Telefon si. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 Din. DELAVSKA JjiTi U LJ* ilB. O.i C liti POLITIČEN DNEVNIK Št. 5. V Ljubljani, dne 7. januarja 1926 Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./1I. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32‘— Din. Cene insenatom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane i-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe- j titna enostolpna vrsta 3— Din. Pri večjem številu objav popust. Eksistenčni minimum. Obdavčenje državljana je raznovrstno. Ko piješ kavo, plačaš davek; ko .greš na veselico, plačaš z vstopnino davek; ko greš v kino, plačaš davek — ko daš otroku denar za eukeroke, plačaš davek; ko kupiš klobuk ali obleko, iki so jo pripeljali iz Češke ali Italije, plačaš davek — ko prosiš za stanovanje na stanovanjskem sodišču, plačaš davek; ko te obsodijo na sodniji, plačaš davek — ko se pelješ po tramvaju, plačaš davek — ko pa dobiš tiste dinarčke za težko svoje delo, pa če si že hlapec ali dninar, mizar ali kovač, rudar ali kaj drugega, ti tudi že. v naprej odtegnejo »za davek« ... Davek imenujejo seve z različnimi imeni in priimki; je viden in neviden, prav občutljiv in »skoro ne veš zanj, ker se ga ne zavedaš«. Delimo ga v direktnega in indirektnega; direkten te naravnost izhode, ker ga naravnost iz žepa vzameš in plačaš. Indirekten jo pa oni, ki ga plava« pri Vsakem požirku kave, vina, piva itd., pri vsakem grižljaju kruha. Delavec, ki mora kupovati vse, kar potrebuje za hrano, za obleko, sploh za življenje, plačuje neprestano indirektne davke. Pri vsaki kili cukra plačaš pet dinarjev davka, pri vsaki kili soli 2 Din 50 para itd. itd. Tobak n. pr. — skoro 4 petine vsega denarja —, ki ga delavec pokadi, gre za davek, prav tako precej od one svote, ki gre za pijačo. Obleka, obutev — povsod gleda ven davek in davek. Delavec je obdavčen z vsemi bremeni indirektnih davkov. Je največji davkoplačevalec! Ali je prav in pravično, da se delavca potem še pritegne k na-ravnlistnemu, direktnemu davku!! V kulturnih državah ise je zato tudi 'določil znesek dohodkov, ki m1 spada več. pod obdavčenje, kajti od '"ga zneska se že ne da nič več odtegniti, ker je komaj za najbornej-so življenju. Včasih smo rekli: »od tega se cesar nič ne dobi«. Ta zne-sek se imenuje ,s tu jo besedo :eksi-stencni minimumi ’ Delavec, ki ima manj dohodkov, kot je določeno za ek.skstenčni minimum, ne plačuje direktnih davkov. Beseda »eksistenčni minimum« pove saana, kaj naj w p0(j njo razume. Znesek, ki naj ne bo več. obdavčljiv, jo tisti, ki komaj zadošča za najnujnejše potrebe. P,j tem, v kaki višini je v posamezinih •državah 'določen ta znesek, lahko sadimo moč delavskega razreda v državi in pa upoštevanje delavskega ljudstva po vladajoči bur-žoaziji. Jugoslovanski eksistenčni minimum je naravnost sramoten! 500(1 dinarjev (.reci iin beri pet tisoč) na leto smatrajo pri nas za znesek, pod kateri »ne gre več«. 5100 Din pa je že Kvota, ki podpnda davku!! V praznovanju in počivanju solidarni. Belgrad, 7. jan. Na pravoslavni Božič počiva vse delo. Tudi katoliški ministri praznujejo praznike, češ, da je to za edinstvenost države potrebno. Finančni odbor je prekinil z delom in po praznikih bo nadaljeval s proračuni posameznih ministrstev. Ze danes vlada veliko zanimanje za razpravo proračuna vojnega ministrstva, ki niti malo ni upošteval slabih državnih financ. Veliko vznemirjenja, je vzbudil 'tudi nepričakovani padec dinarja. Narodna banka je sicer na borzah že intervenirala, bo vzdržala n tka j časa dinar tudi na običajni višini, vendar pa je zaupanje v stabilnost dinarja zelo padlo. Po praznikih bodo parlamentarne stranke nadaljevale z rekonstrukcijskimi poizkusi. Doslej pa še ni bilo mogoče 'kontrolirati vesti, da bi ise sestavila še pred sklicanjem ‘skupščine povsem nova koalicija, ki bi jo 'tvorila predvsem ena sedanjih vladnih (strank, Zakon o pobijanju draginje - komedija. Belgrad, 7. jan. Minister Simonovič je povabil k sebi novinarje in obrazložil načela novega protidraginj-skega zakona. Po zakonskem osnutku bo predvsem odpadlo določilo o dopustnem 25 odstotnem trgovčevem dobičku. Mesto tega bodo posebni krajevni odbori maksimirali cene najvažnejšim življenskim potrebščinam. Z novim protidraginj-skim zakonom upa doseči minister znatno znižanje cen in s tem znatno pocenitev delovnih sil. Za delavstvo in nameščenstvo se napovedujejo zato nova znižanja mezd in plač. Minister za socialno politiko upa, da bo zakon o pobijanju draginje z odobravanjem sprejela javnost. Pri zakonskem osnutku je važno tudi, da predvideva podpiranje občin, apro-vizacij in konzumnih zadrug. Kortfoyjev režim mora pasti? Budimpešta, 7. jan. Visi eni najnovejšega škandala, ki je privedel — vzlic odporu vlade — do aretaciji1 najbližjih Horthyjevih prijateljev, je stališče sedanjega režima močno omajano. Francoska vlada ji1 ponovno zahtevala % vsem poudarkom, da se zadeva do kraja izčisti. Francolsko časopisje posveča razmeram na Ogrskem veliko pozornost. Vsi lidti brez razlike so mnenja, da je Ogrska postala gnezdo monarhističnih pustolovcev in mednarodnih političnih intrigantov. Zahtevajo odstop Horthyja in radikalno izpremembo režima. Pravijo, da predstavlja 'sedanja Ogrska ‘trajno nevarnost »a mir v podonavskem ozemlju. Tudi angleška jav- nost je močno vznemirjena. Bolj in bolj prodira uverjenje, da je ilskati glavnega krivca v Horthyju in v njegovi okolici. Vlada je vedela, da se denar falzificira v državni banki in da se pripravlja monarhistični puč. Vsled tega splošnega odpora v mednarodni javnosti, ki noče pojenjati, marveč, se bolj in bolj po-ostrava, se je stališče Horthyja odnosno njegove vlade močno omajalo. Sočijalifetični poslanci zahtevajo, da naj vlada ih Is topi in ž njo vred upravnik poslov Horthy. Zunanji in notranji pritisk je tako močan, da ni izključena možnost, da se ves ta krvavi režim nenadoma zruši. Nemiri v Rumuniji. Belgrad, 7. jan. Romunski škandal naravno ni končal kljub vsem poizkusom le s pomočjo ponarejenega denarja do novega kraljestva, podivjanih fašistovskih tolp, zgrajenega na grobovih umorjenih revolucijonar- .itw- Naloga proletarijata celega sveta je, da budno zasleduje dogodke na Madžarskem, ker ni izključeno, da se bodo ti dogodki še drugje ponovili, ako ne bo revoluoijonarni proletarijat ostal na straži! —gren. Pokrajinski zbor SSJ v Celju. (Zaradi obveščanja delavske javnosti prinašamo naknadno kratko poročilo o {pokrajinskem zboru SSJ, ki se je vršil dne 20. dec, pr. 1. v Celju. Dne 20. decembra 1925 se je vršil v Celju pokrajinski zbor So-cijalistične stranke Jugoslavije, na katerem je bilo zastopanih 20 organizacij z 32 'delegati. Ker nekatere kraj. org. niso pravočasno obračunale, niso bile na kongresu zastopane. Kongres je otvoril ob 9. uri s. Korun, ki je pozdravil delegate in se spomnil 60 letnice s. Čohala, ki mu je >v imenu zbora častita!, čemur je zbor viharno pritrdil. Za glavni odbor stranke je kongres pozdravil s. Muzikravič, za pokrajinski odbor v Zagrebu sodr. Berberovič, za izobr. zvezo »Svobodo« in za Zvezo gospodarskih zadrug pa s. Golouh. Poročilo pokrajinskega načelstva je podal s. Korun, ki je obširno razpravljal o političnem položaju v državi in reakciji, ki vlada v našem javnem življenju in ki je zavzela ob zadnjih volitvah v nar. skupščino značaj belega terorja. Tudi socijalna zakonodaja se sabotira in izigrava. Gospodarske razmere, ki so za delavce največ je važnosti, so se v zadnjem času zopet poslabšale. Posledica teh razmer je strašna brezposelnost. Popravka dinarja ni prinesla zaželje-nega vspeha. Tudi z vstopom Radiča v vlado se razmere niso izboljšale, čeprav je marsikdo to pričakoval. Da ublažimo spore in pripomoremo k konsolidaciji razmer med delavskimi masami, smo iskali veze ž njimi pri vseh akcijah, ki so se tikale občih delavskih razmer. Pri tem nismo sklepali nikakih kompromisov z drugimi strankami ali strujami, varovali smo vedno naše .načelno stališče, smatramo pa, da smo ravnali prav, Če srno iskali vezi z nekdaj komunistično orijen-. ti ranim delavstvom. Tako smo proslavili n. pr. prvi maj skupno z ostalim delavstvom, ki se je hotelo rskupni proslavi pridružiti. Nap ram zadružnim delavskjm organizacijam se ji' načelstvo _ držalo .stališča, da jih je smatrati za del pokreta in jih je podpiralo. Poročevalec navaja na to razne akcije, katere je stranka započela odnosno v njih sodelovala: volitve v Nar. skupščino, borba proti davku na ročno delo, stanovanjski zakon, ustanovitev c-entr. delavskega sveta v Ljubljani itd. Kar se slednjega tiče, omenja, da ima ta svet v glavnem namen usmerjati delo vseh delavskih organizacij v enotnem praven, pri čemur je popolno- ma varovana samostalnost vsake v njej zastopane organizacije. Poročila so bila enoglasno sprejeta in načelstvu ter tajništvu oil-glasovan absolutorij. Na to so prišli na dnevni red referati: s. Grčarja o agrarnem programu .stranke, 's. Likarja o so-cijalnih delavskih inštitucijah, s. Jelenca o samoupravnem programu stranke. Referati so bili zelo 'zanimivi in jedrnati, žalibog nam ne-dostaja prostora, da jih podamo v celoti. O referatih se je razvila 'živahna debata in so bile resolucije, ki se predlože glavni strankini upravi v nadaljno razpravljanje, soglasno sprejete. Takoj pa se je sprejel sklep, da se*ustanove v Sloveniji pri vseli 'strankinih organizacijah agrarni sveti za proučevanje agrarnih razmer v Sloveniji. O taktiki pokr. organizacije, o kateri .se je razpravljalo kot v poslednji točki dnevnega reda, sta referirala fes. Eržen m Uratnik. Za širšo delavsko javnost sta bila ta referata in debata o njih najbolj zanimiva. Mišljenje, ki se je o tem vprašanju izkristaliziralo na pokrajinskem zboru se zrcali v soglasno sprejeti resoluciji, ki jo priobčimo prihodnjič. Glede našega časopisa je zbor vzel na znanje njegovo izdajanje, seveda s tem, da »Delavska Politika« izhaja le kot delavsko glasilo. Pokrajinski izbor SSJ v Celju pomeni važen dogodek v delavskem ‘gibanju preteklega leta. Ljubljansko delavstvo proti demootirartju socijalne politike. Včeraj se je vršilo -v Ljubljani več delavskih shodov, ki so bili izredno dobro obiskani. Delavstvo je ogorčene protestiralo proti nameravanemu demantiranju socijalne politike in proti vladnemu štede-,nju na račun izstradanega jugo-slovairskega delov, naroda. Shodi ,so se vršili na Viču, v Sp. Šiški, v prvem in drugem kolodvorskem okraju, v Trnovem in Št. Jakobskem okraju. Ti shodi, ki iso bili prvotno namenjeni organizacijskim Vpraalšnjem, so se spontano razvili v ogorčen protest. Navzoči so glasno zahtevali, da ise mora napraviti konec krivični vladni politiki ter da se morajo obraniti delavstvu vse soci jalno politične ustanove. 'Sklepalo se je tudi o nadaljnih ukrepih v svrho' pretprečenja Vladnih namer. Pooblastilo se je Strokovno komisijo za .Slovenijo, da ise po-,služi .vseh možnih bojnih sredstev. -Socijalno politične pridobitve morajo ostati nedotaknjene! Na vseh ‘shodih je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: . Delavstvo ogorčeno protestira proti nameravani redukciji soeijal-no političnih ustanov. iSinatra vse najnovejše, v finančnem odboru 'iznesene vladne predloge, ki gredo za tem, da se oropa delavstvo vseh njegovih najnujnejših dosedanjih so-eijalno političnih pridobitvah, za /direktni, zavestni atentat na delavsko življenje in pravice, ter poživlja poslednjič osrednjo vlado, da prekliče te svoje predloge in ohrani delavskemu razredu vsaj še ono malo socijalno varstvenih ustanov, kar jih je doslej imelo. Delavstvo smatra, da gazi vsak poizkus okrnitve jsacijalne politike ne samo naš zakon, nego tudi po verzajski pogodbi mednarodno veljavne obveznosti. Delavstvo zahteva obenem, da .se isocijalna politika izpopolni, da se uvede starostno zavarovanje, da se (podpira brezposelne, da se ohrani zakonito najemninsko varstvo, da :se izpopolni inšpekcija dela ter uradno nastopi proti vsem kršili ceni osemurnega delo\*nika: sploh, da se izvajajo vse socijalno politične zahteve organiziranega delavstva. Pooblašča obenem Strokovno komisijo za Slovenijo, da se posluži vseh najjačjih sredstev v obrambo ogrožene delavske eksistence. Glose. Za Radičem — Jovan Plamenac. V naši državi je vse mogoče. Radič — veliki republikanec in atimonar-hist, velehrvat in srnofob, je pveio-mal polovico sveta, da si pridobi javno mnenje za svojo demagogično politiko. Zaprli so ga, da se skesa svojih grehov in da lahko postane minister. Radič je res postal minister, toda v zaporih .sede še skoraj vse njegove žrtve ... Vsi pač ne morejo postati ministri. In sedaj so je pojavil še Plamenac, znani vodja črnogorskih emigrantov, ki še vedno težijo po samostojnosti svoje države. Vodil je to akcijo z vso vnemo dokler ga niso zaprli. In kje je sedaj! Svoboden — v Belgrailu podaja izjave sledeče vsebine: »Radič je tudi 'deloval proti Srbiji in .je sedaj minister. Zakaj bi jaz ne mogel postati tudi minister kot Radie. Zna Bašič, kaj dela! In namene ne bo pozabil!« In res ni pozabil Bašič na njega. Kajti Plamenac ima lepo plačo — on.i pa, ki so slepo verovali v njegovo delo, sede v ječah obsojeni po zakonu o zaščiti države na najtežje kazni... Bašič pa zbira okolu sebe izdajalce revolucijonar-ne misli in deli med nje ministrske in druge dobička n osne portfelje. Vsakemu po zaslugi: Judežu .srebrnike — r evoluci jun ar ju ječo! Charles Dickens: Božična pesem v prozi. Medtem se je megla tako zgostila, da so tekali okrog ljudje z gorečimi plamenicami in se ponujali za spremljevalce pred konji v kočijah. Starodaven cerkveni stolp, čegar bobneč, star zvon je vedno kradoma lukal dol iz gostega okna v zidu na Scroogeja, je postal neviden in je bil ure in četrti v oblakih, čemur je sledilo treso-glasno trepetanje, kakor bi šklepetali gori v zmrzli glavi zvonika njegovi zobje. Mraz je postal silen Zunaj na cesti, na oglu dvorišča so popravljali delavci plinove cevi in zanetih velik ogenj v oglenki; okoli nje sc je zbrala gruča razcapanih mož in dečkov, ki so si greli ioke in mežikali pred slepeče-belim plamenom. Kei je bil vodovod osamljen, je izkipevajoča voda svojeglavim zmrznila in se pretvorila v odljuden led. Blesk prodajaln, kjer so prasketale v vročim svetilk vejice in jagode bodičja, je metal na blede obraze mimohodečlh rdečo svetlobo, lrgovine perotninarjev in trgovcev z živili so postale zagonetna šala: en sam pravljičen sijaj, ki sc de na vso moč upiral kateremukoli odnosu do tako dolgočasnih stvari kot sta nakup in prodaja. Lord Mayor je v mogočnem stanovanju Mansion Mouse naročil svojim petdesetim kuharjem in slugam, da praznujejo Božič, kakor se za družino Lorda Mayorja spodobi. Celo mali krojaček, ka-katerega je kaznoval pretekli poudeljek radi pijanosti in javne krvoželjnosti z denarno globo pet šilingov, je rogljal v svoji podstrešni sobi jutranji puding, medtem ko sta šla njegova suha žena in otrok kupovat govedino. . Megla in mraz pritiskata čedalje huje. 1 rodimo, vsiljivo, žgoče mrzlo! Ko bi bil dobri sveti Dunstan hudobo za nos prijel s takim vremenom, mesto da je rabil svoje običajno orožje, bi bila rjovela še vse strašnejše. Lastnik ozkega, mladega nosa, razglodanega in razjedenega od lačnega mraza, kakor so razgledane kosti psov, postoji pri Scroogejevi ključavnici, da bi ga vzradostil z božično pesmijo; a že pri prvem glasu pesmi „Bofi blagoslovi vas, gospod veselil Prestraši naj vas nič!“ pograbi Scrooge ravnilo s tako odločno kretnjo, da pevec prestrašen pobegne in pusti ključavnico megli in mrazu. . . , Pride čas, ob kojem se je pisarna zapnain. Scrooge nejevoljen vstane in molče pomigne pisarju, ki čaka na to v temnici, koj upihne svečo ter se pokrije. . ,Jutri misliš nemara ves dan izostati. vpraša Scrooge. „Čc je vam prav, gospod." „Ni prav," de Scrooge, „in m lepo. Le ti zaradi tega odtegnem pol krone, bos mislil, da se ti godi krivica?" Pisarju gre nekoliko na smeh. „Vendar,“ pravi Scrooge, „ne misliš, da se godi krivica meni, če plačam za en dan počitka." Pisar meni, da je to le enkrat na leto. „Prejalov izgovor, da bi bilo dovoljeno, okrasti človeka vsak petindvajseti december, pravi Scrooge in si zapenja površnik do bra e. „l)ozdeva se mi, da bi rad imel ves dan. doui dopoldan tu!" . Pisar je obljubil, da bo, in Scrooge je godrnjaje odšel. Kot bi trenil, je bila pisat na zaprta in pisar z dolgimi konci bele ovratne rute, bingljajočimi mu pod pas (površnika ni ime) se je peljal zadnii v vrsti dečkov dvajsetkrat po drči na Cornhillu na čast svetemu večeru Nato je dirjal domov v Camden Town hitro, kakor so ga nesle noge, igrat se slepo mis. Scrooge je povžil svojo mrko večerjo v običajni gostilni. Ko je prečital vse časnike in prebil ostali večer ob svojem bančnem dnevniku, je šel domov spat. Prebival je v sobah, kjer je stanoval svoj čas njegov družabnik. B‘la J(r. t0 močna vrsta sob v temnem poslopju na nekem dvorišču. Človeku se je vsiljevala mise 1, hit. Doklej je bil državni nameščenec že po desetih letih upravičen po primerni službeni dobi do majhne pokojnine. Rekordni Silvestrov večer. Ni sani o Ljubljana živahna mod starim in novim letom. Berlin jo dosegel na Silvestrov večer rekord v pretepih, aretacijah in nezgodah. 353 oseh so oh-v’ezali na reševalnih postajah, 450 oseh 80 v tej moči aretirali in gasilci so bili »saino« devetinšftstdasetkruit klicani. \ različnih gostilnah so se stepli in nbili Ho dva delavca. te delavca vzgojiti, da bo rad čital naše časopise in knjige, potem mu dajte lahkega čtiva. Ne oplašite ga takoj spočetka s težkoumljivimi in učenimi članki o znanstvenem so-cijalizmu. Prilagodite se ‘njegovemu razumu in njegovemu srcu. Kratkočasna anekdota, ki vsebuje poučno moralo, kratka notica o kakem dnevnem vprašanju, kateri se prida tozadevno naše stališče, poljudno pisane novice, bo več koristilo kakor celi zvezki globokouče-nih stvari, katerih pripriM delavec ne more razumeti.« — Taka, želimo, naj bi bila naša »Delavska Politika«, da bo postala oni dolgo pogrešani forum za vsa vprašanja delavčevih teženj, njegovo razvedrilo in pouk. Zavedajmo se, da se pred preveč učenim človekom delavec ne počuti dobro, rad pa sprejema nauke od prijaznega in preprostega, ker čuti da mu je bližji. Tudi preveč prerekanja z nasprotniki postane sča.som neprijetno. Držimo se torej zlate sredine: za vsakogar nekaj. — (Op. ured.: S ■tem modrim nasvetom mariborskega čitatelja se popolnoma strinjamo.) novice. Delavska Akademija v Ljubljani, v četrtek, 7. januarja ob 7. uri zvečer se bo vršilo v veliki dvorani Mestnega doma 13. redno predavanje. Predava g. prof. Šarabon o temi »Šport«. Kako napreduje prebivalstvo naših mest? Ljubljana se od 1. 1850 ni pomnožila glede števila članov. Novo mesto ima par sto prirastka, ‘Kranj in Radovljica skoro nič, Kostanjevico, Krško in druga mesta pa posekata ljubljanski Grad ter Kolizej. In vendar smo svež narod! Bosta je postala odločna. Ravnateljstvo v Novem Sadu je neusmiljeno odvzela telefone vsem onim, ki do novega leta niso poravnali taks. Značilno je, da so med njimi baš državni uradi in celo policijsko ravnateljstvo. Kdo plačuje? Kdo prejema? Nekoliko popravka- bi 'bilo potrebno tudi v Ljubljani. Nekaj za gosp. Janeza Kalana. P roti alkoholno in tempe renčno gibanje nima vrela iz današnje dobe, porajalo se je že pred tisočletji. Že Ramzes II. je leta 1350. ustanovil ligo zoper pijančevanje starih Egipčanov, kakor je to leta 19(12 dokazal s svojimi risbami list »France Medieale«. Sploh so ga v Egiptu hudo lomili. Radikalni uspeh v protialkoholni propagandi pa je dosegel neki De-caeneus. Dočim so Goti bili do takrat preveč naklonjeni Balin, je on s svojimi gorečimi govori dosegel, da so ipolagoma porezali vse vinske trte in poslej živeli brez vina. Kot je iznano, je Amerika (Zedinjene države) uvedla prisilno abstinenco. Kaj je to pomagalo? V lekarni dobiš alkohola, kolikor ga hočeš, če ga dobro plačaš. Ako pa se odpelješ tri milje od ameriške obali na svobodno morje, sil i če prekoračiš mejo Kanade, so lahiko napiješ do mrtvega. Najboljše sredstvo v boju proti alkoholu ho pač zavest človečan.stva! Delavska usoda. V torek ob desetih se je zgrudil na stopnicah Frančiškanske cerkve upokojeni železničar Franc Jeran, stanujoč