Natisov 15.000. .Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko -I K 50 vin. za celo »leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-Bišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za «/« strani K 16, za Ve strani K 8, za »/,, strani K 4, za Vsa strani K 2, za '/«4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se česa primerno zniža. Štev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 15. maja 1910. XI. letnik. Današnja številka obsega 2 strani priloge, torej skupno 10 strani. Obenem prinašamo danes 6 slik. Nekaj za premisliti. Odkar delujemo naprednjaki v javnosti, vedno trobimo to-le v naš rog: vsaka politika je za ljudstvo odveč, — kmetje, obrtniki in delavci potrebujejo edino gospodarskega dela . . Naši prijazni nasprotniki se seveda rogajo tema pametnemu načelu. Gre se jim za vse druge „cilje" in »želje." Samo da enega prvaškega šribarja tu ali tam nastavijo, — to jim je več vredno, nego vse drogo! Raje imajo prvaki, da se petim slovenskim kmetom po eksekuciji posestva proda, nego da bi se le enega šribarja prestavilo. V tem tiči bistvo vse prvaške politike . . . Človek se seveda vedno povprašuje: ali je ljudstvo s tako politiko zadovoljno ? Po našeuo mnenju, ■— in za to mnenje imamo tudi dokaze! — ni ljudstvo s tem zadovoljno. Mi celo trdimo, da se nekdaj najbolj zagrizeni prvaki od te politike obračajo, v kolikor so kmet-skega ali obrtniškega stanu. Samo tisti so s pr-vaško politiko zadovoljni, kateri imajo od nje dan za dnerom čistega dobička. Ljudstvo pa jim obrača hrbet . . . Prvaški voditelji vse to sami prav dobro čutijo. Zato premišljujejo, kako bi zopet svoj vpliv in svojo moč nazaj dobili. Z modrostjo se seveda ne morejo boriti, kajti od enega Terglava ali celo od dr. Kukovca se res politične resnobe ne more zahtevati. Z denarjem se tudi ne morejo boriti, kajti denar ljubijo sami preveč. Debeli klerikalni gospodje so sicer zelo , požrtvovalni", ali na lastni trebušček vendar nikoli niso pozabili. In, to priznavamo, od „narodne stranke" pač ne moremo bogve kaj zahtevati; kajti ta stranka je tako spufana, da ji najstarejši jud niti počenega groša več ne posodi. Tako primanjkuje prvakom vsako sredstvo. In zato so vzeli zadnjo orodje, — najgrše. naj-brtltalnejše nasilje. Kjer pamet, kjer prepričanje ne moreta zmagati, tam naj zmaga pest . . . In zadnji časi nas opravičujejo, ako trdimo, d a so prvaki, zlasti pa redki pristaši „narodne stranke" padli na stališče postavo-lomcev, ubijalcev in tolovajev. Vemo, da vsi pristaši teh strank tega niso krivi. Vemo pa tudi, daje vzgoja te stranke temu kriva! Ali ni Plojeva „Sloga", katero pusti ta „moralni" strahopetnež v Ljubljani tiskati, ker se boji poštenih štajerskih porotnikov, naravnost hujskala, da naj se sadno drevje ob okrajnih cestah uničuje? Ali ni koroški BŠ-Mir" zagovarjal uboje in umore, ki so jih izvršili njegovi pripadniki iz narodnega sovraštva ? Ali niso narodnjaki v Hrastniku na železniško progo naložili kamenje, da bi 30 oseb iz golega političnega nasprotstva umorili ? Ali ni en Topolovec na Ptnjski gori poštenega posestnika g. Repo po krivici aretiral in 9 ur zaprl in ga za stotine denarja oškodoval ? . . . Vse to je le par slučajev! Prvaštvo skuša ravno s terorizmom zmagati. Nož, kamenje, preziranje cesarske po-to so mu sredstva , . . Ali nekaj so pa ti gospodje le pozabili: Kdor veter sejej ž M bode vihar! Ali mislite, da se bodejo slovenski kmetje res pustili po nedolžnem Aapirati ? Ali mislite, da bodete smeli vedno postave v blato teptati? . . . Ej, gospodje prvaških strank, kako grozovito se motite! Veter ste sejali, in že se bliža — vihar, ki vas bode pohjal, vi nasilneži, vi teroristi, ki mislite, da je ljudstvo tovorna živina . . . preg Državna zbornica . maja je napadel blagajnik „Mladeniške zveze" štiri fante, ter jih hotel menda pobiti. Kako pa to? mogoče Vama z g. kaplanom primanjkuje denarja v vajini kaši, da si hotel od fantov kaj dobiti? Ali žali Bog, kaša bode zdaj že polna, ako naš blagajnik vse tiste zaušnice notri zloži, katere je dobil od mirnih fantov. Podučite, g. kaplan, Vašega blagajnika, naj se dostojnejše obnaša, kakor se sliši za uda „Mlad. zveze", ne pa kak da bi v šumi gor zrastel. Za danes dovolj. Drugikrat več. Od sv. Lovrenca slov. goric. Nek ljubljanski listič, katerega se mi ne zdi vredno, da ga imenujem, prinesel nam je Lovrenčanom res lepo notico. Zakaj da mi Lovrenčani k tukaj-šnema trgovcu g. Hans Toplaku hodimo kupovat in da potem dobimo „Štajerca". Oh ti do-pisunček ljubljanske cunje, sajjte dobrojpozna- _ 2 - mo; le pazi, da ne prideš na solnce, ker imaš dovolj masla na glavi. Mi Lovrenčani pa smo in bomo k Toplaku hodili kupovat, ker on je voljan vsakemu dobro in hitro po3treči. Ti dopi-sunček, ti si pač pri tem trgovcu najmanj kupil ali pa celo nič. Ce pa glih kaj, si pa še tisto vzel na sto let čakanja na donar. Kor ti hodiš zmiraj iz kraja v kraj tak kak zajec z grma v grm. Popotnik. Iz Polenšaka. Zadnjič smo poročali, kako je fara Polenšak srečna in resnično je to. Na zadnjega aprila zvečer in pa prvega maja se je tako streljalo ha Polenšaku, kakor da bi ,Kai-sermanover" bil, da se je več ljudi od drugih far privabilo in vse je bilo v vencih, bolj kakor takrat, kadar pridejo častiti knez in škof sv. birmo delit . . . Vsled tega so privabili dosti mladih fantov v Lovrečovo gostilno. Tam sta se dva fanta sprla, doma iz fare sv. Lovrenc, kjer najbolj „S1. Gospodarja" berejo. Potem je N. Horvat sunil znožem N. Vilenika v vrat tako močno, daje ta Čez pol ure umrl, Lepa vzgoja! Ravno poprej se je v cerkvi pridigalo skoro predolgo, da se nobena duša ne sme zgubiti skozi duhovnega pastirja; in malo pozneje se je to zgodilo, ko so pri najlepši zabavi bili duhovniki. Veliko število jih je bilo, nihče se ni brigal za dušo umirajoče^; ravno neki J. Mikša ga je spovedaval in mu rano obvezal za dobro plačilo. Tadi pokojni fant je imel revolver pri sebi. S takimi „roženkranci" zdaj mladi fanti grejo k drugi cerkvi ... In ravno v najbolj klerikalnih farah se največ takih pobojev zgodi! Cojemo, da je novi župnik Podplatnik, ko je o uboju slišal, rekel: »Hvala Bogu, da fant ni iz moje fare". To je bila vsa njegova skrb. Res, s slabim znamenjem je pričelo župništvo Podpla-tnika v Polenšaku. Iz Ptuja. Preljubi „Štajerc". Zopet ti pošljem jedno novico o „Marijini družbi" v Ptuju. O. Pius Waxelli v Ptuju hvalijo in čislajo 3voje družbenice. Še na 4. aprila t. 1. so pri pozni pridigi hvalili svoje ovčice, kakor jih imenujejo, kakor se lahko družbenice varujejo hudega in lahko zaspijo a zjutraj * pa lahko ustajajo, bolj kakor druga dekleta. I&j! ravno letos na 1. majnika je res jedna družbenica iz mestnega vrha lahko zaspala in zjutraj lahko ostala, ker je po noči porodila sinčka. Čudno! Kaj ne? In ravno ta družbenica, a pardon, ne dražb več, je še pred par mesecev klečala v"beli ob! z gorečo svečo pred oltarjem. Kaj pa bo3te i noriti rekli na to? Ste jo tak učili0 Kakofl boste sedaj pridigovali o tem? Jih boste zo« hvalili nedolžne ovčice? Res ni videti po dom družbenic občevati s fanti, a zato pa je po aH bolj vse živo. Upam da bi se kaj tacega kmsfl ponovilo pri družbenicah. Potem še bodo imfl večjo spoštovanje. Adijo družbenice! Hoče. Znebili se ga še nismo, pa bo že, bo i Sicer nam pa dela toliko kratkega čaja, da ga bodeflj svoje dni še težko pogrešali. No, no, kar mora biti, mofl biti. »Štajerce mi dragi, pa tebe prav nič ne mara.B sovraži in preklinja, da je joj; oh ti siromaček ti reMj kam te še spravi naposled. Pa nič se ne togoti, ne at nič se ne boj, vzemi »exkstra« krtačo, pa ga.fein ofl in spraši, pa ti bode morda sčasoma slavo pel. Sel slišalo, kiko je v St. Miklavžu Velikonočno meso žegofl Si ne — no pa ti jo sprožim. Bil je v Mari,i Braj kamor so mu Miklavžani voz poslali, da bi lepšefl prijetno se pripeljal do njih. On pa, no vsaj veš, M menim našega visoči slanega kaplančka Kranjca — j pa je zvcdil, da je njegov fiaker >Štajercianec«, ter i javil, da se s takim ne vozi. Ko dotičnemu poštenjak to na ušesa pride, prime za vajeti pa jo pobriše. Kraj«, ček pa si je moral sam koleselj najeti, v katerem jl| sredi pota srečno obtičal. Odtrgal je svoje pulte nog«. in jo peš brusil proti St. Miklavžu. Ker ga je Štajerci anec in voz in smola nekako razburilo ni hotel žegnat Velikonočne darove. Nazadnje ga je neka gospoduj vendar naprosila. Glej, ti »otajerc«, ti zlobni, take m prtije povzročuješ le ti sam. Ko bi ti ne b:l tako gift« bi tudi nas ne giftal, nas, katerim si se ti okoli vra|| obesil, no pa tudi rečemo, da te imamo inače prt radi. Torej nič ne jokaj, nič ne stokaj, tudi Kranjcem ljubezen ti je še enkrat gotova. Ali si morda že slišal da je Kranjček ustanovil novo slovensko kašo ? Kaj ■ da I Denarja imajo neki že zdaj toliko v njej, da se j! Wertheimerca zavoljo prehude teže v kle: pogreznil Če ga bo le tudi kaj nazaj tega obilega denarčckJ Glej in zarade te kaše se Krajnček hvali po svojih m sopisih kot dobrotnik cele fare in celega okraja — pl prosim — v gmotnem in duševnem smislu. Sicer o le farbariji zinem kesneje še katero. Kranjček britko od tožuje v časnikih, da ga hoški nemškutarji neki strata] vito črte in preganjajo. Draga dušica, vedno te vendJ ne moremo objemavati in se Ivojim vrlim rebrom pil tiskovati, ne gre, res ne gre. Pa je že taka! Kdor ljubezen seje, ljubezen žeje — a koliko ljubezni si i nasjal med nami? Žalostno, prežalostno je, ako morajij farani prositi in potezovati se za prestavljenje svo' duševnega pastirja, kjer tega ne morejo spoštovati, ga morajo zaničevati zaradi njegovega nasilstva, z nemira, prepira in soyrastva, ki ga je spravil med Koliko nemira, koliko razprtije, koliko sovraštva je s; vil med nas in to on potem smatra kot duševne »hiš gesv. ski obziru kašo srebrr prista: govc svoje tega i tak d njem zaslug silo 1 Jožek takšei se bc poizv-i nego Kranj jurist! no! bili- vredn volj- le to, prete tako bilo i daj v tudi govi Kraje hodil; zunaj cerke odho- božjii ali p: kev : nejo, Da, ..Staj hudo nad hujsk smeh vend: že se je za ček 1 Angleški kralj umrl. Kralj Edvard je bil sicer že leta sem bole-hen, ali jeklena njegova natura je vse bolezni premagala. Zdaj pa je hipno zgrabilo in nakrat je pretresla ves svet vest o njegovi smrti. Pokojni Edvard bil je vladar največje svetovne drŽave, kralj Velike Britanije in cesar Indije. Bil je pa tudi eden najmodrejših vladarjev in naj-izkušenejših politikov. Naši državi njegova politika seveda ni bila vedno prijazna. Kralj Edvard je bil najstarejši sin kraljice Viktorije in je dosegel skoraj 60. leto svoje starosti. Rojen je bil namreč 9. novembra 1841 v palači Buckingham, kjer je tudi umrl. Kraljica vdova je Aleksandra Danska. Na angleškem tronu sledi kralju Edvardu njegov drugi sin, vojvoda od Clavna. Novi kralj nosi ime Jurij V. Rojen je bil 1. 1865. Njegova soproga je bivša princesinja Mary od Tecka. Novi kralj ima že 5 sinov. Mi prinašamo tu '^JPm^g^r na desni strani sliko pokojnega kralja spodaj na levi strani ono njegovega mM slednika ter tega soproge. Političnih po sledic smrtni ta slučaj ne bode ime Vsi vladarji in parlamenti so izrazili svoj obžalovanje nad nepričakovani smrti tej velikega kralja. Pogreb je sijajen. Upaj mo da bode i novi angleški kralj v prt vrsti zasiguril svetovni mir. Pretek los je imela dovolj krvavih vojsk; čas bi da se narodi pomirijo. Ali si se že na "V „Stajerca"| naročil? Ako ne, stori to takoj! svoj AlbE Hmri _ 3 — i svoje za faro in okraj 1 Moj Bog, ali so to kristjan-i nazori! Kar se pa tiče njegovih zaslug v gmotnem iru, se baha, da je za faro in okraj obilo storil No je sklaufal, to je res, pa če bo toliko blagoslova, ebrnega in zlatega donalala, kakor kriče on in njegovi aši, potem je prav. A druge materijelne koristi nje-nikjer ni mogoče zvohati. Ce prav izdatno podpira )je oštirje, h katerim on zahaja, je že mogoče, a od ; nima fara ne okraj nobenega dobička — vsaj pride : denarček iz faranovih rok v njegov žepek in po v malho oštirjevo. So jako pajčevinaste njegove iuge. Kaj češ; nekateri ljudje pač samega sebe z vso hvalijo, ako jih drugi ne morejo in nočejo. Je-li iekf Rekli so ljudje, da je Kranjček jurist ter je kot klen že rigorozov se lotil — kdo bi bil to izpuhnil, bo treba dolgo premišljevati — no in mi smo pa rvedli, da njegove juristične znanosti niso dalje segle £0 do posla »škrica« pri okrožni sodniji mariborski. anjc namreč še mature nima, — ej, ej, pa ga kot irista razkriče I Kako je to naivno, kako je to smeš-V nedeljo po noči so mu šipe njegovega okna raz-Res, da kaj tacega ni nobeno junaško ali hvalevredno početje, pa žalibog znamenito, pomenljivo je dovolj. Oh vi grdi Hoški lopovi in roparji 1 Čudno je pa le to, da popred nikdar niso Hočanje tacega duhovnika pretepli, ne mu okna razbili, le Krznjčeku je usoda tako nemila. Oh, ti revček ti I Pa ker pred Kranjcem ni bile ne lopovov, ne roparjev v Hočah, odkod so se sedaj vzeli? Krajnček, premišljuj malo, morda jo uganeš tudi ti I Čitateljem njegovih listov Krajnc objavlja, da njegovi nasprotniki cerkev še znotraj videli nisu. Vidiš Krajnček, stvar je le „malo" drugačna. Ti ljudje so hocili preje v cerkev, kakor jo je Kranjček videl od zunaj, a sedaj res več obitelj ne hodi več v Hoško cerkev, dokler zahaja tja kaplan Kranjc. Po njegovem odtodu pa bomo iz srca radi spet prihajali k službam božjim. Potem je danes tako : Ce stopi Krajnc na lečo ali pa k oltarji, se ljubljenci njegovi vzdignejo ter cerkev zapuste. Potem so nekateri ljudje, ki vrata zaloputnejo, ter se v hram skrijejo če gre Krajnc na spoved. Da, da, kdor ljubezen seje. — — Sveta jeza nad ,,Štajeicem« in »Marburgerco« je grozovita. Resnica hudo peče I Pač mi nismo tako malenkostni, da bi >e nad >Slovencem«, »Stražo« in >Gospodarjem« jezili, če hujikajo in psovajo črez nas, mi se le z zaničljivim nasmehom spominjamo njihovega dopisnika — papir je vendar nedolžen. Da je narodno zatiranje in psovanje že seglo v srca mladine, je žalostna resnica; a kedo pa je zasadil to kugo vanj? Premišljujte gospodine! Krajnček bi rad poizvedel, kdo "Štajercu« dopisuje. Ni eden, nista dva, jih je več, in zraven jih še veliko, veliko več takih, kateriga ljubijo z vso strastjo svoje duše. Mi pa nikoli ne vprašamo po dopisunu gori omenjenih treh listov — ga že od daleč vohamo. Kranjček, kaj tebe pa Pohorci srbijo? Ker »Štajerca« čitajo? Kaj si delaš norca z njihove bede? Če pa pride čas bernje, o takrat pa vi ljubeznjivo se hliniti Pohorskim korenjakom, da več v malho zmuzne. Pusti Pohorce pri miru, drugače se lahko pripeti, da zmuzne prilično tudi nekaj zvon rnolbe. Drugim bi očital da služijo Pohorski denar, sam za-se pa ga brez pomisleka vžepne, brez da bi se ga zaslužil. Seve on, pa en drug, to je "velikanska razlika. Eden sme požirati drugemu, pa si zaslužek očita. Oh ti kristjan kristjanski ti! Še nekaj, dragi naš Kranjček 1 Ustanovili smo v Hočah podružnico nemškega Schulvereina.« Povod tega društva je tvoje delo, uspehi tvojega delovanja. Klin s klinom I Vem, da bi inače pri tej ustanovitvi se čisto gotovo vidila, pa dvojno je sitno: Božji žlagec bi se lahko sprožil in pa malo preveč Heilovcev je bilo bržčas navzočih. Pa — korajža velja ! * * * Iz Jesenic. Dne 30. aprila t. 1. smo imeli zopet občinsko sejo. M. Pregovcu na Savi se je podelil izknh. Dovolilo se mu pa ni gostilničar-ski obrt. Pogorelcem v Lancovo se podeli podporo 20 kron. Stražniku se podeli nekaj podpore. Slednjič se sklene, da se bode pobiralo licence od gostilničarjev za dve uri 1 krono in za celo noč 3 krone. Sklenilo se je tudi, da se ne smejo psi v kavarne in gostilne seboj jemati; vsaki, kateri se pri tem zasači, se bode v denarno globo 10—40 kron ali z 48 urnim zaporom kaznoval. V zadnjem sobotnem „Slovencu" se je župnik Škubic sebe grozovito radi nove šole hvalil . O tem bodemo še govorili! Tudi gosp. Šknbic še ni vsegamogočen in vsegaveden, ako-ravno ima prav dobro namazan jeziček! Štajerski kmetje! Deželni zbor štajerski stopi menda junija meseca zopet skupaj, da prične svoje delovanje. Od tega zasedanja je jako veliko odvisno. Kakor znano, razbila je Albanska h staj a i. Albanija se zopet [v zadnjem času [mnogo imenuje. Ta [deželica z bojevitim [svojim narodom de-lla turški vladi ogo preglavic. [Sedanja revolucija [ali ustaja je veli- iska. Pravcate [bitke se bijejo s [turško vojaščino. [Zanimivo je, da so f to pot vsa albanska fplemena združena. [ Borijo se proti mla-idotnrški vladi, ki [je nekaj starih šeg. I in navad odstranila. Naša slika (I) kaže j svoje roke dobiti. Slika kaže, kako se bojeviti Albanci stiskajo med skale in pošiljajo iz njih smrtonosne kroglje ne turško vojaštvo. Večjidel postave albanskihfbo-jevnikov, znanih pod imenom »škipetarjev" v njih divji narodni noši. Ustavniki so večidel mohamedske vere in grejo vsledjtega z neverjetnim'lpognmom v* vojsko. ff- Druga naša slika o albanski nstaji kaže prizor iz bitke v ozki dolini Kačanik, ki je trajala več dni. Ta dolinica je .pot v severno Albanijo, v kateri je ustaja najmočnejša. Turki so jo morali vsled tega y se je bojevalo na tem kraju okroglo 1000 Ar-navtov. Turška vlada bode imela še mnogo opraviti, predno bode to krvavo revolucijo zadušila. Maribor: Celje: Radgona: prvaška obstrukcija deželni zbor in je s tem napravila velikansko škodo ljudstvu. Podpore, subvencije, denarji za zgradbe, za regulacije, za brezobrestna posojila itd., vse to je prvaška obstrukcija vrgla v vodo. Prvaški poslanci pa hočejo še naprej onemogočiti delo v deželnem zboru. Še naprej hočejo povečavati vašo bedo! Kmetje! Naše potrpežljivosti mora biti enkrat konec! Mi zahtevamo od slovenskih poslancev, da takoj nehajo z obstrukcijo. Kajti edino potem je mogoče, da dobimo vse to, kar zahtevamo in potrebujemo. Kmetje! Zbirajte se na shodih in odpošiljajte prvaškim poslancem rezolucije, da naj ponehajo z obstruk-cijo. Zahtevajte od vaših občinskih zastopov, da isto storijo! Nobeno nasprotno zavijanje vas naj ne zmoti. Proč z obstrukcijo! Poslanci morajo se pokoriti ljudski volji! Novice. Pozor, inzerenti! Inzerati za »Štajerca" se sprejemajo razven v u p r a ▼-n i š t v u tudi še na sledečih krajih : papirna trgovina Rud. Gaisser. knjigotržnica Fritz Rasch. knjigotržnica J. Semlitsch. Zvezda repatica. Kakor splošno znano, kaže se sedaj na nebu t. zv. Halleyev komet ah ropata zvezda.. Nekateri neizobraženi ljudje so raztrosili vest, da pomeni to slabe čase,- vojsko, kugo in ne vemo kaj vse. Vse to je seveda neumnost! Največja neumnost pa je, da nekateri celo trdijo, da se bode »svet pogreznil". Kaj tacega zamore le človek trditi, ki hoče na podlagi lahkovernosti ljudstva slepariti ali pa ki je —■. bedak. Svet se.ne bode pogreznil zaradi te repate zvezde, ki obstoji sploh iz same zračne snovi. Zemlji se ne more in ne bode prav ničesar zgodilo. K večjem da se bodejo v tem času malo mnogoštevilneje zvezde utrinjale. Opozarjamo torej ljudstvo, naj se ne pustijo vznemirjati od bedakov, ki vidijo pri belem dnevu strahove. Komur je mogoče, ta naj si ogleda repate zvezdo. Ali časi copernije so pač minuli in zato — hladno kri! ,.Siovenac i Hrvat". Mi seveda nimamo prav nič proti temu, ako se razvija kakšna bratska ljubezen med slovenskim in hrvatskim narodom. Le proti politični zlorabi takega prijateljskega razmerja smo. Prvakom pa ni za to prijateljstvo samo, temveč le za politični cilj, združenje vseh Jugoslovanov. 5. t. m. odpotovalo je par sto Ljubljančanov v Zagreb, kjer so se vršile velike slavnosti. V govorih se je vedno naglašalo, da „spadajo Slovenci in Hrvati skupaj" . . . Torej zopet v e 1 e i z-dajsko stremljenje porazdelitvi cesarskih kronovin in uničenjn Avstrije! Nobenega koraka ne storijo prvaški politiki, nobene besedice ne izpregovorijo, brez da bi demonstrirali proti Avstriji v današnji njeni obliki. S Hrvati in Srbi, z Bolgari in Armenci se hočejo prvaki združiti, — — naj grejo za božjo voljo tja doli, naj odpotujejo v blažene »svoje" kraje! Ali slovensko ljudstvo na Štajerskem in Koroškem naj pustijo pri miru, kajti to ljudstvo ne mara za — veleizdajstvo! Iz Spodnje-Stajerskega. Hofrat-popravkar. Prijatelj Tebničmar nam zopet piše: Naš sladki hofrat Ploj poslal je »Grazer Tagblattu" dolgi »popravek". Čujem, da bode tudi »Stajere" tak »popravek" dobil. Glasil se bode ta »popravek" pa tako-le: — »Ni res, da so ljudje na Ptujski gori pred mano pljuvali; res je pa, da so le sline iz ust metali. Ni res, da so kmetje »fuj dohtarji" vpili; reB je, da so le »pfej dohtarčki" rekli. Ni res, da so to iz nasprotstva proti meni storili; res je, da so vse to le iz ljubezni do mene storili. Ni res, da sem bežal iz Ptujske gore; res je le, da sem se hitro v Jnrzevi kočiji odpeljal. Ni res, da sem se bal; res je le. da sem pristaš nauka, da je previdnost boljši del hrabrosti. Ni res, da so viseli stari žaklji iz Repove gostilne. Res je, da je te žaklje Jurček v spremstvu žandarjev odnesel. Ni res, da sem jaz prijatelj brinja; res je, da niti za brinjevca ne maram, pač pa ga ljnbi moj prijatelj Klemenčič . . . Hofrat dr. P loj, penzijonirani deželni poslanec^ doktor Švigašvaga, doktor popra vkarstva in slovenske gramatike, varuh politične in zasebne morale, nepremagani odrešenik itd. itd." . . . Škandali na Ptujski gori, ki smo jih v zadnji številki tako natanko popisali, napravili so po vsej javnosti velikanski vtis. Danes mora pač vsakdo priznati, da je izgubil Ploj sleherni vpliv, da ga nikdo več ne m a r a, da nima ljudstvo druzega pozdrava zanj nego krepko „fej-" klicanje . . . Ploj je politično mrtev in vsa njegova jezica ne pomaga čez to dejstvo. V svojih cunjah, ki izhajajo brez čitateljev in prijateljev, poje se sicer Plojevo slavo na vse pretege. Ali revni ljudje se temu počenjanju le smejijo. Ravno tako se smejijo „narodni stranki", katere dohtarček so tako bedasti, da vlečejo vroči kostanj za Ploja iz ognja. Ali škandali na Ptujski gori so tudi dokazali, da imajo nekateri prvaški »rihtarji" prav turške pojme o pravici in poštenosti. Jurček Topolovec je ednostavno dokazal, da pljuje na cesarsko postavo, da hoče poštene posestnike zapirati, kakor da bi bil kakšni pijani birič, da misli, da je več kot sodnija in vlada. Topolovec sliši za svoj čin v ječo in poskrbeli bodemo, da se tega prevzetnega sovražnika kmetov poduči pravice. Potem naj leze hofratom med škrice, kakor se mu to zljubi, — mi mu garantiramo, da so časi njegove „slave" minuli! . . . Veliki časopisi so se s temi škandali popeČali. »Grazer Tagblatt" je naravnost zahteval, da se Topo-lovca zapre in da se prične tudi preiskava proti orožnikom. Od voditelja orožniške komande se namreč govori, da je g. Repi sploh nasprotnik. Mi vemo le en slučaj: ko so namreč neki pijani fantje z nožmi g. Repo v lastni hiši napadli, ni prišel noben orožnik pomagat, čeprav je kasarna nasproti Repovi gostilni. Orožniki so takrat baje pri Lazniku popivali . . . Vse to bode sodnija dognala. Mi gotovo redno svojo službo opravljajočih orožnikov ne napadamo, kajti mi vemo, da je ta služba težka. Ali tega pa tudi ne dopustimo, da bi se orožniki strankarsko obnašali! V proračunskem odseku državne zbornice je poslanec Malik škandale na Ptujski gori že ojstro označil. Navzoči hofrat Ploj se niti ust odpreti ni upal. Ali govorilo se bode v državnem zboru o tej stvari še natančneje. Za vse sitnosti pa naj se Jurček Topolovec tistim zahvali, ki ga v protipostavnost hujskajo, tisti pijani druhali, katera se sama ne upa nastopati! Kmetje Ptujske gore so zdaj prvaštvo Plojeve druhali natanko izpoznali. Ko bi prišla Ploj in „narodna stranka" na krmilo, potem bi se kmete ednostavno zapiralo in morda še pobijalo. Ali hvala Bogu, to se ne bode in se ne sme zgoditi! Gojkovič na Ptujski gori, ki je tako mogočen, da ga ni sram sodelovati pri protipostav-nemu zapiranju kmetov, ki pa vendar večinoma od nemškega denarja živi, ta Gojkovič tepta tudi postavo v blato . . . Gojkovič ima kamnolom in sme izvrševati kamnolomsko obrt, katera je prosta vsakomur. Ali Gojkovič pa izvršuje tudi kamnoseško obrt. Zato pa nima nobene pravice, ne plačuje nobenega davka in nima nobene zmožnosti. Gojkovič se ni nikdar kamnoseške obrti izučil, nima nobenega spričevala in vendar izvršuje to obrt. To je navadni š v i n d e 1! Mi vemo, da tečejo v tem oziru že leta sem pritožbe. Ali prizadeta oblast je doslej molčala. Upamo, do bodejo te vrstice zadostovale in opozarjamo politično oblast, naj obrtno postavo tudi pri Gojkoviču najostreje izvršuje. Drugače se bodemo morali na drugo mesto obrniti. Opozarjamo tudi orožnike, da naj se raje za tako očitno postavo-lomstvo brigajo, nego da pomagajo prenapetemu Jurčku poštene ljudi »apirati! „Šnopsarji". Celjski list „Narodni dnevnik", katerega pišejo prvaški dohtarji' in študenti, postal je najbolj vroči zagovornik Ploja. Žalostno je za Ploja, da je padel na „narodno stranko*. Ta celjski list pa je tako predrzen in nesramen, — 4 — da psuje zdaj vse kmete v fari Ptujska gora, ki ne trobijo v hofratov rog. „Narodni dnevnik" piše, da so vsi kmetje, ki se ne zavzemajo za Ploja, šnopsarji in barabe . . . Kmetje na Ptujski gori! „Narodni dnevnik", v katerega pisarijo posebno pijani učitelj Klemenčič, Kupčič in Topolovec, ta list torej vas imenuje »šnopsarje" in .barabe"! Pretežna veČina kmetov na Ptujski gori je proti Ploju; in vsem tem kmetom ter njih družinam vrže celjski list psovko v obraz, da so šnopsarji in barabe . . . Pošteni slovenski kmetje! Ali se bodete to dopasti pustili? Pred par tedni je »Narodni dnevnik" imenoval ormožke kmete »falote", „hlapce" in „zastonjčake". Zdaj imenujejo kmete na Ptujski gori »barabe" in »šnop-sarje", — kakšen naj bode odgovor na to topovsko žaljenje? Edini odgovor je: Vun z „Na-rodnim listom" iz vsake poštene kmetske hiše, vun z ..Narodnim dnevnikom" iz cele fare. Pijani učitelji, podivjani „rihtarji" naj berejo ta list, kmetje pa naj pljunejo na celjsko cunjo . . . Kmet pride do spoznanja. 7. maja dobil je okrajni zastop ptujski poštno karto, katero je spisal neki svoj čas hudi nasprotnik naprednja-kov. Na karti se je zahtevalo, da naj okrajni načelnik g. Ornig gotovo še isti dan v Salmance na novo cesto pride, češ, da se mora tam še važne stvari rešiti. Načelnik g. Ornig in z njim njegov namestnik g. Maks Straschill, ter tajnik g. Bengou so se torej res popoldne v omenjeno občino odpeljali. Pri občinski meji so srečali „partifirerja", kateri pa ni ničesar vedel o kakšnem nasprotju ali prepiru med prebivalstvom in delavci. Gospodje so šli naprej in kar nakrat ob prvem mostu zadonijo streli iz možna rje v. Obenem se jim je bližalo precejšno število kmetov. Isti posestnik, ki je odposlal karto, se je bližal in je v lepih besedah izrazil svojo zahvalo okrajnemu zastopu, ki je tako lepo cesto prebivalstvu v prid sezidal. Že 30 let sem so kmetje to cesto zahtevali ; ali prejšni prvaški okrajni zastop jim ni hotel dati. Zdaj šele je napredni okrajni zastop z vrlim svojim načelnikom g. Ornigom tej želji ustregel. Tega kmetje ne bodejo nikdar pozabili. Kmetje so potem gg. Ornig, Straschill in Bengu povabilo na domačo pojedini, kjer se je še mnogo pametnih besed izpregovorilo. Omenilo se je tudi pokojnega našega Wissenjaka, ki je to cesto že pred 30 leti zahteval; zgradbe revež seveda ni dočakal . . . Ves ta lepi slučaj nam dokazuje, da v kmetskih glavah ni izumrla pamet in v kmetskih srcih ne hvaležnost. Vrli naši kmetje vedo prav dobro, da je sedanji okrajni zastop velikansko gospodarsko delo izvršil. In zato so mu hvaležni ter mu bodejo tudi hvaležni ostali. Naj prvaki pokažejo, kaj so oni storili ? Nič! Mi pa delamo, — ljudstvu, kmetskemu ljudstvu v prid! ,.Narodne štacune" v Ptuju delajo vedno očitneje pravo židovsko reklamo. Vsako nedeljo vsiljujejo v mesto prihajajočemu ljudstvu cele kupe listkov in plakatov, lovijo kmete za suknjo, kakor da bi jim bili ti kaj dolžni, ponujajo na judovski način svoje store robce itd. To lovenje kupcev je sicer protipostavno in opozarjamo policijo na to počenjanje. Sicer vemo, da vse to tem „ narodnim štacunam" ne bode mnogo pomagalo. Kajti kmetje so jih že davno izpoznali. Zanimivi 80 pa listki, ki jih te »narod-ne štocune" trosijo v tisočerih izvodih po cestah. V nedeljo sto nam prišla dva taka listka v roke. Prvega je izdala tvrdka „Maborič & Šeligo". Pribijemo, daje ta listek navadni š vin del! Kajti firma Mahorič & Šeligo sploh ne obstoji več. Šeligo je namreč že davno zapustil to »narodno štacuno", je pil par mesecev naokoli in si je potem pri nemškemu trgovcu kruha poiskal. Ako renomira Mahorič še zdaj z njegovim imenom, potem je to protipostavno zlorabljenje tujega imena in sploh grda sleparija. Tudi na to opozarjamo oblasti! Se zanimivejši je pa drugi listek, ki ga je izdala nova firma Franjo Lenart. Kakor znano, je slišala to štacuna preje trgovcu Havelki. Zadnje čase seveda je bila štacuna popolnoma last prvaške posojilnice in Havelka le nekaki nastovljenec, čeprav je bilo še vse na njegovem imenu vpisano. No, Havelka je izpoznal prvaško hvaležnost in je vzel kljuko v roke ter je to „pravično" in »pošteno" družbo zapustil. Zdaj pa ima firmo Franjo Lenart. Na svojem plakatu v prvi rail laže, da se je „starejše blago" razprodalo, me* ni res, prav mnogo prejšnjega blaga je še t« v faro in to lahko dokažemo. Najzanimivejši: pa je, avnik ž imenuje ta ..Franjo" Lenart .svojo štacuno ..pnsl je Š: samo slovenska trgovina v Ptuju." Kaj neki haj naprti dejo druge „narodne štacune" k temu reklej sem š Peteršič, Senčar, Mahorič torej niso sknotri". venske trgovine, vsaj Lenart to tram je t Preje pred Lenartom so pa bile slovenske! ii ure ki gre to morda po procentih? Mahorič je za lil'tae in < ,,slovenski", Senčar za ii0%, Peteršič za 501 Šribai in ,,Franjo" Lenart pa čez vse za K>o°0. (Ijisukneži smešna gospoda ti! Ali misliš, da se bode (katerega ljudstvo res zbegati s takimi sleparijami? Mem za misliš, da je kmet res tako neumen da bil Dete pustil od tokih ljudi* peska v oči trositi in ibaje p: ,,blagor naroda" kožo čez ušesa potegniti? )Iomenila, tite se, gospodje prvaške stranke, —- k m ko, tuka, gre tja kupovati, kjer je blajiagovo: dobro, pošteno in po ceni In zster zapt se kmet na vse ,,narodne štacune" požvižga..odek, I Ptujski ..narodni štacunar" Senčar je Ii masla svoj čas navdušen nemški »turner" in še damo bi oi obstoji nežna fotografija, ki kaže Senčarja »no tvoj turnerski noši in s črno rdcčc-zlatim trakom ■ ljudje prsih. Mi ne bodemo preiskavah, kedaj je bil tlz Jurši Senčar „renegat", ali takrat kot »turner", ii prvašl pa zdaj, ko je eden voditeljev slovenskih oijen. Ša rodnjakarjev v Ptuju, Na vsak način je m.iči, ki t svojo »narodnost" menjal, kakor menjajo dmpumevnc ljudje umazano srajco. Mi tega značajnega Set prepre carja seveda iz vsega srca slovenski narotono, da stranki privoščimo. Omeniti smo hoteli dan iz Juri! nekaj druzega. Senčar ima namreč celo tolp priuči mokronosih nastovljencev, ki na vse mogoJTO ni i načine izzivajo. Najpredrznejši so seveda ,leh. Ako pobi", ki tvorijo glavno armado slovenske po! prvašk tike v Ptuju, Na razna pobalinska izzivanj* že uše pred Senčarjevo štacuno ne bodemo odgovarjaiV Grad' Ali enkrat se zna enemu ali drugemu izziva;sJemcih čih pobov nekaj pripetiti, kjer mu bode, za daljHm, s i časa jezik zavezalo. Žalostno je le za Senčaijnskega in njegovo komando vodečo ženo, da pusiijOpekli s »Ierpobe" izzivati. Pa ne samo to, Senčar vo:tudi v te pobe sam okoli, kadar so okinčani z raznafeijskati političnimi znaki. Preteklo nedeljo n. p. je pie ljudst Ijal to Senčar kar tri svoje »Ierpobe" na ptnteiskavo ski kolodvor, od koder se je ž njimi v Sterna prišlo in od tam menda na Ptujsko goro odpelji' šolo is Mislimo, da so šli Plojeve žaklje občudovali slovens Pri temu je važno, da so imeli »lerpobL hcirom n; skajoče znake. Kaj se ima smrkovi »lerpolrki hujsl politiko vmešavati? In kakšno ime zasluži »Občinski spodar, ki to podpira in naroča? Senear m, 11. t. malo pomisli, kaj da dela. »Lerpobovskega" bnapredr zivanja se v Ptuju ne bode dopuščalo! g, Jakol Slovenski učitelji proti slovenski obstrukcijichill, K Glasilo slovenskih učiteljev »Uč. tovariš" izrazilmestniki se je prav ojstro proti slovenski ob Pesek. strukciji. Radovedni smo, kaj bode zdiotko, J »narodna stranka" s svojo neumno taktiko pot in T. piranj a klerikalne politike pričela ? ! chitz, K: Šola ni za politiko! Iz Ptujske gore se naigg.: Ha še poroča: Za 1. majnik je šolski načelnik zni, Guido ni Kupčič hotel na šoli trobojnico razobesiti ich; kot je v to namen od g. nadnčitelja ključ od potlFiedler, strešja zahteval. Ali g. nadučitelj je rekel, d© pa tu ne da kljača, ker ta slavnost ni cesarska in adnjaki i cerkvena, ampak politična; iz tega vzroka nrtvari šli da ključa. Nato odide Kupčič in si v dragi^nj jn prižene ude šolskega sveta, očeta znanega »Ji« čeka" Marka Topolovec in Jurčka samega, še bojzvezdico (* znanega Antona Gojkovič in v drugič zahtevajfc' ključ od podstrešja. Ali g. nadučitelj je zahfeDne 14, val, da se mu pokaže sklep šolskega sveta.); na S tega pa niš©' imeli, zato jim učitelj zopet maja v hotel ključa dati. Nato so zagrozili z žandaij*, okr. < (?), po katere so tudi hodili. Ali tukaj so žao^iljštanjo darji pomoč popolnoma odrekli. Sedaj so si ijBrežice; mislili zvijačo, ter so enega zidarja poslali, dizirju**, mora v nedeljo na streho pogledat, ker notaSah (lete teče. Ali nadučitelj se ni dal za norca imeti »or; na '. je zidarju rekel, da naj pride v delavnik, ne pirnbergu* v nedeljo! Iz tega se zopet vidi, kako so natoaja n »narodnjaki" zviti in s kakimi sredstvi bi ra&tinarji); našega priljubljenega nadnčitelja strahovali. Goi. Dne 1 spodu nadučitelju gre vsa čast in hvala, da jtje pri Jel tako stanoviten ostal! Protipostavnega nasiljir. Marj< »narodnjakarske" bande pa bode kmalu konec'i pri Ptt Iz Trbovelj se nam poročajo prav čndns rogato stvari o kaplanu Šribarju, ki nadomestuje zdaj« z mlac [o OS lopnika v službi. Te dni enkrat so prinesli no-irojenisa h krstu. Botra in babica sta bili naj-e v farovžu, kjer se jima je povedalo, da je hovnik že v cerkvi. Ko sta došli k cerkvi, jšel je oribar ravno iz nje. Prosilo se ga je, naj napravi potrebno delo. Odgovoril je osorno: Saj sem šele iz cerkve prišel, pa naj grem zo-t notri'. Manjkalo je 10 minut do 4. ure in mn je bilo že prepozno, kajti on ima odlo-e ure kakor ministri od 11. do 12. nre do-ldne in od 3. do 4. ure popoldne. Ja ta good Šr.bar se je silno surovo obnašal. Ti losukneži si pač vsega upajo proti ljudstvu, katerega krvavih žuljev vendar živijo. Šribar potem zagrabil nekaj soli in jo dal otroku v |a. Dele pa je pričelo nazaj metati, ker je e preveč soli. Ko je botra proti babici omenila, zadri se. je Sribar kakor divjak: Tiho, tukaj nimate nič za govoriti, tukaj imam za govoriti". In udaril je z nogo parkrat ob ter zapretil, da naznani ženski sodniji. Oj )odek, le molči, molči lepo, kajti sam imaš iti masla na glavi! S tvojo naglico in suro-itjo bi otroka lahko zadušil. Opravljaj torej »steno tvojo službo in zapomni si, da so tudi Dgi ljudje — po Božji podobi vstvarjeni! Iz Jtršinc čojemo veselo vest, da je bil an i praški rogovilež učitelj Salda v Ptuj pre-ivljen. Salda je bil eden prvih med tistimi Badiči, ki so se po krčmah tako grdo obnašali. moumevno je bil tudi navzoč, ko so s kriča-preprečili zborovanje veteranskega društva. limo, da mu je to grdo nastopanje v prvi Iti iz Juršinc pomagalo. Za Ptuj mu želimo, se princi boljših manir, kajti ptujsko prebi-stvo ni tako potrpežljivo kakor ono v Jur-cili. Ako bi pa fant tudi v Ptuju poskušal Ije prvaške burke uganjati, no potem mu bomo že ušesa navili. Toliko za danes! V Gradcu so nekateri slovenski študentje Nemcih fehtarili denarje in pri temu slepa-Hm, s tem se ravno ne širi prijateljstvo do venskega ljudstva v tujini. Opekli SO se! Kakor znano, pričeli so pr-tudi v Studencih pri Mariboru proti nemški hojakati in zahtevali slovensko. Rekli so, da vse ljudstvo z njimi. Deželni odbor je napra-preiskavo. In glejte: od udeleženih 7G strank :al je prišlo samo 15; ena od teh se je za se-al. njo šolo izjavila: ostale pa tudi niso zahtevale ti.l te slovenske šole. marveč le paralelno razrede. lj- ozirom na to se je seveda vse ustavilo in v -aški hujskači so za eno blamažo bogatejši. ;o- Občinske volitve na Bregu pri Ptuju so se iaj ile 11. t. m. Izvoljeni so bili samoumevno iz- li naprednjaki i. s.: V III. razredu gg.: M. :. Jakob 1'oleischer, Johann Strutzl, Maks ji. Kschill Karl Sima in August Stanitz; kot i i o domestaiki pa: Karl Butolen, Jos. Nowak, b- ne Pesek. — V II. razredu: Job. Wressnigg, iaj Hotko, Job. Windisch. M. Petrowitsch, Ant. id- 88 in T. Kappun; kot namestniki pa Joh. irscliitz, Fr. Sima in Fr. Fijan. — V I. raz-tm n gg.: Hans Straschill, Fr. Merz, Andr. Win-ia-1 I, Guido Hogemvartli, Jos. Pirich in Fr. in tech; kot nadomestniki pa Anton Gutmann, id- i. Fiedler. Jakob Srebotnig. — Čestitamo, daj po pa tudi, da se na Bregu ne bode med icdnjaki nikdar osebni boj udomačil, ki bi stvar: škodoval in le nasprotniku koristil! Letni In živinski sejmi na Štajerskem. •gi n-ni es po če »-li-ija .li. jo-lie -ja 'jo -d i mi >e- JJ-~I ne gič :ir- Olj yo te- a ; ni rji m-iz-da ~er in pa aši fcoi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dver pomenijo letne in živinske sejme icjmi, zaznamo-uvezdicama **) Dne 14. maja v Brežicah (svinjski m); na Stari Sveti gori**, okr. Kozje. Dne maja v Arvežu(sejem z drobnico); v Voj-**, okr. Celje; pri St. Ilju**, okr. Maribor; Piljštanju**, okr. Kozje; na Bizeljskem**, Brežice; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice ; fiozirju**, okr. Gornjigrad; v Laškem**; v lačah letni, živinski in konjski sejem), okr. bor: na Ptuju (svinjski sejem; v Radgoni*; irnbergu**; v Lučanah**, okr. Arvež. Dne maja na Ptuju (sejem s konji, govedom idi ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. jje. Dne 19. maja pri Sv. Heleni*, okr. je arje pri Jelšah; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; Ija Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; na !C! ju pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (se-ne z rogato živino). Dne 20. maja v Gradcu Iaj b z mlado živino). Dne 21. maja v Bre- žicah (svinjski sejem). Dne 22. maja pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 23. maja v Olimji**, okr. Kozje; v Loki**, okr. Laško. Dne 24. maja v Ormožu (svinjski sejem) ; v Radgoni**. Dne 25. majav Lipnici*; v Gradcu (sejem z rogato živino); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Vitanju**, okr. Konjice; v Lučah**, okr. Gornjigrad; v Ja-renini*, okr. Maribor; v Ormožu**; pri Sv. Urbanu"*, okr. Ptaj; v Rogatcu**; na Ptuju (sejem b ščetinarji); pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; v Mariboru*. Brezplačno posredovanje za učence. Profesor dr. Mischler nam piše: Posredovalnica dela deželne zveze za dobrodelnost na Štajerskem, Gradec, Hofgasse 14, namerava kakor lansko leto tudi letos ob koncu šolskega leta vse storiti, da izstopivšim dečkom ter dekletam preskrbi primerno službo in učno mesto. Na drugi strani hoče delodajalcem podeliti izbiro oseb za pri njih proste službe. Tem povodom se bode posredovalnica dela z okrožnico na vse večje šole na Štajerskem obrnila, da naj te svoje želje naznanijo. Obenem se bode šolskim vodstvam naznanjene odprte službe naznanilo. Delodajalci naj torej odprte službe za učence posredovalnici naznanijo in to najkasneje do 8. junija t. 1. Posredovanje je popolnoma brezplačno. Najdlo se je na davkariji v Ptuju dne 18. februarja rolno usnja za podplate. Oddalo se je usnjo mestni policiji, kjer naj se izgubitelj zglasi. Umrl je v Hočan posestnik Johan Petschar v 29. letu svoje starosti. Bil je jako dober gospodar, delavni mož in vrli napredjnak. Bodi ranjkemu domača žemljica lahka! Veliki požar v Ptuju. Preteklo soboto zutraj okoli 4. ure opazilo se je plamena raz okenj velike, novo sezidane fabrike za usnjo g. Jos. Pirich na Bregu pri Ptuju. V neverjetno kratkem času je tudi vso veliko poslopje v ognju stalo. Bilo je kakor velikanska baklja in malo tako ogromnih požarov je bilo še v Ptuju. Prostovoljna požarna bramba iz Ptuja je takoj prihitela pod komando gg. Hans Steudte in Kari Reisinger na lice mesta. Istotako so dospeli na pomoč dve kompagniji pionirjev. Požarniki so delali z velikim trudom. Imeli so dve ročni briz-galnici in parno brizgalnico, ki je to pot vse svoje dobre lastnosti pokazala. Tako se je po-žarnikom vendar posrečilo, omejiti ogenj na glavno fabrično poslopje, katero se seveda ni dalo rešiti in je z vsem blagom in vsemi stroji popolnoma pogorelo. Rešili so pa „mašinenhaus" in vsa druga sosedna poslopja. Jako veliko gotovega in pripravljenega blaga je zgorelo. Škode je za več kot pol milijona kron. Poleg tega je okroglo 100 delavcev brez zaslužka in pred obupom lakote. Nesrečne družine! Globoko svoje sožalje moramo tudi g. Jos. Pirichu izreči, ki ima vkljub svoji pridnosti, delavnosti in podjetnosti toliko nesreče. Kakor znano, je v kratkem času že trikrat pogorel. Dal Bog, da bi se mu posrečilo, z novim pogumom žalost premagati in v prid celemu mestu ter okraju svojo delavnost ohraniti! Iz tira skočil je vlak v Šoštanju. Zadnja dva vozova sta bila prevrnjena. K sreči ni bila nobena oseba poškodovana. Požar. V spodnjem Rosvajnu je pogorela hiša posestnika Gatschniga. Požarniki so gospodarsko poslopje rešili. Škode je 5000 kron, ki je le deloma z zavarovanjem krita. Vzrok požara ni znan. Tat. Martin Fras, po domače Šeisman je ukradel 454 kron pri Petru Kupčiču, Zg. Voli-čine; tat je že priznal, da je ukradel denar. Sodba sledi čez en par dni, ker je še več tatvin na sumu. Tat je doma pri Sv. Urbanu, vas Riena, star 30 let in je bil že večkrat predkaznovan. Zaprli so v Mariboru bivšega pismonošo Rosmarina iz Krčevine pri Ptuju, ker je pone-veril več denarja. Uboj. V Mislinju so se stepli lesni delavci. Pri temu je bil 60 letni mizar Matija Pajak zaboden, tako da je umrl. Velika nesreča na železnici se je zgodila v bližini Brežic dne 9. maja dopoldne. Izvedeli smo sledeče: Posestnik Dernikovič, posestnik Pustak in njegova žena iz Bizeljskega peljali so se na vozu proti Brežicam, da bi tam letni sejem obiskali. Ko so v vasi Bukošek do železniške čuvalnice dospeli in hoteli čez progo voziti, bile so šrange na eni strani odprte. Voz se je peljal na progo, od tam pa ni mogel ne naprej, ne nazaj. V tem trenutku prišel je osebni vlak v polni hitrosti in se zaletel v voz. Vse tri osebe so bile popolnoma razmesarjene in v koščeke raztrgane. Konja sta splašena skočila naprej in se s tem rešila; potegnila sta tudi kočijaža seboj, ki je tudi brez ran ostal. Letal je okoli, kakor da bi zblaznel. Potniki so bili grozovito razburjeni. Na vseh kolesih mašine so se držali kosci človeškega mesa. Krivo nesreče delajo ženo čuvaja Sakšeka, ki ni šrange zaprla. Pomisliti se pa mora, da ima žena 11 otrok. Hotela se je usmrtiti, ali ljudje so jo nazaj držali. Mislimo, da železniška uprava na napačnem mestu špara in s tem take grozovite nesreče omogoči. Ubita zakonska Pn-stak sta bila šele kratek čas poročena. Nesreča je napravila v celem okraju velikanski vtis. Hitra smrt. Na kolodvoru v Mislinju je zadela vinskega potnika Grubiča kap. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Grozni vihar v MUrztalu z nevihto se je zgodil 11. t. m. Vihar (t. zv. BWindhose") je bil tako močen, da je drevesa s koreninami iz zemlje potegnil, strehe odkrival, vse žice potrgal in s tem brzojavno zvezo Dunaj Gradec prekinil. Lastno hišo zažgala je pri sv. Lovrencu ob Mariboru posestnica Marija Kašovic. Zažgala je na G straneh. Ali ravno v tem trenutku je prišel vpokojeni stražmojster g. Poschar mimo. Zadušil je s pomočjo drugih ljudi ogenj. Požigalko, ki pravi, da je to iz revščine storila, so oddali sodniji. Uzmovič. Na sejem v Rogatcu ukradel je neki mladi Hrvat klobučarju Kisiceku 5 klobukov. Prodajelec Martin Domitrovič je tatu sledil in mu klobuke nazaj vzel. Tat pa je Domitro-viča z nožem sunil in potem zopet pobegnil. S takimi „uzmoviči" nas hočejo naši prvaki združiti. Pobalinstvo. Pri kazini v Mariboru je neki bržkone od prvakov nahujskani lantalin ubil šipo v vrednosti 150 kron. To je prvaška vzgoja! Na smrt obsojen je bil v Gradcu delavec Johan Brodnjak iz ptujskega okraja. Zverinski fantič je iz narodnega sovraštva v Rosentalu, ko je pri Nemcih kruh služil, umoril nekega pohabljenega hlapca. Vpil je pri umoru: „Dvaj-set jih hočem umoriti". Po činu je zaklical doma: „Ferdamani nož". Tako se obnašajo po prvakih nahujskani fantje po svetu! Iz Koroškega. Prevalje. Piše se nam: Imenitno se je pokazala pri nas zopet farška surovost. Stari mež-nar. Francelj, kateri je oblačil skozi 43 let farje, je na enkrat poklican bil k svojemu sinu, da bi pri njemu preživel še kratki čas življenja. Zalibog po kratki bolezni je umrl sin in Francej je moral oditi; ni imel službe več. Akoravno je imenovani okoli 70 let star, vendar je delaven in išče dela, da bi si prislužil potrebni kruh. Neka gospa, kateri je Francej tožil, kako mu slabo gre, najela ga je, da bi olepšal grob sorodnikov na tukajšnem pokopališču. In res, pridni Francej začne naročeno delo. A kaj se mu je pa zgodilo? Privandrani mežnar Kramolc, ko zagleda začetek dela, napade vbogega etarčeka prav grdo ter mu naravnost prepove, da nima na pokopališču nič opraviti, da ne sme pečovje voziti in s tem grobove olepšati. Vprašamo te, danielski Kramolc, ali je pokopališče travnik za tvoje svinje ali pa gozd ? Mislimo, da ne in povemo tebi in fajmoštru, ako ne vesta, da pokopališče ni travnik, ampak vrt za tiste, kateri tam počivajo. Ime vrt zadostuje pomenu. Vrt olepša vsak kakor hoče. V vrtu mrličev pa naj dela vsak v spomin svojih sorodnikov po svoji želji. Pokopališče ni lastnina Kramolca, tudi ne fajmoštrova, ampak sliši nam faranom, mi ga moramo vzdrževati in mi bomo imeli pravico olepšat grobove po našem namenu, ne pa kakor bo zahtevala surovost. Grdo je, da prepir trosijo celo na pokopališču le taki, kateri sem pri-vandrajo, ki ne vejo, da je tam kraj kjer se solze točijo in kjer mora vladati mir in pokoj! Shod V Št. Ilju. Šentiljski kmetje so bili vedno dobri kristjani. Ali preje so bili tudi precej klerikalni in šele slučaj župnika Cesky jim je oči odprl. Zdaj so namreč kmetje nakrat opa- iše zdravje dobite I Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živ< i, muskeljr in žile bodejo krepki. IVaže spanje 708 zdravo, zopet se dobro poču- žili, da se gre klerikalcem le žil politično nadvlado in da so hudi sovražniki celo duhovnikom, ki ne trobijo v njih rog. Veselje je bilo videti vrle šentiljske kmete, kako so držali v sreči in žalosti s svojim župnikom. Tu ni pomagalo nobeno hujskanje od nobene strani! Kmetje so storili svojo dolžnost. Tako so pa tndi pametni kmetje v Šent Ilju postali naprednjaki. Videli so, da jih hočejo „Š-Mirovi" prvaki le na lim spraviti. In obrnili so se od njih, naročili so se na „Štajerca" in na nemške kmetske liste, ustanovili so si svoje napredno kmetsko društvo. Cast vrlim tem kmetom! Pred leti enkrat so hoteli naprednjaki v Šent Ilju shod obdržati. Ali v nobeni gostilni niso dobili prostora, tako da so morali v neki zasebni sobi zborovati. Zdaj je seveda vse drugače, o. maja se je vršil v Šent Hju v Spiessovi gostilni mnogobrojno obiskani shod, na katerem sta govorila vrla napredna poslanca gg. Kirchmayer ter Gailer. Zbrani kmetje so pazno poslušali lepim govorom in so poslancoma svoje zaupanje izrazili. Tako gre svet vendar-le naprej! Iz nekdaj črnega Šent Ilja postal je napredni, kmetski Šent IIj. čast koroškemu kmetijstvu! Iz Cme (Schwarzenbach) se poroča: Prvo vznemirjenje prebivalstva glede velikega požara z dne 24. marca se je potolažilo. Na njegovo mesto stopila je zdaj skrb, kako pridobiti denarna sredstva, da se zgradi zopet pogorele hiše in nabavi potrebne stvari. Kajti večinoma so bili pogor elci slabo zavarovani. K vsemu temu pride še dejstvo, da se tukaj stavbeni materijal prav težko pridobi. Deloma se pa vkljub temu že pridno zida. Seveda, brez dobrote in požrtvovalnosti bližnih se ne bode moglo velikansko bedo premagati. Kdor količkaj more, naj nesrečnežem pomaga! V Vrbi (Velden) podal je napredni poslanec in kmet g. Kirchmayer na shodu poročilo o svojemu delovanju. Volilci so mu z navdušenjem svoje zaupanje izjavili. Dobrotnik. V Beljaku je podaril g. Albert Wirth 1000 K za šole, ker se mu je porodil sinček. Galicija. Piše se nam: Dne 21. aprila je umrl v celovški bolnišnici po kratki bolezni Gregor Kuess, posestnik p. d. Stucklitsch v Krejancah, ud tukajšnjega občinskega odbora na zastrupljenju krvi (Blutvergiftung). Kako priljubljen je bil ta vrli in zvesti naprednjak, pokazal je pogreb dne 24. aprila. Velikanska množina žalujočih ga je spremljala k zadnjemu počitku. Vsakega oko se je solzilo, ko so položili krsto v grob in ko so padle prve grude zemlje na nje. Mož, ki je bil v najlepših letih (še le 40 let star) je moral zapustiti za zmeraj na tak žalosten način svojo ženo, 3 otroke in svoje prijatelje. Lepo nagrobnico so mu zapeli njegovi tovariši, s katerimi je tudi on včasih rad prepeval. Naj v miru počiva! Mi pa mu bomo ohranili zmernj ]ep in zvest spomin ! Saški kralj je (.hiskal kopelj v Beljaku in je potem na petelinov lov odpotoval. 06i izgubil. Lajtnant Jos. Kreglich v Celovcu se je svoj čas v glavo ustrelil. Bil ni mrtev, pač pa je izgubil vid na obeh očesih. Iz vode potegnili so pri Arnoldsteinu mrtvega brivca Karla Adler. Skočil je baje sam v vodo. Požar. V fari sv. Nikolaj na Dravi sta pogoreli cerkev in občinska hiša. Moža ubila. 42 letna posestnica Osošic v občini Winklern je po noči svojega moža ubila in mrliča skozi okno vrgla. Mož je prišel pijan domu in sta se vsled tega skregala. Bila je toliko časa po njem, da je bil mrtev. Nekateri pravijo, da se ji je zmešalo. Ženo so zaprli. Zaprli so hlapca Prevracki v Beljaku, ki je svojemu gospodarju trgovca Schorghoferju mnogo blaga ukradel. Skozi Okno je prilezel neznani tat v stanovanje neke šivilje v Beljaku in ukradel 30 K denarja. Gozdni požar nastal bi kmalu priKolbnicu. Prihiteli ljudje pa so ga zamogli pravočasno zadušiti'. Pazite na deco! V Saifnitzu odsekala je neka 3 letna deklica ednako staremu fantku dva prsta. Kravo povozila je mašina čuvaju Knharcu bila — 6 — v bližini spodnjega Drauburga. Krava je 250 K vredna. Požar. V vasi Stran pri Foderlachu pogorelo je več posestev. Tudi cerkveni zvonik je pogorel. Po svetu. Velika nesreča. Pri železniški zgradbi v Zirlu na Tirolskem so delavci dinamit segreli, ki se je razstrelil. 4 delavcev je bilo 300 metrov visoko vrženih. Bili so takoj mrtvi. Rudarska smrt. V rudniku v Birmingshamu so se strupeni plini vneli. Okroglo 150 knapov je našlo pri temu svojo smrt. Velikanski potres se je zgodil na Kostariki. Več kot 6000 ljudi je bilo ubitih ali ranjenih. Vse prebivalstvo je brez strehe, ker so se vse hiše podrle. Škode je za več milijonev dolarjev. Tepeni duhovnik. V Budimpešti pretepel je neki oficir na cesti prosta Karla Kiraly. Oficir dolži te-penega duhovnika, da mu je ta dekleta zapeljal. Lepe razmere! Nepričakovana dedščina. Neki vbogi kočar Pawel v Budjevicah je dobil te dni naznanilo, da mu je v Ameriki umrli sorodnik 75 000 dolarjev denarja in posestvo v vrednosti 1,250.000 K zapustil. Zverina. Neki delavec v Mannheimu je izvršil nad 11 letnim dekletcem grdi zločin in jo je potem ubil Psi so našli morilčevo sled. Zverinskega človeka so zaprli. Napad na cirkus. V bližini Bukarešta so kmetski fantje napadli cirkus, ker so se jim konji in obleke dopadle. Prišlo je do boja, v katerem je bilo 5 oseb ubitih in 3 težko ranjenih. Med ubitimi je tudi direktor cirkusa. Duhovnik ustrelil duhovnika. Iz Pozna se poroča: Pri proštu Negovski je bil na obisku prost Gučikovski. Zadnji se je neprevidno z ravolverjem igral, ki se je razprožil in je prvega kroglja tako hudo zadela, da je bii takoj mrtev. Razstrelba. Na parniku >Alfchon< v Gtitcburgu se je razpočil kolelj. Dva moža sta bila takoj mrtva, več drugih pa težko ranjenih. — V fabriki dinamita v Hullu (Amerika) pa je bilo vsied razstrelbe 20 oseb ubitih. Več sosednih hiš se je podrlo in je prebivalce zasulo. Tifus vlada v Esseggu med vojaki 28. domej branskega pešpolka. 70 mož leži bolanih. Veliki požari. Mesto Przemyslany je skoraj popolnoma pogorelo. Vsled viharja se je ogenj grozno razširil. — Vas Felszoetse na Ogrskem je pogorela. 19 hiš z postranskimi poslopje je popolnoma uničenih. 40 družin brez strehe. Gosenice! Uničujte gosenice, nabirajte jih raz dreves in sežigajte jih. Pa ni dovolj, da samo sadno drevje čistite. V bližini hiš in sadonosnikov so tudi hrasti in druga drevesa polna mrčesja. čistite i te, da se sadno drevje ne okuži. Delajte, dokler je čas! Soproga morilca Hofrich-terja. Zadnjič smo poročali, da je oberlajtnant Hofrichter priznal, da je on strupene pilule raznim oficirjem odposlal, da bi jih s tem iz poti spravil in sam avanciral. Hofrichter trdi, da je storil to v prvi vrsti iz ljubezni do svoje žene, Anna Hofrichrer i. ki pa ni ničesar o zločinu vedla. Vendar pa zasledujejo Hofrichterjevo ženo, katere sliko prinašamo danes, zaradi * napačnih izpovedb pred 8odnijo. Siameška dvojčka.[t¥Bni Naša slika kaže cenjenim braW 'jj?.'.' „siameška dvojčka". To sta namreč ses^ ^ in Jožefa Blašek, ki sta bili že. pri roj priporoča,1 bedrovi kosti skupaj zraščeni. Nasproill 1 PI pričakovanju sta ostali pri življenju :: "Miki prav ljubki deklici. Najzanimivejše pa j*;: y ua| L fJitiuaaiTirrtcnncwadisenenZwilUr rt ™• Josefa eiascnelv_> Učei r ) nemški Zwiilinqeiteaur>;iezika> •*—— - i / mei •h Prim; Vojnik p da je ena sester te dni enkrat krepke« porodila. Oče otroka je baje neki sluL cirkuzu. Seveda je morala tudi druga P"ePsll otročji postelji ležati. Mlada mati se pa^J ne more, kajti ženin bi moral obe iJl^ peljati in bi imel potem dve ženi, kar l_ TJtr0T , iečo spravilo. Pač čudna igra nature! »vajtezd J r o St. 36 B« zalog Itttria, Loterijske številke.?.^ Gradec, dne 30 aprila: 50, 84, ■';"', M*** Trst, dne 7. maja: 26, «3, :»).taide! ________________________________Bolez S0E- Kdor hoče na naše inzerate odgof na h priloži vprašalnemu pismu retur-markiu*0 kTti marke ne pošiljamo odgovora, ^tirijen _________________________________________ flehtali letjn itd Eden najlepših objeklOT je oni (ime ur .VI ai bolniko [V, Margaretenstr. 27, ki se nahaja v sredini rotund« Jrpeli, ° desno od NemSije. Tukaj le vidi skovalci lovske razstave naj si lo zanesljivo og'.uilaj.) ,. ' pjs( primernega za spoirin seboj vzameje. _ Mstra _________________________________________66, Wa Učei Otrokom, ki bolehajo na motenju I se daje zavživati skozi nekaj dni o jediEtrgov: naravne Franc Jožef-ove grenoice, s ki_ Kor, vsled njenega, želodec, čreva in kri vpliva dosežejo mnogokrat zelo ugod Od otroških zdravnikov vedno priporo^B^ijl milejša „Franc Jožef-ova" grenčica ima :» Nagon nost, da ne nadleguje niti najnežnejših organov v nikakt obliki. Uče nemške ezika. '. Na pro Dobiva se v le zemli drogorijah in prodajalnah rudninskih voit ure < lini Vod "^■■■■■■■"■^■■■'■■■■i Leitersl: "v 2 6 :oj spr za hitro pripravo gotove g-oveje juhe je priznano najboljša! b sv. bio! Molitvenike, ko. škofijsko bjK * veliki izberi, ^K tdibiii ali v n HM tok liii lake z velikimi selili, prti. W. Blank e, i vafina v Ptuju, 377 — 9 — SI biSno orravo. uiko tudi dva učenca 379 Obrt, varat za stolno drlo lin (i»or» Kuhale. irski mojster v Slov, Biilrici. Pridni viničar 386 li močmi. »n delaven, sprej- t a večje gorice. Vpraša i g. Kari Kasper v Ptnju. Zidana hiša 390 sobama, kuhinjo, kletjo, epoma hlevoma, vrtom in ro vinogradom se proda 1800 K. VpraSa se pri KlttU Rabldorl 8t.;30 pri 1'tnju. Učenec 396 ■oii-:: nemškega in sloven-ica jezika, se sprejme v ' z nesanim blagom icb Prinns v Arzlun. Vojnik pri Celju. I8MMMW ix BI lilepsija, Krči, [ervozno stenje. i uspehi potom „Epileptikei»" ;. vsiot, Cen« K T—. itevajlezdravnisk« raz-ITO ti 36 zastonj od me zabge. Apotieke " AutrU. Dunaj IX, ali naravnost od fabrike: Ir. Srhw»uuMH*ka, Frankfurt >■ Hali. i mmmmom -'mertmlel - - -Bolezni želodca! 0VBrBii na koži! - - Urno naznanim na Zeljo omur, ki trpi na boleznih ca, prrbavljanjs. odva- •stavljenja krvi, herae- , flehtah, odprtih nu- TMtjn itd. kako je bilo [0 bolnikov, ter so leta trpeli, ozdravljenih in ter trajno. Stotero valrih in zahvalnih ► pisem. ka sestra Klara, Wiw- "C. Walkmuhlstr. 26. 1 201 Učenec 370 koj sprejme z dobrimi v trgovini z mešanim m Vinu Mor? v Pliberku na Koroškem. Učenec s69 1 nemškega in sloven- jezika, se sprejme pri SvarSiiko, trgovina z 1 blagom v Munsberea pri Ptuju.________ Na prodaj je 33tf zemljišče, "W urf od Maribora v rčini Vodole (Wadlberg) I Leitersbcrg v obsegu 2 orala vinograda m nasadom, 2 »te. njive, travniki in tonosiik. hiša z gospo- poslopjem, živina in jtrebno. Ponudba na k, c. kr. uradnik v , Maribor Poštna ul. 9. Krepki pekovski učenec se sprejme z dobro oskrbo takoj v pekariji v Gradcu. Lendpkitz 2$. 398 Na prodaj jo mlin in žaga tih stanovitni močni voHi V mlinu je železni novi verk na Štiri pare kamnov, zraven je nekaj zemlje, da se lahko redi ena krava in nekaj svinj. Poslopje je vse zidano in z opeko krito, pol ure od žolez-ne postaje PoljCane, 2 minute od velike ceste Mizo fabrike. Fara Sv. Duh-Loče. Več se izve pri Viucenc Pres-rn-u v Poljcanah. 402 Redka priložnost. Eno veliko iz 32 oralov njiv, travnikov, sadonosnika in gozda obstoječo posestvo, s 3 novi zidani in opeko kriti poslopji, z 6 glav goveje živine, svinjami, vozovi in sploh z vso gospodarsko upravo ne v bregu namreč v ravni legi 3/» ure od Maribora se takoj zaradi preselitve prav po ceni proda. Naslov pove upravniš-tvo ^Štajerca". 417 Takoj se proda dobro idoča pekarija Z ki se na dan 100 do 120 kron peče, popolnoma brez konkurence z gostilno, novim lepim poslopjem, 3 orale zemlje, 2 konja, 4 vozi, kočija in sploh z vbo upravo, ob veliki cesti na lepem kraju se takoj zaradi bolezni proda. Potrebni kapital » do 10 tisoč kron^ Naslov pove upravništvo „Stajerca". Kdor želi kakšno posestvo, gostilno ali hišo m v mestu ali na deželi dobro in hitro prodati naj se obrne na Franz Petelina, Rottenhof Zgorna Polskava pri Prager-skem. Iščem v najem ali kupim fE^~ malo posestvo v kraju, kjer bi bilo sposobno za čevljarski obrt. ■ Naslov in ponudbe pri upravništvu »Štajerca". 414 Prima rake in forele kupuje po najboljših cenah Kari Gollesch v Mariboru. 415 Mizarski učenec g ki ima veselje do mizarske obrti, se takoj sprejme pri Antonu liratschitsch, mizarski mojster, Celje, Hauptplatz 17. Prodajalka 3 za mešano trgovino zeli svojo službo čimpreje izmenjati. Pisma pod „lieui schtwarenUSnd-lerin" poste restante Montpreis. Kovaški učenec 10? se sprejme brez plačila pri Ajtonn Gregi, kovaškemu mojstru v Celju, I.aibacherstrasse. Denar brez vsacega truda in kapitala!! Zaraore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. 01a«a, Dunaj VI., Briickengasse 161. Pekovski učenec I koj sprejme v pekariji pri Jos. Ornig v Ptuju. priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih cenikih; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prejšnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. 410 GOSTILNA -pl katera že veliko let prav dobro izhaja, v eni lepi vasi tik glavne ceste na Ptujskem polje, l'/s ure od Maribora, '/, ure od cerksa in šole, hiša je močno zidana, ima več prostornih sob, hleve za živine, konje in svinje, streha za vozove in mlatilnik. vse z opeko krito ; k temu spada okoli 9 oralov najboljših njiv in gozd in občinska pašna pravica, to se takoj proda. Cena je 14200 kron, vknjiženi dolg ostane 8000 kron, ob 1 letu se plača 4200 kron in ostali denar od kupa se takoj pri kupu izplača. Kdo želi kupili, naj se takoj pismeno ali ust-meno zglasi pri Franz Podlipnik, Thesen 37 pri Maribor. 416 Edina mašina za govprenje.. na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način p^T* najboljše. ~"^U Prekosi vse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 409 C. ACKERBIANN urar v Ptuju (teater.) Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nfl. in lilijalka nasproti minorit-ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma, karbolinej, teer, strešna papa, Portland-cement i. dr. mn. 360 Lepo posestvo ~13M! na prodaj, obstoji okoli 17 oralov, 1 oral vinograda, z lepim zidanim hramom, z njivo in z lepim sadnim drevjem, je domačija z zidanim novim hramom, lepa velbana klet, v dobrem stanu, nova preša, stale so tudi v dobrem stanu, dosti sadonosnika, iz katerega se dobi do 600 goldinarjev, lepe njive, lepi polni gozdi, studence celo pri hramu. Posestvo je 5 minut od velike ceste, četrt ure do cerkve, v mestu Ptuj je 2';', ure, v Maribor je 3 ure To posestvo se lahko razdeli na več kosov ali pa celo skup, kakor kdor hoče. Cena je 12.000 kron. Posestvo leži proti južni strani. — Več pove Leopold Weziak, fara sv. Barbara niže Maribora. *08 Jako lepo posestvo v št. Lenartskem trgu v slov. gor. se proda pod roko ; obstoji iz njiv, travnikov, lepega sadonosnika, vinograda in polnega gozda z mešanim lesom, dvorišče in stano-valna hiša z 2 sobami, gospodarsko poslopje, večinoma zidano in z opeko krito, nova preša z 3 spodnjimi kleti, vse reči v najboljšem stanu. Zemlja meri skupaj 18 oralov. Posestvo je pri veliki cesti in prostor za gostilno. Vse natanko se izve pri lastniku Francu Bratko, pri Sv. Lenartu v slov. gor. i06 la Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje tovarne Roman- in Portland-cementa 0, Withalm'ov nasi. Laški trg na štajerskem. Proda se nežna IV* hiša s tremi sobami, kuhinja, lepa klet, prostoren hlev; veliki lep vrt; lep sadonosnik. Prodalo bi se zraven tudi še kos njive, travnika in gozd, ako bi kdo to tudi želel imeti. Po ceni. Jako ugodno bi vse to bilo za obrtnika ali pa pen-zijonista. Hiša stoji zraven cesto ter je vendar popolnoma v zeleuein blizu krasnih gozdov. Okolica krasna. Več se izve v Hočah, hiš. Št. 13. Pismena vprašanja pod „Hiša V Hočah" na „Štajerca." 405 Gostilno * 403 da na račun 401 graščina Noviklošter pri sv. Petru v Sav. Dolini. Išče se PV* viničar '^Wil za začetek maja, ter 2 do 4 delavcev, moških ali ženskih, pri mesečni ali dnevni plači pri prostem stanovanju in kurjavi. — Več pove Prager Janos, Pecs pri Fiinfkirchnu. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dnble Švic. žepno uro. 1st* ima dobro idoče 86 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti s pm. TUB zlatom prevlečena. Garancija la predan«* 4 leta. 1 k. K 4 90 ž k. K 930 Vaakirnri doda se fino pozlačeno verižico zastOBJ. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar *- nazaj. — Pošlje po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradom I8|2B. Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu : Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. >Iz»g«V.Y1162,18r9U.V, Tovarniška znamka. 5955 Gostilniška otvoritev. Pe.dpisani naznanja uljudno, da otvori s 1. niiij-nikom t. 1. novo gostilno pri mestnemu parku (Gasthaus ,,znm Stadtpark") v Ptuju nasproti mino-ritskega kloštra. Imel bode vedno najboljša vina, izvrstno sveže pivo, nadalje mrzla in gorka jedila. Zlasti priporoča priznano dobri zajutrk (Fruhsttick.) Svojim znancem in prijateljem zagotovi podpisani, da bode postrežba vedno tako dobra in zadovoljiva, kakor so je bili v prejšni njegovi gostilni navajeni. Na mnogoštevilni obisk vabi Fr. Strohmeier 373 gostilničar (nasproti kloštra.) Išče se „šafer" ali »gospodar' zmožen nemščine in slovenščine. Razumeti se mora dobro na dela v kleti in oskrbo živine ; želi se tudi znanje v travništvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Plača: Stanovanje, kurjava, razsvetljava, vrt, zdravnik, apoteka in 720 K na leto. Pri zmožnosti povišanje plače, dokler se ne doseže ono definitivnih gozdarjev. Prepisi spričeval, ki se ne vrnejo, ter kratki popis življenja je vložiti pod »Herrschaftsposten" na upravo tega lista. 384 Pozor 3s:cQ.et©T7-a,lcI I Zdaj je čas, nabirati zdravilno zelenjad: Bezgov cvet, Jeiovi in smrečnati pogoni, Brezov sok, Lipino cvetje, „Spitzwegerich" 374 in druga zdravilna zelenjad kupuje vsako množino in plačuje dobre cene KARL GOLLESCH, MARIBOR. kron Rosk. patent 3*— Srebrnarosk.6'— Žel. b. roak. 4-— Srebrna, dvoji mantelj . 8"— • kron kron Budilnica . a'— I.-budilmca «■— Cifer niča, ki »veti . . . 3— Kolesje, ki Stolpov i zvo- bije . . . 8'— novi!. . .5-Kuhinjska ura . . . 3*— Godba . . W— 6 valčkov . 14-— kron Ura na pen-delj 70 cm 7*— Bije kot ca stolpu . . o/— Z godbeno budilnico 14*— Original-Omega, Schaffhauscn, GlashUtte, Helios. Amalpha. c. kr pre- iikuSene, od'K 15'—, nadalje zlato in srebrno blago po originalnih fa- biicnih cenah, 3 leta garancije. - ■ Izmenjava ali denar nazaj. Max Bohnel, Dunaj, "kiESiT" Zapriseženi ceoitelj in izvedenec. — Največja in najstarejša firma. — Osnovana 1840. — Cenik s 5000 slikami zastonj in poštnino proste. 1" Pozor vinogradniki! 45.000 cepljenih trt imam na prodaj več vrst; Silvanec zeleni, laški Rizling, beli Burgundcc, Mosler, zlatnina bela, Ribola goriška in več drugih vrst, tudi rudečih, cena je kot 12 kron naprej za sto komadov, imam tudi več tisoč korenjakov, cena 4 krone sto komadov. Cenik na zahtevo! liram tudi razna vina, bela, rudeča in črna. Cena od 30 <1 • 40 vinaijev liter ; požiljam od 56 litrov dalje. Josip Ootič, trtnar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava (Krajnsko.) 353 Oblastveno aut. civilni geometer državno izkušeni gozdni gospodar in inženir. Filijalna pisarna: Maribor n. Dr., Gerichts-hofgasse, nasproti okrožne sodnije se priporoča za zanesljivo izpeljavo vseh v njegovo stroko (merjenje) spa-dajočih del. P?^ Lesno podjetje (Holzgeschaft) m na Štajerskem, razne vodne žage, z velikimi gozdovi vred proda Franc Cleinscich v Tvioibergu na Koroškem. 5000 goldinarjev plač; = za osebe brez brade in za pl Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, damo rabijo samo „Mos Balsam" za pridi obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „M edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva dnevi na lasne papile tako, da prično lasi t| Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v goto< vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal I == plešast ali z redkimi lasi. =^ Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tab Zdravniški popisi in priporočila. Nnjno svarimo J redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popi dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendarj 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las prip pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, S gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo sped; govino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemu Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. . »jerc petek, d našle Naročn strijo : 3 kron« leta ra; ■4 1 >; z: začelo Amerik za dr«}, |računi »m n; nine. S (ali na] Štev. se Uredni nišivo Ptuju, Ste Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 816 V. SCHULF1NK 293 trgovina s špecerijo v Ptuju (Hauptplatz) priporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, sladkorja, namiznega olja, olja iz pešk, semena za deteljo, „raffta", bakreni vitriol in gnmi za cepljenje. Garantirano pristna originalna naturna vina. M1 Štajersko deželno vino, belo..........'." . . K 28 — Štajersko vino iz gore, belo ....•........ „ 32'— Štajersko Šiler-vino, najfinejše............ „ 82 — Terrano, rdeče krvno vino............. „ 32-— Silvanec, beli, fino namizno vino.......... „ 36*— Ftisling, beli, fino namizno vino........... „ 40'— Velefina bela, stara namizna vina.......... „ -i8-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v velikem poslopju sparkase Otto KUSTER, Celje na Štajerskem. *G?SE Gl^ \i iria in iz la kakovost, prodaja iz velikih, čistih posod; pri večjem nakupu po najnižjih cenah Gi-zaščiz^a, I_.elz3."foexg- pošta Dobrna (Bad Neuhaus pri Celju). 420 e tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik mili strijc, g. dr. G. DEITE v Berolinu, da ima veliko pni večjo nego milo ali milo in sodi ne da bi se lotil perila. Minlosov pralni pral je torej najboljše, kar se more rabiti :a pranje p| ruje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENip bliščečo beloto in je popolnoma b Zavitek '/. kg stane ME" strao 30 v Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalni in milom. iTa, a.ebelo L. Mini Dunaj, I. Mclkerbastei 3. f Proda se gostilna s celim posel ter vsemi rečmi, katere se potrebujeio; zemlji 2 orala, les, travnik, dva vrta in sadonosnik. I je za 1200O K; 1000 K zamore gor ostati;I ker se prevzame drugo posestvo. Gastilna jej cesti v sredini Ptuja in Maribora; na leto sel polovnjakov, žganice, do 40/4 pive in tudi ■ Več pove uprava ,,S:sjfiica'\ j ■ meseca Od teg znano, daželn škodo zgradb itd., v Prvašfc čiti d« poveče Mi za m i vse tt Zbiraj poslal cijo. ; isto ! ne zr Ne vrzite razbitih ali zlomljenih predmetov pni rabite fflS- Emajl železni kit „G0RNIT",| ki je najboljše sredstvo za reparatuto posode,« steinguta. Cena 36 vinarjev, ako se več odtzfl narjev. Dobi se pri: M. Petazzi, Sanbersdifl p. Winzendorf b. Wiener-Xensta« Trgovski uči kateri se je že nekaj časa učil in je I in slovenskega jezika zmožen, od poSfl rišev, se sprejme pod ugodnimi pogol vini mešanega blaga pri J. Savsky v I Slatini, Štajersko. vse j tudi vej mag£ davn nje Zato pri cesai edin pros slepi ponc delu pot li i n a f to i vesc je k ti p lomi Zlo« dob: tem rih poli so ! žele 30 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blatite««