v Karlo-vac, in ker niso imeli zadosti konj, so morali voziti tudi z volmi. Ker je bila pot za take vrste vožnjo predolga, in jih je menda vzelo mesec dni za tja in nazaj, je vožnja več stala
priprave in delovanja umetno zakrili, da jih svet ni opazil, kaj so za temi umetnimi kulisami delali in pripravljali. Nemška propaganda je od sile nevarna, ker zavaja, ker navaja pozornost na druge predmete, med tem pa pripravlja in udari napad za hrbtom onega, katerega pozornost obrača na druge zadeve. Zato se je treba nemške propagande nadvse čuvati in jo sprejemati z najbolj previdno rezervi-ranostjo.
Nemška propaganda je prav te dni silno delovala; od vseh radio postaj na evropskem kontinentu je bilo čuti dan1Je ™znja \ec Sl*ia
, j t» • • V ■ r	XT	kakor je bila roba vredna. Ta-
za dnem, da Rusi pripravljajo ofenzivo proti Nemcem. Da j ko tovarna ni mogla obratovati
so Rusi previdni in da ti poznajo Nemce bolj temeljito ka- j posebno dolgo, temveč je po
kor kdo drugi, je znano. -Rusi jim niso nasedli. Nasedli pa kakih 25 ali 30 letih prenehala,
so jim mnogi drugi, drugod po svetu. Ko so taki pričako- i to je kmalu potem, ko so se mo-
vali ruske ofenzive vsak dan, je zadnje dni na enkrat zače-;Ja raati poročili. Umrli so leta
la nemška ofenziva. Torej ravno obratno. Nemci so ^ tore^w da^e^ ^ 73 oznanjali rusko ofenzivo, pa so sami pripravljali ofenzivo ' e se ■ zelz ega spre~ proti Rusom. Zakaj pa tako? Razlogi so čisto enostavni. Nemška javnost doma postaja vojne kolikor toliko sita. Nemška industrijska mesta so v razvalinah. Vsako noč angleški in ameriški bombniki razbijajo Nemčijo in v takih razmerah tudi najbolj jekleni živci popuste. Zatanem-ška javnost ni več tako trdna, kakor je bila. Če bi Nemci pobirali zadnje moške doma in po zasedenih deželah za rusko fronto in oznanjali lastno ofenzivo, bi nemško ljudstvo morda zmajevalo z glavo, češ, dvakrat ste nas že zapeljali v rusko mesnico in obakrat smo pogoreli, čemu nas silite v
videti, kdaj je vse to bilo
Pravili so, da je tisti graščak, ki je začel to tovarno, prinesel sedem milijonov goldinarjev in je tako dolgo obratoval, dokler' ni šest milijonov zapravil. Ko mu je ostal i&dnji milijon, je pustil tovarno in rekel, da mu mora ta milijon ostati za življenje.
Grad je bil tistikrat veliko predelan; več stanovanjskih
to mesnico še v tretje. Pa so z oznanjevanjem ruske P°sloPij' so postavili in velikih
ofenzive bolj uspeli in obenem računajo, če bo poraz, bodo	" Z1Vm°J tak°/u ni bil
... . J 1 . j i- j	r» * * t i« nic tistemu gradu podoben iz-
rekli: saj smo v naprej povedali, da so se Rusi pripravljali za turških časov
za ofenzivo, če bi pa zmagali (kar Bog ne daj), bi pa s toli- j Sedaj se nič več ne pozna,
kim večjim hvalisanjem prišli v svet: glejte, rusko ofenzi- kje je prej stala tovarna; tam
so sedaj lepi sadni vrtovi in ve liko sadnega drevja raste tam, ki vsako leto dobro rodi, kar sem lahko videla, ker je bilo samo čez vodo od naše hiše.
H gradu spadajo velikanski gozdi, polja in travniki. Se spominjam, ko so povedali, da je moj praoče dobil pol grunta sa mo za dva lovska psa. Veliko je Odprodal, vendar smo še mi imeli toliko tiste grajske njive, da so oče dostikrat rekli, ko bi bila hiša gori, pa bi majhen kmet lahko izhajal.
Tisti graščak počiva na grajski zemlji. Če greš skozi grad na grajski vrt, vidiš veliko okroglo poslopje, ki nima nobenega okna, spredaj pa je na polovico odprto, ima velika železna vrata, redka, da lahko vidiš noter,
—	seveda so vedno zaklenjena,
—	od vrat pa kakih pet kame-nitih stopnic. Na vzvišenem ka-meiiitem prostoru vidiš rakev. V tej kameniti rakvi je zlata rakev, v kateri graščak leži. Pravijo, da je tako balzamiran da bi izgledal kakor živ, če bi rakev odprli, toda če bi se ga kdo s prstom dotaknil, bi se truplo sesulo v pepel. To so menda le pravljice.
Pred vrati tiste nagrobnice pa raste v polkrogu bodeče božje drevesce. Tam počivata njegov konj in pes, ker je hotel tako. Rekel je: "V življenju smo bili prijatelji, pa naj bomo še v smrti." Tam okoli rastejo velikanske stoletne smreke in pa, v vrstah, neko drevje, ki nima skorje; je golo in težko; če tako drevo, ali košček, v vodo pade, pa utone; voda ga ne nese. Pravijo, da so iz takega drevesa Kristusov križ naredili.
Tudi njegova triletna deklica je umrla, pa je ni dal pokopati na pokopališču, — rekel je, da ne bo ležala med berači, — ampak je dal napraviti četvero-kot, kakih 50 čevljev dolg in enako-širok, okoli pa je dal napraviti meter visok zid. Tam jo je pokopal, ob glavi pa ji je dal postaviti velik lesen križ, kakor ga vidiš ob cestah.
Vse to sem sama dostikrat videla, pa to je bilo še pred 40 leti. Kako je zdaj, ne vem.
Ta graščak je bil Nemec in se je pisal Emanuel Kuehnel. Rekel je, če bi pri nas tečla železnica, bi tudi on odprl tovarno, pa tistikrat je še ni bilo. Bil je že pri 70 letih in je imel tovarno nekje v Šleziji. Bil je malo pri nas, a njegova žena je bila zmeraj, ker ji je tam jako ugajalo.
Graščak je bil dober človek, kdor ga je poznal. V naši,vasi so vsako .leto meseca.majajpostavili mlaj. Dobili so kar so mogli visoko tenko smreko, vrh so pustili zelen, drugo so pa olupili. Na vrh so obesili več slovenskih zastav, dekleta so jo pa okrasile s cvetlicami. Ta
mlaj so postavili na sredi vasi. Ko so šli h graščaku, da bi kupili tako smreko, jih je vprašal: "Kaj nimate župana, da bi z vami prišel in jamčil, da ne bi kake škode delali?" Pa so prišli k očetu in ga prosili, naj bi šel ž njimi. Oče je seveda šel. Ker je dobro govoril nemško, sta postala z graščakom kmalu dobra prijatelja. Večkrat sta bila skupaj in se menila. Odtod je tudi prišlo, da sem jaz lahko večkrat imela dostop v grad. Takrat, ko so šli po smreko, jim je graščak rekel, naj le vzamejo zastonj katero hočejo. Tako je bilo tudi vsako naslednje leto. '
Tudi s paznikovo hčerjo sva bili prijateljici. Kadar ni bilo nikogar doma, je vzela ključe, pa sva šli po gradu, po tistih velikih sobanah. Bile so večji-del prazne, tak© da nekako strahotno odmevalo, kaj sva gdvorili. Lahko bi prav vse videla, pa vam po pravici povem, da me je bilo strah v tako velikem prostoru. Samo občudovala sem, kako so bile sobe lepo poslikane. Tudi peči nisem še nikjer takih videla. Stena je bila prerezana, peč pa notri v steni. Iz ene sobe so jo kurili, gfela je pa dve. In kako lepe
SentStefanski armadni
LETALEC ODLIKOVAN Chicago, 111.
Naš pomožni župnik Rev. Leonard Bogolin je prejel obvestilo naravnost iz vojnega okrožja New Guinea, da je bil S. Sgt. Victor J. Ceryanec odlikovan z ARMADNO SREBRNO ZVEZDO. To odlikovanje je prejel 10. junija 1943, torej dva dni potem, ko je odposlal uredništvu Am. Slovenca zgo-rajšnje pismo. Tako odlikovanje podelijo skoraj izključno le za "junaška dela med ognjem".' Besedilo, ki ga je naš Viktor prejel obenem z medaljo, izrecno pravi, da je bil odlikovan "for gallantry in air action". Stroga cenzura ne dopušča, da bi mogel povedati podrobnosti.
S. Sgt. Victor Ceryanec je prideljen napadalnemu oddelku v novoguinejskem okrožju. On je bil prvi naš fant, ki so ga poslali čez morje in je bil v najhujših bojih vse od začetka.
Pri tej priliki najlepše časti-tamo Viktorju zaradi njegovega odlikovanja. V kolikor nam je znano, je o,n prvi naš fant, ki ga je armadno poveljstvo tako odlikovalo in gotovo zasluži, da ga vsi pohvalimo. Tudi njegov oče, dva brata in tetica so
so bile te peči, visoke in lepo ga lahko po pravici veseli
izrezljane in vse iz belega porcelana. Še več drugih zanimivih reči sem videla iz davnih časov.
Sedaj je tam vse drugače. Grad je bil zopet predelan. Notri je sedaj poštni urad, šola, redarstvo in več drugih uradov. Jako rada bi še enkrat vse to videla, pa vem, da ne bom, nimam nikogar več tam, in Bog ve, kje so sedaj vsi naši ljudje, ali so zapustili svoje domove in se skrivajo kakor zveri, ali kaj bo sovražnik ž njimi naredil. Škoda je za te naše lepe kraje. Če ljudje še nazaj pridejo, bodo pretekla leta, predli se jim bodo zacelHe globoke fane.
Kako so naš narod razgnali po celem svetu. Pomagajmo našim ljudem, da se zopet združijo in postanejo močen in krepak narod!
-o-
KAJ PIŠE ST. SGT. VICTOR CERJANEC, SENTSTEFANSKI FANT
Nekje v Pacifiškem okrožju, 8. junija, 1943.
Dragi rojaki:
Moji tovariši že vsi spijo in tudi jaz sem truden, vendar pa bom poskusil napisati par vrstic pri sveči.
Najprej pozdravljam vsakega posebej pri Sv. Štefanu v Chicagi, kakor tudi vse tiste dobre rojake, ki ste mi pisali, ko ste videli moj naslov v Am. Slovencu. Tukaj, bolj globoko v džungli kakor sploh kedaj, je vsako pismo dragocen zaklad, zato vam naj povem, da sem vatn hvaležen prav iz dna srca.
Živimo na tlaku iz bambusa, postavljenem 3 čevlje nad zemljo. Samo enkrat se mi je treba obrniti, pa se zvalim iz postelje doli v graben (dive trench), ki je posebno dober kraj, lahko bi rekel, da je naravnost paradiž! Za komarje se tukaj ne zmenimo, toda čigerji so nadloga, ki zares draži človeka.
Congratulations, Victor!
Poročevalec.
DOMOVINI V POMOČ Piše Anton Grdina
Cleveland, Ohio
Akcija za $10,000 sklada gre redno navzgor. Odkar sem poročal zadnjič, se je termometer precej dvignil navzgor; sedaj smo dosegli že $4,508.03. To kaže, da bo tista svota, katera je bila naznanjena do movini za $10,000, skoro polovično dosežena. Če vpoštevamo, da smo sedanjo akcijo začeli šele pred dobrimi par meseci, moramo izjaviti, da gre nas sklad prav hitro skupaj, posebno ker je tako malo agitacije; naša naznanila se objavljajo zelo redko in to le v naših par časopisih.
Za to akcijo slovenskih župnij so se clevelandske župnije zelo dobro zavzele, tem pa slede sedaj še druge. Iz Rock Springs se je priglasila župnija • z velikim darom, katere župnik je častiti gospod Albin Gnido-vec; prejel sem lep ček za $510.90. To ni po velikosti največja župnija, pač pa je po daru največja, če vzamemo število faranov. Vsa hvala zavednemu župniku ter faranom. Naj bodo v zavesti, da bo ta dar o-brisal precej solza, posebno v času, ko je sila največja. Domovina bo prej ali slej izvedela, kdo so bili, ki so hiteli na pomoč v potrebi.
Lepo so se odzvale tudi žup ni je iz New Yorka in Willarda. Iz drugih župnij prihajajo od začetka manjši darovi, kar je znamenje, da se pripravljajo za večje akcije.
V Clevelandu se je odzval poleg fare Sv. Lovrenca v isti fari tudi direktorij Slov. narodnega doma, ki je podaril lepo vsoto $100. Tu se vidi, da se
Iz Pennsylvanije
Sygan, Pa. — Dne 23. jun. je tukaj po dveletni bolezni preminul Luka Dernovšek, star 75 let in rojen v Trbovljah. V Ameriko je prišel leta 1888. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera.
Presto, Pa. — Dne 25. jun. je umrla za težko operacijo Frances Leskovec, stara 58 let in rojena v Repentaboru pri Trstu. V Ameriki je bila .27 let. Zapušča moža in štiri sinove.
Reading, Pa. — Te dni je tukaj umrl John Šimec, star 60 let, rojen v Bribljah pri Podzemlju v Beli Krajini. Bil je samski in živel v Ameriki čez 40 let.
Rojak umrl
Willard, Wis. — Tukaj je dne 4. julija umrl Mr. Louis Koschak. Podrobnosti bom popisal prihodnjič. — L. P.
Mrs. Mary Prijatelj v Chicagi
Chicago, HI. — V četrtek nas je obiskala naša naročnica Mrs. Mary Prijatelj iz Ogles-byja, 111. Mudila se je več dni na obisku pri Mrs. Ani Smre-kar iz Millstone, Wis., ki se po prestani operaciji še vedno zdravi pri svoji hčeri v Chicagi. Mrs. Prijatelj si je pri tej priliki ogledala našo tiskarno. Za obisk se ji lepo zahvaljujemo.
Drugače lahko rečem, da je
vse dobro. Tako sam, kot moji j	narodnozavedne katoli-
domači, se zahvaljujemo za va>ke skupme- °cetje še molitve. Ko bi teh ne bilo, za
V vojaški soli
Chicago, 111. — Te dni je bil na enotedenskem dopustu doma pri materi na 23. cesti slovenski fant Rudy Rom, ki je bil pred par meseci poklican k vojakom. Rudy je po poklicu spojni orodjar (toolmaker). Pn vojakih so ga sprejeli v ASTP (Army Specialized Training Program). Celih 18 mesecev bo nepretrgoma hodil na Georgia tehnični kolegij v At-lanti, Georgia, in se učil mehaničnega inženirstva. Želimo mu, da bi svojo učno dobo srečno prestal, še bolj pa želimo, da bi bilo konec vojne, preden poteče 18 mesecev. _____d
Dve poroki
Chicago, 111. — V soboto 10. julija sta bila v cerkvi Sv. Šte-~ fana poročena dva mlada para. Obe nevesti sta tu rojeni Slovenki. Miss Rose Skoflanc se je poročila z Mr. Clarence Pep-plerjem, Miss Frances Cerjak pa z Mr. Joseph Lewaniakom. Obema paroma želimo vse najboljše.
^ 4
K vojakom gre
Chicago, 111. — Danes je šel k vojakom Harold Cerjanec, brat St. Sergeanta Viktorja Cerjanca, o katerem poročamo med dopisi. Harold bi bil že prej vpoklican, pa si je po nesreči zlomil nogo včlenku, zdaj se je pa vse pozdravilo. Želimo, da bi se tudi on tako odlikoval kakor njegov starejši brat in da bi se oba kmalu vrnila zdrava in vesela domov.
gotovo vem, da bi danes ne mogel več nikomur pisati.
Če bi »mi eden ali drugi fantov, ki služijo prek morja in se poznamo, hotel pisati, bi mi posebno ustregel, in jaz bi že kako dobil priliko, da bi vsakemu odgovoril.
Eden najsrečnejših trenutkov mojega življenja bo, kadar bom zopet lahko stopal po sredi cerkve Sv. Štefana, in zdaj lahko rečem, da me ne bo sram, če mi bodo prišle solze v oči. — Pozdravljeni! t? ? St. Sgt. Victor J. Ceryanec 7031451 90th Attack S q u a dron, 3rd Attack Group A.P.O. c/o Post-j master, San Francisco,! California.	j
so se odzvali z lepim darom iz Lemonta. Sicer potrebujejo sami za svoje ustanove, toda vedo, da je sila in potreba v domovini še stokrat bolj nujna, zato so premišljeno odločili vsoto $250, da bo za takojšno pomoč, kar bo zaleglo stokrat več. To je vse hvale vredno. Priznanje Lemontski ustanovi! Bog bo stotero nagradil vsem, ki iz dobre volje in namena pomagajo trpečim sedaj, ko je gorje največje.
Akcija slovenskih župnij v Ameriki bo šla z svojim tom za $10,000 naprej do izvršitve. Domovini je že naročeno, da je zanjo že pripravljeno, — naročeno, da naj doma kar začno z delitvijo darov. To je naj-

(Dalje na _4. str.)] ^
Umrl na obisku
Cleveland, O. — Pred tremi tedni je odšel John Uričič z ženo in hčerjo v Helper, Utah, obiskat svojo bolno mater, tam pa je nenadoma umrl in njegovo truplo je bilo 25. junija pripeljano nazaj v Cleveland. Star je bil 34 let in rojen v Sapijani na Primorskem. V Ameriki je bil 33 let in tukaj zapušča ženo, hčer in očeta, v Utahu pa mater, dva brata in štiri sestre.
Krst
načc*i Chica£°> — v nedeljo 4. ^iulija je bila v cerkvi Sv. Štefa-nk krščena Marilyn Soumi, hčerka Mr. in Mrs. Aibert Soumi. Materino dekliško ime je bilo Ann Bedenk. Za botra sta bila materin brat Mr. Alvin Bedenk in njegova soproga."^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 13. julija 1943
RESNIČNO
Zgorajšnja izjava je pravilna. Vi lahko uporabite vročo vodo, ali pa da kuhale kar v peči konservirano sadje in paradižnike.

Zapadna Slovanska
veza
DENVER, COLORADO Naslov in imenik f lavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, 10. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich. 3360 Via«
Street, Denver, (16) Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St* Lockport, I1L Tajnik: Anthony Jeršin, 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horral, 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bid«., Pucbla, Coto.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, (16) Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St., Denver, (16) Colo.
3.	nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave*. Pueblo. Colo, POROTNI ODBOR:
Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
2.	porotnica: Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave^ Cleveland. O.
3.	porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
4.	porotnik: Joeeph Godec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland. Ohio.
5.	porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L , URADNO Gl ASILO:
"Anerfkanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd- Chicago, TSL ^
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbera. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. .
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dragih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglati pri tajniku oajbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede astanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! i..................................................
IMENIK LOKALNIH URADNIKOV ZSZ ZA L. 1943:
Štev. I. dr. sv. Martina. Denver, Colo. — Preds. John Kadunc, 3907 Wynekoop; tajnik John Trontel, 4685 Wash. St.; blagajnik Joseph Težak, 611 E. 47th Ave.; ml. nadz. Anthony Jeršin, 3515 Osceola St. — Vsi v Den-verju. — Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Slov. Domu.
Štev. 3. dr. Slovan. Pueblo, Colo.— Predsednik Joe Mencin, 1216 Ber-wind Ave.; tajnik Joe Spiller, 313 Clark St.; blag. Anton Kochevar, 1208 Berwind; mL nadz. Joe Spiller, 313 Clark St. — Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadni Junaki. Mid-vale. Utah. — Preds. Frank Costello, 37 .Fifth Ave.. Midvale. Utah; tajnik in blag. Joseph Percich, 100 Fifth Ave., Midvale, Utah; mL nadz. John Cvar, 102 — 3rd Ave., Midvale, Utah.
—	Seje se vršijo 10. vsakega meseca v tajnikovih prostorih.
Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-ville. Colo. — Predsednik Anton Mi-helich, 310 W. 3rd St.; taj. John Vidmar, 414 W. 3rd St.; blag. Tony Bost, 700 Elm; ml. nadz. Anton Mihelich in Tony Bost. — Seje se vrše vsakega 11. v mesecu v Domu Slovenskih Društev, 527 Elm St — Vsi v Lead-ville, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs. Colo. — Predsednik John Sikola, 209 Tremont St.; tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blag. Stanko Ku-kulan, 320 S. 18th St.; mL nadz. Michael Kapsch. — Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav.
Štev. 7. dr. Sv. Rožnega Venca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Težak, ,611 E. 47th Ave.; tajnica Mol-lie Zalar, 4641 Pearl St.; blag. Josephine Claus, 4550 Pearl St; mL nadz. Anna Tezak in Mollie Zalar. — Seje so vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, v Slovenskem Domu.
Štev. S. dr. Biser, Mulberry, Kans.
—	Predsednik Frank Crepinsek, R. 2; tajnik in blagajnik John Terlip, Jr., R. R. 2; ml. nadz. John Baloh, R. 2; zdravnik Dr. Therss. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku.
štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik Anton Dremel, Box 454; tajnik Frank Konte, 112 W. Catlin Ave.; blagajnik Albert Zaverel, Prospect Heights; ml. nadz. Frank Konte, 112 W. Catlin
No. 16. Western Star lodge. Pueblo, Colo. — President Frank Grahek, 1747 E. Orman Ave.; Sec'y Mrs. Frances Raspet 305 Spring St.; Treasurer, j Joe Blatnik, 2609 E. Evans; Juvenile supervisors, Anton Rupar, Rose Lesar and Elizabeth Blatnik. — Meetings are being held every second Wednesday of each month at St. Joseph's Hall at 7:30 P. M.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik Matt Se-kich, Box 100, Erie, Colo.; taj. Mary Danailoff, Box 142; blagajnik Joe Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Matt Sekich in Mary Danailoft — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Mrs. Frank Marolt.
Št 21, dr. North Eagle, Ely. Minn. —Predsednik Martin Pecharich, R. 1, Box 232, Winton< Minn.; tajnik Frank Likar, Box 14; blagajnik Frank Str-benk, R. 1, Box 65; ml. nadz. Frank Likar. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. turi popoldne v Jugoslovanskem Narodnem Domu.
Štev. 22, dr. Sv. Michaela. Tooele, Utah. — Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St; blagajnica Josephine Smith, 447 E. Utah Ave.; ml. ] nadz. Frank Ambrose, 116 N. 6th St. — Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v St. Marguaritte Social Center Hall.
Štev. 23, dr. Cleveland, Cleveland,
O. — Preds. John Kadunc, 1229 E. 71st St; tajnik Frank Mihelcic, 1226 E. 73rd PL; blagajnik John Peltz, 1271 E. 58th St — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu na domu tajnika.
Štev. 24, dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik John Bayuk, 622 W. 2nd St.; tajnik Martin Kenick, 619 W. 2nd St; blag. Mary Butala, 434 W. 2nd St.; ml, nadz. Mary Ann Butala, 605 W. 2nd St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer na domu tajnika.
Štev. 26, dr. Venček Vijolic, Cairn-brook. Pa. — Predsednik Louis Yuko, R. D. No. 1, Box 19, Hooversville, Pa.; tajnik in blagajnik Frank Zorman, Sr., Caimbrook, Pa.; mL nadz. Andy Morel, R. 1. — Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku.
Štev. 27, dr| Združeni Slovenci. Thomas, W. Va. — Predsednik Andy Kovach, Kempton, W. Va.; tajnik in blagajnik Frank Kovach, Kempton, W. Va. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku.
Štev. 28, dr. Vijolica. Pittsburg, Kansas. — Predsednica Caroline
Ave. — Seje se vrše vsako prvo ne- Klucevsek; tajnik in blag. Joe Boho-deljo po 10. v mesecu v Anton Drem- rich, R. 1.; ml. nadz. Joe Bohorich in
lejavih prostorih.
Štev. 11. dr. Sv. Janes Nepomuk. Rockvale. Colo. — Preds. Matt Slano-vich, Box 442, Canon City, Colo.; tajnik in blagajnih Matt Slanovich, Jr., Box 442, Canon City, Colo.; mL nadz. Matt Slanovich. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne na domu Joe Lipersick.
Štev. 13. "dr. Junaki, Frontenac. Kansas. — Preds. John Rudman, Box 92; tajnik in blag. Anton Lesjak, Box 118; ml. nadz. Ann Rudman, Box 92. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri predsedniku.
Štev. 14. Sloga Slovencev, Spring G ten. Helper. Utah. — Preds. Frank Stavar, R. F. D. Box 77; tajnik Aug. Topolovec, R.F.D. Box 81, Helper, Utah; blag. Joseph L. Rebol, Box 433, Helper, Utah; ml. nadz. Joseph L. Rebol. — Seje se vrše vsako, tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Skerljevi dvorani. i L k t Štev. 15. dr. Triglav, Bingham. Uteh. — Preds. Peter Predovich, tajnik Nick Balic Slovonian Store; blagajnik George Badovinac; ml. nadz. Ann Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. v mesecu na domu predsednika. ___ _ _
Caroline Klucevsek. Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih.
Štev. 29, dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Johana V. Mer-var, 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnica Mary Butara, 9900 Columbia Ave.; ml. nadz. Stella Herbut, 3622 E. 80th St.; zdravnika Dr. Oman in Kera. — Seje se vršijo vsaki tretji torek v mesecu v Slov. Narodnemj of each month
Domu št. 4 na St. Clair Ave.
Štev. 30, dr. Gorski Junaki, Hiawrf-tha, Utah — Preds. Paul Tempfer, Box 15, Hiawatha, Utah; tajnik in
No. 51, Whispering Pines lodge, Trinidad, Colo. — President, R. L. Swift, 508 Washington Ave.; Secretary and Treasurer Mary Swift, 508 phine Macek, 19319 Kewanee Ave.; ml. nadz. Emma Lence, 14236 Sylvia Ave. — Zboruje vsaki 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so dr. Louis J. Per-me, dr. Seigel in dr. Skur.
No. 33, Three Stez Lodge. Chicago, I1L — Pres. Louis J. Zefran, 1941 W. Cermak Rd.; Sec'y. Leo Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd PL; Treas., Joseph Kukman, 1837 W. Cermak Rd.; Juv. Supervisors, Leo Jurjovec, Sr., Louis Zefran and Elizabeth Zefran. — Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at St. Stephen's I Meeting hall.
Štev. 34, dr. Bratje Slovani, So. Brownsville, Pa. — Preds. Andy Mihelcic, Box 414* Lay berry, Pa.; tajnik, ' blagajnik in mL nadz. Jakob Jakse-| kovic, 1519 Sheridan Avenue, So. ) Brownsville, Pa. — Seja Be vrši vsa-| ko tretjo needljo v mesecu ob 10. uri [dopoldne v tajnikovih prostorih.
Štev. 36, dr. Svoboda, So. Chicago, I1L — Predsednik Candid Grmek, 9537 Ave. M; tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L; blag. Anton Bakse, 9600 Ave. L; dr. zdravnik Dr. H. A. Jebe-zynski; mL nadz. Candid Grmek in Jacob Smrekar. — Seje se vrše vsaki drugi in četrti četrtek ob 8. uri zvečer v Liberty HalL
No. 37, Blooming Carnations lodge, Cle Elum, Wash. — President Lauri Aho, Cle Elum; Secretary, Mary Ann Moskon, Box 219, Cle Elum; Treas., Mary Butala, 311 E. 2nd Street Cle Elum; Juvenile Supervisor, Mary Ann Moskon. — Meetings are held every 2nd Thursday of the month at the home of Treasurer.
Štev. 38, dr. "Slovenska Edinost", Diamond ville, Wyo. — Predsednik Tony Costello, Box 69, Frontier, Wyo.; tajnik in blagajnik Frank Costello, Box 161, Diamondville, Wyo.; ml. nadz. Josephine Hermony, Diamondville, Wyo.; zdravnika Dr. J. R. Newman in Dr. A. A. Boston, Kem-merer, Wyo. — Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih Društev.
No. 41, Trail Blazers lodge, Denver, Colo. — Pres., Geo. J. Miroslavich, 3360 Vine St; Sec'y, Edward J. Kra-sovich, 4710 Washington St.; Treas., Rose H. Plutt 638 E. Elk PL; Juv.' Supervisors, Geo. J. Miroslavich and Edward J. Krasovich. — Meetings are held every 4th Thursday of the month at the Slov. Home, Inc.
Štev. 44, dr. Coloradska roža, Wal-senburg, Colo. — Predsednik Mario Banassi; ftajnica Albina Papez, 611 Pine Stpblagajnik Louis Papez, 611 Pine St.; dr. zdravnik Dr. Mathews.
—	Seje se vrte vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-sestri tajnicL
Štev. 45, dr. Hribski Bratje, Ruth, Nevada. — Predsednik John Brocko-vich; tajnik Frank Turk, Box 161, Ruth, Ne v.; blagajnica Vera Rajko-vich, Box 375; mL nadz. Frank Turk.
—	Seje se vrše vsakega 16. v mesecu pri sobratu tajniku v hišni št 1094.
No. 46. Royal Gorge Cirle lodge, Canon City, Colo. — Pres., .Mary Kimmick, Prospect Heights; Sec'y, Treas. and Juv. Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. — Meetings are held on the first Sunday after the 10th of the month at the home of secretary. Washington Ave.; Juv. Supervisor Mary Lovrancina, 404 W. 4th St — Meetings are held every first Tuesday of each month at 1017 Lincoln St. at 7 P. M.
No. 52, Youths of America lodge. Spring Glen, Helper, Utah. — President Mary Kosec; Sec'y-Treas. H. J. Topolovec, Spring Glen, Helper Utah.
—	Meetings are held every 2nd Sunday of each month at 7 P. M. at the home of secretary.
No. 53, Western Star lodge, Agullar, Colo. — President Beford B. Nelson; Secre tary - Treas., John Valko; Lodge physician Dr. William Merritt. Meetings are held every third Sunday of each month at 10 A. M.
No. 54, Columbine lodge. Crested Butte, Colo. — Pres., Martin Tezak; Sec'y-Treas. and Juv. Supervisor, Frank Starika, Jr., Box 234. — Meetings are held every fourth Sunday of each month at »the Knights of Columbus HalL
No. 55, Pioneers lodge, Aspan, Colo. — President Joe Belle; Sec'y-Treas., Frank Sparovic, Box 472; Juvenile Supervisor, Rose Mismash.
—	Meetings are held every third Tuesday of each month at Brother Sparovic's place.
No. 56. All Saints lodge, Lockport, I1L — Pres., Frank J. Bradach, 2309. Nicholson St.; Sec'y-Treas., Frank D. Spelich, 658 N. Broadway St, Joliet 111.; Juvenile Supervisor, Mildred A. Gregorich, 2307 N. Nicholson St — Meetings are held every 2nd Sunday at 604 Sterns Ave.,
RAZLAGA DOHODNINSKEGA DAVKA "PAY-AS-YOU-GO"
Lockport ni.
No. 57, Sky-Blazers lodge, Chicago,
I1L — Pres., Mary Petan, 5020 S. Kolin Ave.; Sec'y-Treas., Jennie Kitz,
S prvim julijem 1943 leta se uvaja zadrževalni davek na osebne dohodke. Od tedaj naprej boste večinoma plačali svoj federalni dohodninski davek v majhnih obrokih ob vsakokratnem zaslužku, namesto vse naenkrat, ali pa v štirih obrokih. Davek boste plačali z rednimi odbitki od vaših plač. To je isti način pobiranja davka kakor je bil slučaj z Victo-ry-davkom in Social Security-davkom. To ni nobeden nov das-vek, nobeden poseben davek— temveč samo nov način pobiranja osebnega federalnega davka. .Victory-davek, ki je zmanjšan od 5 na 3 od sto, je vključen.
Ta novi zadrževalni davek znaša 20 od sto plače nad odbitkom. Po odbitku nekatere osebe sploh ne bodo plačale nobenega davka, večinoma pa ne bodo plačali nad 10 ali 12 od sto zaslužka. To NI velik davek na dohodke.
Vsak uslužbenec mora izpolniti, podpisati in.svojemu delodajalcu izročiti certifikat o odbitku. Ta vsebuje podatke o vašem družinskem stanju, ali ste poročen ali ne, in za koliko
sto. To pomeni da bo od plače zadržano 6 dolarjev vsak teden.
George Jones je poročen, ima 3 otroke in zasluži 50 dolarjev na teden. Njegovi odbitki so 24 dolarjev za njega in ženo, 6 dolarjev za vsakega od 3 otrok, kar je skupaj 18 dolarjev. Samo 8 dolarjev njegove tedenske plače je podvrženo zadrževanju, tako da Jone-su delodajalci odvzamejo samo $1.60 na teden.
James in Sarah Brown sta oba zaposlena. Imata 4 odvisne osebe doma. Dogovorita se, da razdelita odbitek 24 dolarjev za poročene pare na polovico, tako da ima vsak 12 dolarjev na teden, ki niso podložni zadrževanju. In ker na Jamesa odpada največji del vzdrževanja odvisnih oseb, še odbije 24 dolarjev za njih, tako da je sedaj vsota, ki je njemu odbita vsak teden,*36 dolarjev. Ako bi James sam delal, tedaj bi on sam imel odbitek 24 dolarjev in 24 dolarjev za odvisne osebe, ali skupaj 48 dolarjev na teden, ki ne bi bili podvrženi zadrževanju.
Tu je treba par besed svari-
glo vsoto od 2.60 dolarjev na! pa j znaša več kot dolgu jete,
oseb morate skrbeti. Čim večja la. Zelo lahko je mogoče, da je vaša odgovornost toliko več vsota, ki bo zadržana od vaše od vašega zaslužka je izvzeto plače, ile bo natančno 20 od od 20 od sto zadrževalnega sto vaše plače preko vašega za-davka.	drževalnega odbitka. Mogoče
Zakon postavlja na uradnike j bo davek, ki bo zadržan, zna-posebno odgovornost za izpol- šal malo več, ali malo manj. nitev certifikatov o odbitku. Uslužbenci morajo razumeti, Ako ne izpolnite takega certi-;da je to zato tako, ker zakon fikata in ga ne izročite svoje- dovoli delodajalcem, da zadr-mu delodajalcu, ta ne bo mogel žijo davek po "Wage Bracket" priznati vam odbitka, in bo mo- tablicah. Na teh tablicah so do-ral po zakonu odbiti 20 od sto j ločeni zneski, ki se imajo odbiti od cele vaše plače. Tiskovine se < od vsake plače. V slučaju po-bodo dobile pri delodajalcu. ročenih uslužbencev s 3 odvis-Ako se vaše družinsko stanje nimi osebami na primer, kate-ali pa število od vas odvisnih rih zaslužek znaša med 60 in
oseb spremeni, tedaj morate obvestiti svojega delodajalca tekom 10 dni.
Na podlagi vašega certifikata o odbitku bo delodajalec odredil višino davka, ki ga mora zadržati od vaše plače. 12 dolarjev na teden ali 624 dolar-] jev na leto je znesek za samca, ki bo izvzet od davka. Za poročene pare je ta znasek 24 dolarjev na teden ali 1248 dolarjev na leto. Ta odbitek se lahko razdeli med moža in ženo ako sta oba zaposlena, ali pa odpade samo na enega, v katerem slučaju druga zakonska polovica nima na njega več pravice. Za vsako odvisno osebo je še poseben dobitek: 6 dolarjev na teden ali 312 dolarjev na leto.
Ne mešajte te odbitke z odbitkom vašega osnovnega dohodninskega davka. Teh se poslužujemo samo zato, da se izračuna vsota, ki mora biti zadržana. Sledeči so trije primeri, kako se postopa:
John Smith, samec, zasluži 37 dolarjev na teden. 12 dolarjev od tega je odbitek. Na osta-lik 25 dolarjev pa pride zadrževalni davek, ki iznaša 20 od
teden, namesto da bi moral iz-j računati točen znesek za vsakega uslužbenca posebej.
Zakon dovoli delodajalcu to okrajšavo, da bi poenostavil njegovo delo izračunavanja zneska, ki ima biti zadržan, za vsakega uslužbenca posebej. V vsakem slučaju — kjer se uporabljajo "Wage Bracket" tablice — bo znesek ki bo v tem slučaju zadržan, samo malo drugačen kot pa natančno izračunani davek od 20 od sto.
Denar zadržan od plač na račun davka izroča delodajalec finančnemu ministerstvu. Znesek, ki je od vas zadržan, je zabeležen v finančnem ministerstvu v vašo korist, znesek pa ki ga dolgujete na račun dohodninskega davka, in Victo-ry-davka, na vaše breme. Na koncu leta ali po končani vaši zaposlitvi v toku leta boste dobili od vašega delodajalca potrdilo o znesku plače, ki vam jo je izplačal tekom leta, in o znesku davka, katerega je zadržal. Shranite to potrdilo, ker je to potrdilo o vašem plačanem davku.
Na dan 15. marca leta 1944 ali pred tem boste morali, kot po navadi, izpolniti vašo prijavo o dohodninskem davku in podati vaše resnične dohodke za leto 1943, in vpisati, kot navadno, odpise in kredite. Davek, ki ga je vaš delodajalec zadržal pred in po 1. juliju 1943, obroki dohodninskega davka ki ste jih plačali 15. marca in 15. junija, in vsi drugi davki, ki ste jih že plačali poleg zgoraj omenjenih, bodo uračunani na prijavi kot kredit. Z drugimi besedami, vi boste sešteli davke ki ste jih plačali 15. marca in 15. junija 1943, in skupen znesek, ki je že bil zadržan za Victory-davek, dalje zneske zadržane od vaše plače od prvega julija dalje in tudi druge zneske, ki ste jih' mogoče plačali 15. septembra
vam bo vlada odobrila razliko na račun davka za prihodnje leto. Ako bo premalo, boste morali doplačati razliko.
Office of War Information. --o-
KRATKE VESTI
— * *
—	San Diego, Calif. — V, cerkvi sv. Tomaža v Fort Yuma, je te dni bilo krščenih 105 vojakov, ki so prestopili v katoliško cerkev. Zakrament sv. birme jim je podelil škof Charles F. Budy iz San Diego.
—	Washington, D. C. — Republikanska kongresnica iz Ohio, Mrs. Bolton, se pritožuje nad demokratsko upravo in OPA, ker ta ni poskrbela, da bi naša dežela imela zadostno zalogo plenic in varnostnih zaponk. Pravi, da armada pričakuje od ljudi v vojni službi vsaj 300,000 novorojenčkov, pa že sedaj ni mogoče nikjer več dobiti plenic.
-o
MEH ZA SMEH
NA PRAVI POTI
"Ali ste pokazali račune svojemu upniku?"
"Seveda."
"Kaj je pa rekel ?!'
"K vragu me je poslal."
"In kaj ste naredil potem?"
"K vam sem prišel, gospod odvetnik."
PREVEČ HOČE ZNATTT
"Kam pa greš, Peter?" vpraša strogi oče, ko hoče njegov nadobudni sinček zvečer ven.
"V šolo, učitelj nam bo nocoj pokazal lunin mrk."
"Ne, doma boš ostal! Če vam hoče učitelj kaj pokazati, potem naj to stori med poukom." o
Katoliški Slovenci smo tako
60 dolarjev na teden, ima delodajalec pravico zadržati okro- in 15. decembra. Ako vse sku-
močni, kolikor m kakor je no naše katoliško časopisje.
blagajnik Dan Miller, Box 132, Hia- 4734 So. Keeler Ave.; Juvenile Su-watha, Utah; ml. nadz. Jacob Smo- pervisor Mary Demšar, 4734 S. Kee-dey. — Seje vsakega 25. v mesecu ob ler Ave. — Meetings are held on the
2. uri popoldne v Charles Lopan-ovih prostorih.
Štev. 31, dr. Lilija, Scranion, Pa.— Preds. Minnie Kon^hnik, 219 Resse
$t: taj.\ in blag. F. iVdgrin; 2*l&fN. Main?.Ave.; "ml. načdž.'.
last Sunday of each month rt 4734 So. Keeler Ave.
No. 58, Modernaires lodge, Cleveland, Ohio. Px^s.^VeraJane Mer-v|r, /780Ls.Wade Park A>te.^i Frank ' Vogtin. Treas • Marie WeiTlein,*13ŽŠ EL '68lh — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo Street
v mesecu ob 2. uri popoldne pri so- • No. 59, Golden Eagle lodge, Cen-
bratu tajniku.	iral City, Pa. — Pres., Joseph Dela-
Šlev. 32, dr. Washington, Cleve- sko, Box 177; Secretary, Y us tin Yur-land. O. — Preds. Antonia Tomle, jevsic, Box 122; Treasurer Louis Ru-14822 Sylvia Ave.; taj. in blag. Jose- jdolph, Box 162; Juvenile Supervisor,
Yustin Yurjevsic. All of Central City, Pa. — Meetings are held every 2nd Sunday of the month.
No. 60, Oak Creek lodge. Oak I Creek, Colo. — Pres!, Mary Perich; I Sec'y-Treas., Emma Kerzan; Juvenile Supervisor, Pete Kerzan. — Meetings are held every 3rd Sunday of the month at the home of Secretary.
Nos. and 63, Alias and Keiser Lodges, Keiser, Pa. — President John Michaels; Sec'y-Treas., Charles Mačka vage, 232 E. Melrose St., Keiser, Pa.
No. 64, Mi. Carmel Lodge, ML Car-
meL Pa. — President Helen Rudock; \ Sec'y-Treas. Stanley A. Yezerski, 332 So. Oak St., Mt. Carmel, Pa.
No. 65, Ranshaw Lodge, Shamoldn, Pa. — President Stanley F. Valeski; Sec'y-Treas., John Bincoski, 320 E. Independence St, Shamokin, Pa. rt
gega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slovenca, da se to popravi. Nole:—In case of an error in this roster please notify the editor of Amer. Slovenec so that it may be corrected. ______.
7~
x-r-
Resnična ali napačna vprašanja za lastnike Električnih PražOnikov
IZJAVA—M e s o se mora imeti v ledenici dokler se ne- da pražiti.
□ RESNIČNO □ NAPAČNO
Zgorajšnja isjava je napačna. Meso se mora vseli is ledenice 2 ali 3 ure pred pra-šenjem.
IZJAVA—Popolna jed—meso, krompir, vegetacije in dezert — se lahko kuhajo hkratu v električnem pra-žilniku.
□
RESNIČNO
□
NAPAČNO
Zgorajšnja isjava je pravilna. Električni p r a i ilnik mnogokrat imenujejo "4 reči v enem kuhalniku".
IZJAVA—Meso se mora ru-meniti 30 do 45 minut z odprtimi ventilL
Q RESNIČNO	NAPAČNO
Zgorajšnja isjava je pravilna. Ko sarumeni. obrnile vročinski konlrolnik na nii-jo temperaturo (kakor označeno v navodilih sa praženje rasnega mesa).
IZJAVA—Električni pražil-nik je priprave za kuho kosila za partije službajočih mož.
Q RESNIČNO j-j NAPAČNO
Zgorajšnja isjava je pravilna. Vzrok je, da "Casserole" kuhe vsakega lipa se lahko napravi v količinah v pra-žilniku. Poskusile to prihod-1 njič.	'
IZJAVA—Rastlinske in zelenjavne stvari se morajo kuhati z dosti vode.
NAPAČNO
Zgorajšnja isjava je napačna. Vegetacije se naj kuhajo s malo vode. kakor mogoče (s Va ali Vi kupe vroče vode)
IZJAVA—Električni pražil-nik je idealen za konservi-ranje sadja ali vegetacij.
NAPAČNO
4, Elektriciteta je sla v vojno — ne tratite jo!
J> U S L I'C S £ R V ICE COmIPXNX
v__________ _	y—'
OF NORTHERN ILLINOIS
Stran 4
AMERIKANSK! SLOVENEC
Torek, 13. julija 1943
♦f
+: ♦ s
IMMlHWMMMMmMMMItM«MlMM«MfMM«M«HMtMM««MMM«*M*M*M«M«*(«««i 4
KNEZ SEREBRJAN
ROMAN —
- Rusko — A. K. Tolsto}
Poslovenil — Al. Benkovič
i
: +
5* i*
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. str.)
Morozov je pogledal kneza s skrbnim sočutjem a videti je bilo, da v globini duše odobrava njegovo dejanje in da bi sam ne storil drugače, če bi bil na njegovem mestu.
"Božji blagoslov s tabo, Nikita Romano-vič!" je rekel Morozov, vstal s klopi in objel kneza. "Naj Bog omehča carjevo srce. Da bi se vrnil iz Slobode nedotaknjen, kakor mladeniči iz ognjene peči. In da bi te tedaj objel, kakor te objamem sedaj iz vsega srca, iz vse duše!"
Pregovor pravi: pešca spremi do vrat, jezdeca do konja. Knez in bojar pa sta se razstala na vežnem pragu. Bilo je že temno. Ko je jahal ob plotu, je opazil Serebr-jani na vrtu belo obleko. Srce mu je zatrepetalo. Ustavil je konja. K plotu je stopila Helena.
"Knez," je zašepnila, "čula sem tvoj razgovor z Družino Andrejevičem. Ti odhajaš v Slobodo ... Bog te čuvaj, knez — V smrt greš!"
"Helena Dmitrijevna! Očividno je volja Gospodova, da prejmem smrt od carja. Nisem se vrnil v domovino na veselje, ni mi tukaj Bog prisodil sreče, nisi postala moja, Helena Dmitri jevna! Naj se zgodi z mano volja božja!"
"Knez, mučili te bodo! Grozno mi je pomisliti na to! Moj Bog, ali ti je tako omr-zelo življenje?"
"Naj ga bo konec!" je rekel Serebrjani in zamahnil z roko.
"Presveta Mati božja! Ako se ne smiliš samemu sebi, pa se usmili vsaj drugih! Usmili se mene, Nikita Romanovič, spomni se, kako si me ljubil!"
Mesec je posijal izza oblakov. Helenin obraz, njen biserni kokosnik, ovratnica in dijamantni uhani, njene solza polne oči, vse to se je zalesketalo v čarobnem blesku. Helena je še plakala, a se je že skoro smejala skozi solze. Ena sama knezova beseda bi bila izpremenila njeno žalost v neizrečeno veselje. Pozabila je na moža, pozabila na previdnost. Serebrjani je čital v njenih očeh tako ljubezen, tako žalost, da je nehote pričel omahovati. Sreča je bila zanj izgubljena na veke. Helena je bila last drugega, toda ljubila je samo Serebr-janega. Zakaj bi ne ostal v Moskvi? Zakaj bi ne odložil poti v Slobodo? Ali ga ni sam Morozov prosil tega?
Tako si je mislil knez in njegova domišljija je slikala čarobne slike; a čuvstvo časti, ki je za hip ugasnilo, se je naenkrat vzbudilo.
"Ne," je pomislil; "sramovati bi se moral, če bi samo v mislih razžalil prijatelja svojega očeta. Samo brezčasten človek poplača gostoljubnost s prevaro, samo strahopetec beži pred smrtjo."
"Moram iti," je rekel odločno, "ne morem se skrivati pred carjem, ko umirajo najboljši ljudje. Z Bogom, Helena!"
Te besede so kakor nož presunile srce bo jarke. V obupu je padla na zemljo.
"Tedaj se odpri pod mano, zemlja, mati!" je zaječala. "Ubijem se, otrujem! Ne preživim te, Nikita Romanovič! Ljubim te bolj nego življenje, bolj nego luč božjo L Nikogar razen tebe ne ljubim in ne bom ljubila!"
Srce se je trgalo Serebrjanemu. Hotel je potolažiti Heleno, ona pa je ihtela še glasneje. Ljudje bi jo bili lahko slišali, ugledali bi lahko kneza in bi vse povedali Morozovu. Serebrjani je to sprevidel in je sklenil odtrgati se od Helene, da jo reši.
"Z Bogom, Helena!" je rekel; "z Bogom, duša moja, veselje mojih dni! Zatri solze! Bog je milostljiv, mogoče se še vidiva!"
Oblaki so zakrili mesec, veter je zamajal vrhove lip in je z vonjavim dežjem cvetja obsul kneza in Heleno. Zamajale so se stare veje, kakor bi hotele reci: za koga bi cvetele, za koga zelenele? Zaman pogine dobri junak, zaman pogine tudi miljenka njegova!
Ko se je Serebrjani poslednjič ozrl na Heleno, je opazil za njo, v globini vrta, temno postavo. Ali se je knezu samo zdelo, ali je hodil kak sluga po vrtu, ali pa je bil to navsezadnje sam bojar Družina Andrejevih? #
T . Aleksandrova Sloboda.
Cesta iz Moskve do Trojicke Lavre in od Lavre do Aleksandrove Slobode je nudila najživahnejšo sliko. Neprestano so jahali po njej carski sli; krdela ljudi vseh vrst in stanov so hodila peš na božjo pot; oddelki opričnikov so hiteli v obe smeri; sokolniki so hodili iz Slobode v razne vasi po žive golobe; kupci sq vozili svoje blago na vozovih sede ali pa šo na konjih spremljali dolge vrste tovorov. Potovale so tudi tolpe komedijantov z goslimi, dudami in plunkami. Bili so pisano oblečeni; vodili so s sabo ukročene medvede, peli pesmi ali pa prosjačili pri bogatih potovalcih.
"Usmilite se nas, gospodje!" so kričali na vse grlo. "Bog vam je dal dedna posestva in vsake vrste imetje, nam pa je ukazal živeti od vaše miloščine; ne pozabite nas, siromakov, gospodje!"
"Otci naši, batjuške!" so zopet zateglo peli drugi, sedeč tik ob cesti, "daj vam Bog dobro zdravje! Pripelji vas Bog k Trojici Sergijevi."
Drugi so prikladali tem besedam razne dodatke, tako da jim je marsikak popotnik v zahvalo za vesele besede vrgel celo cekin.
Večkrat so se komedijanti spopadli s tolpami razcapanih prosjakov, ki so hiteli iz mest in samostanov v Slobodo po carsko miloščino.
Tod so hodili tudi slepi goslarji in pravljičarji z goslimi na hrbtu, držeč se drug drugega.
Vse vprek je kričalo, pelo in se prepiralo. Konji, ljudje in medvedi so rezgetali, vpili in renčali. Cesta je držala skozi gost gozd. Dasi JI bila polna ljudi, se je včasih dogajalo, da so oboroženi razbojniki napadli kupce in jih obrali cto golega.
Razbojniki v okolici Moskve so se razmnožili posebno od takrat, ko so opričniki pregnali cele vasi seljakov in cele naselbine meščanov. Oropani domov in prehrane, so se priklopili ti ljudje razbojniškim tolpam, se utrdili v soteskah in so postali zaradi svoje številnosti v resnici nevarni. Ce so opričniki ujeli razbojnika, so ga obesili takoj brez usmiljenja; zato pa jim tudi razbojniki niso ostali dolžni. Če se jim je posrečilo zalotiti opričnika. Sicer pa niso samo razbojniki ropali po cestah. Ce so komedijanti in berači ob mraku naleteli na slabo zavarovane trgovske vozove, so kaj radi razbojnikom prihranili delo. Najhuje je bilo kupcem. Ropali so jih razbojniki, komedijanti, berači in pijani opričniki. Vendar niso nehali hoditi v Slobodo, češ, Bog je milostiv, morda pa le do-spemo! Kako je bilo to mogoče, vedi Bog, gotovo pa je, da so imeli kupci vedno svoj zaslužek.
V Trojicki Lavri se je Serebrjani izpovedal in je bil obhajan. To so storili tudi njegovi vojaki. Poslavljajoč se od Nikite Romanoviča. ga je arhimandrit blagoslovil, kakor da gre v gotovo smrt.
Tri vrste pred Slobodo je stala pri za-graji vojaška straža, ki je prihajajoče ustavljala in vsakega izpraševala, kdo je in zakaj gre v nevoljo (robstvo). S tem nazivom je ljudstvo porogljivo zamenjalo besedo "sloboda", ki je v prejšnjih časih pomenjala svobodo.
(Dalje prih.) /
-o-
• •
"Amerikanski Slovenec" je vez, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med seboj.
važnejše, da pride pomoč sedaj, ko je trpljenje največje;-to črpamo iz poročil, ki prihajajo dnevno preko morja.
Radi tega vabimo naše katoličane, da se pridružijo tej akciji, tako fare ali župnije, kakor tudi vse posamezne narodno in versko zavedne rojake. Uporabimo priliko, ki se nam nudi, da storimo zanje sedaj kar moremo, dokler jim še kaj lahko pomagamo. Za prvo pomoč naše akcije vemo da so jo prejeli, trdno upamo da jim bo sedanja prišla tudi v veliko uteho.
Prav tako naj bi se zavzela tudi društva za to takojšno pomoč. Tukaj velja izrek "kdor ! hitro da, dvakrat da" bolj, kakor je veljal ta izrek kjerkoli poprej. Dajmo manj, dajmo nekaj in to hitro, pa bo štelo veliko, zaleglo veliko!
V prvi svetovni vojni smo tudi zbirali. Nekateri smo se zavzeli za takozvane 'kište" ali zaboje, drugi za denarni sklad. Za kište vemo, da so bile dobro došle, ker so bile za takojšno in dejansko pomoč, denar pa še ! sedaj ni razdeljen ves.
Mi smo denar, ki ga sedaj zbiramo, že ponudili domovini v naprej, ko še ni zbran, v zavesti, da ga bo naš narod z veseljem podaril. Računali smo na naše katoličane in v tem se nismo zmotili. Nočemo nobene denarne bilance, ki bi se morda nanjo nanašali pozneje in sklepali, kam z njo in kako pomagati. Naša akcija se je pridružila akciji ameriških škofov, kateri pošiljajo v kraje takoj, kjer je sila najhujša. Tako dela tudi Rdeči križ in vsaka ustanova, kjer gre za nujno pomoč. Zato smo že naše darove poprej ponudili našim doma, predno smo jih od darovalcev prejeli, toda odgovorni pa smo zanje, za $10,000, da jih bomo zbrali za takojšno pomoč. To smo po dobremu premisleku odločili na več skupnih sestankih, za kar imamo na rokah skoro 5 tisoč dolarjev v tem kratkem času.
To se lahko smatra za častno akcijo slovenskih župnij, in vsak, ki je kaj pripomogel, si naj šteje v čast, da je doprinesel potrebnim hitro pomoč.
Po naselbinah naj bi se organizirali odbori, posebno v fa-rah, in naj bi obiskali rojake za kakšne male darove. Dobra volja šteje veliko, če je dar tudi manjši. Vsak naj nekaj stori, in ker nas je veliko, se bo v domovini poznalo veliko.
Darove lahko pošljete naravnost v banko, kjer se vlaga denar, lahko tudi na tajnika Zveze Slovenskih Župnij Rev. Bernarda Ambrožiča v Lemont, 111., ali na mene kot blagajnika naravnost v banko: Anton Gr-dina, N.A.B., 6131 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
RAZNO
DELAVCI V LADJEDELNICAH ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO
Washington, D. C. — Administrativni državni urad, ki u-rejuje delavske plače, stoji pred novimi težavami. Zastopniki 1,100,000 delavcev po ladjedelnicah zahtevajo več plače, da bodo mogli izhajati, ker so življenske potrebščine zdaj : veliko dražje kakor so bile.
Vojni delavski urad nikakor nima prijetnih uric te dni. Razen omenjenih organiziranih delavcev iz 188 fadjedelnic ima na svoji glavi še vedno tudi 590,000 rudarjev in 1,100,-000 železničarjev, ki čakajo na večje plače, in zahteve vseh teh še vedno niso zadovoljivo rešene.
PROIZVODNJA VOJNE OPREME NARAŠČA
Washington. — War Production Board Chairman, Donald Nelson, je poročal pred kratkim, da je bilo v aprilu, ki šteje le 30 dni, izdelanega za 7 odstotkov več orožja kot v marcu, ki ima 31 dni. V isti dobi, je dejal, je narastel izdelek orožja za letalstvo za 8 odstotkov, orožje za vojsko 4 odstotke, ladje in čolni za mornarico in vojsko 3 odstotke, tovorne ladje 11 odstotkov, a različno orožje 11 odstotkov.
. -o-
CENA VODE V BEOGRADU ZVIŠANA "ZA KAZEN"
Washington. — Beograjski vodovod je zvišal svojo ceno za vodo za 200 odstotkov "za kazen, ker prebivalstvo ni znižalo svoje porabe, in to kljub ponovnim opominom"; to vest je prinesel od nacistov kontrolirani radio Budimpešta, o katerem je bil obveščen OWI.
J. M. Trunk
Zopet prihajajo vesti, da so primerne "eroje". Silno jih Sovjeti res z Vatikanom v ne- hvali, kako bodo branili vsako kih dogovorih. Mora iti, če je ped zemlje. Prav, prav, ako bo-tako, le za izključno verske do branili, to bi jim bilo le v zadeve. Značilno je, da se vr- čast. Kaj pa potem tisti Sforza, šijo sploh taki razgovori. So- ki trdi, da bodo Lahi Ameri-vjeti bi ne Šli v Vatikan, ako bi kance sprejeli kot — rešitelje? ne smatrali dogovorov za važ- Morda, če pridejo Amerikanci no zadevo. Nadalje more iti le is polnimi skledami? za katoliške verske zadeve. Tu t	*
bodo težkoče.
Vidim iz pristno celo hudo še carističnih virov, da so ruski pravoslavni krogi prišli s Sovjeti v vrlo pravilne odnošaje, ko so ti pravoslavni krogi izjavili, da ne bodo več ruvali zoper sedanje politične razmere, in da priznavajo red, kakršen je nastal po revoluciji in se je do danes razvil. To je
Tudi med vrstami se mora
ruskih in i znati citati. Ruski pravoslavni krogi so se menda nekako pobotali s sedanjo vlado. Nemca silno skrbijo pravoslavne duše, tako vsaj izgleda, ker ruski metropolit je baje prodal te duše ateistom za skledo leče in postal le golo orodje teh kosmatih ateistov. Bo pač metro-politova zadeva, Nemec vsaj pa
povsem pravilno stališče, saj se zavija oči, ampak tam v Ukra-
DR. J. E. UB8ICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob vedah TeL Canal 491« CHICAGO
Rezidenčni teL: La Grange 3966
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
MARIN KLARIGH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
M prevzemamo nt vrata dala. gradimo nov« stavb« kakorinega koli o b s e g a. Sprejemamo velika dala kot grajanja večjih poslopij. ioL tovarn, ali kakršnakoli. Obenem sprejemamo tudi manjia dala. kot popravljanja hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako dalo in naročilo dohTfw!f41o.
Nasveta, proračune in na« trle dajemo na ieljo brez-slačno.
Cemu plačujeta visoke najemnina. Dajte si postaviti lasten dom« lastno hiio, kar napravimo vam mi sa smer-no nizko casob
Pokličite nas na telefon Calumet 8570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
tudi Vatikan ne more in ne sme vmešavati v politične oblike vlad, ako hoče z vladami shajati in pod vladami zasigu-rati najmanj znosne razmere za katoličane. Ampak prav s Sovjeti utegnejo biti težave. Vsaj glave katoličanov niso ruske, pristno ruskega katoliškega škofa ni, vse glave so poljske, litvinske, nemške, in ker sem sam prišel v dotiko s tako nemško glavo v Rusiji, in videl mentaliteto, se bojim, da bo prvo le Poljska, Litvinija, Nemčija . . . Rusija ali Sovjeti pa . . eh . . er . . težko bodo vgriznili v kislo jabolko.
Ne ruvajte zoper obstoječe politične razmere, pa bodo morda Sovjeti že iz političnih vidikov pustili "vero" pri miru. Nikakor ne gre, da kdo kriči o
jini igrajo podli bivši politiki kot novopečeni "škofje" naravnost sramotno vlogo v prid Hit-lereve krame, da se še celo navadni verniki postavljajo zoper te "škofe". Tega pa Nemec ne vidi. Nemci so kakor slepi, operacija na očeh bo težka. *
Tisti japonski admiral, ki je
rekel, da bo diktiral mir v Beli hiši v Washingtonu, je odšel v krtovo deželo, ne bo ga v Washington. Zdaj je odprl usta Tadahiko Okada, predsednik japonskega državnega zbora. Anglija mora biti uničena, je rekel, in enako Amerika, za Japonce je še pridejal, da bodo drugače Japonci uničeni. Well, Japonček ne bo uničil Anglije ali Amerike, in Japonska ne bo uničena, ker Rus
preganjanju "vere", kadar So- utegne poskrbeti, da bodo Ja-
— i .
v jet i primejo koga za ušesa, ko ruva zoper obstoječo vlado.
Ni vse zlato, kar se sveti, in "preganjanja" so tudi vrlo različna.
*
Kopernika p r o s 1 a vi jajo.
Prav. Ampak cerkev jih dobi po rebrih, ker je bila baje zoper — znanstvo. Sonce da stoji, zemlja se suče. Znanstvo pač, in tu ni nobene nezmotljivosti. Pri soncu se je pa tudi Kopernik urezal, ker tudi sonce se giblje. Ničevo, dlake ni treba cepiti. Ampak cerkev je cokla pri znanstvu, in izgleda, da bi bilo znanstvo že davno sfiksalo pravi raj na zemlji, ko bi ne bilo te cerkvene cokle. Well . . well. Jaz samo rečem in trdim, da bi bili prav taki, ki se s peresom danes zgražajo nad cerkvijo, še zdaj le pri pastirski palici, ako bi v teku stoletij cerkev ne bila poskrbela za znanstvo. Imate morda otroka, pa vam pljune ta otrok v obraz! Ali je tak otrok fest kerlc, ker zabriše očetu ali materi pljunec v obraz? Vsaj vi se
imate za take kerlce.
*
Predsednik Etbin Kristan je
glede razmerja do Narodnega sveta povedal povsem pravilno : "Vi katoličani ostanite katoličani, vi socialisti pa socialisti." V praksi pa bodo težkoče. Siliti nihče ne sme. Ali bi katoličani ne smeli govoriti katoli-jčanom o molitvi? In socialisti ^bodo težko mogli krotiti jezike. ! Morda pojde.
*
^ Med vrstami je treba citati, jjjl Ali reče kak Nemec kako zoper S|Hitlera? Ne boš dobil takega j | Nemca. Reče kvečemu kako j zoper hitlerizem kot življenj-jsko naziranje, in hitlerizem je materialistični panteizem na-j pram krščanskemu idealizmu. ! Tu reče kdo kako rahlo, kakor bi mačka hodila okoli vroče g kaše. Hitler sam je pa vsem
jjj Nemcem — bog!	^ .
*
Baje so aliiranci nekaj poizkusili na otočiču Lampedusa. Berlin je rekel, da so se izkazali Italijani v obrambi kot ne-
tfonci dobili za vedno arest'
'Haus-
Na ruski fronti so ujeli nemškega pilota. Bil je prej leto in pol na francoski fronti. Izjavil je: "Kar je tam, je igrača, tu je pekel." Kakšni so Rusi? Ali res znajo le Boga tajiti?
BE 100% WITH YOUR
1
S DR. JOHN J. SMETANA]
Pregleduje oči in predpisuje otala < 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan- od 9 i \ Aiutrai do R:30 rvecer.
mi------uinfii**«« mmmmm^M
| MALI OGLASNIK
PRODA SE
trinadstropna zidana hiša, za katero je v ozadju še manjša zidana hiša. V večji hiši na frontu sp trije flati in stanovanja zadaj v manjši hiši. Blizu Damen avenue na 23. cesti, Chicago, 111. Renti nosijo $75.00 mesečno. Proda se za nizko ceno. Za informacije kličite See-ley 7629.	(3x9, 13,16)
ZA MALO CENO
si lahko kupite za samo $5,450.00 zidano hišo s sedmimi renti in trgovino spredaj v dobrem stanju. Na naslovu 1448 W. 18th Str., med Amer. Bohemian Hall in Laflin Street. Najemnine nosijo $56.00 mesečno brez trgovine. Oglasite se na 2314 So. Ridgeland Ave., Berwyn, III., ali kličite Berwyn 2169.	(8x)
t