Leto VIL, štev. 8 („Jutro" xrvM št »a) Ljubljana, ponedeljek 20. februarja 1933 Cena 2 Din Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljev« ulica 6. — Telefon SL 8122. 8123, 8124 8125, 5126. bserami oddelek: Ljubljana, Beleo-burgova aL — TeL 8492 is 2492, iVdružniea Maribor: Aleksandrova easta SI IS - Telefon «. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica it i. — Telefon SL 190. PodiTČnta? Jesenice: pri kolodvora tt. SJO Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta SL 42 podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Batun- eartnerja [■■j » , ■BI ■ ■ f Ponedeljska Izdaja Pooedetjaka tadaja »Jutra« iahaja ponedeljek «)ulm) — Narodi M posebej in «elj» pe poŠti prefe-mana 4 Din. pe r*nwA«leih da-.tavijena 6 Din m<*«žns Uredništvo: LjaK^ana: Knaflj*>va ulica 8 TelefM it 3122, 812& SI 24. 3126 m »128. Maribor: Aleksandrova cesta 18. T» lefoo it 2440 (punofi Celje: Koceuov« uL & Telefon AL 180 Rokopisi •• ne vračajo. — Oglasi os tarifa GONJA PROTI MALI ANTANTi Fašistično razburjenje zaradi intervencije Francije in Anglije v hirtenberski zadevi — Razkrinkanje nasprotnikov Male antante Rim, 19. februarja, ž. V italijanskem tisku je silno naraslo razburjenje zaradi mednarodnih političnih dogodkov v poslednjih dneh. O tem priča tudi poročilo lista »Gior-nale d' Italia« o naslednji noti, ki sta jo 31. t. m. predložila francoski in angleški poslanik avstrijski vladi: 1. V skladu s precedenti bo morala avstrijska vlada ukreniti vse pogrebno, da zagotovi vrnitev vsega orožja, deponiranega v Hirtenbergu in Steyru, njegovemu odpo. čiljatelju. 2. če bi se to ne moglo izvršiti in bi odpošiljate!] orožja ne sprejel, bo morala avstrijska vlada poskrbeti, da se orožje uniči. 3. Avstrijska vlada bo morala zakonikom Francije in Anglije doprinesti ^okaz o vrnitvi orožja, odnosno o njihovem uni_ čen.fu. V obeh primerih bodo morale avstrijske oblasti podati tozaievno izjavo poa priseg« 4. Avstrijska vlada more, uvesti preiskavo, da se dožene, ali je bil del orožja po. slan preko avstrijsko-madžarske meje. Rezultati preiskave se bodo morali sporočiti francoskemu in anglešk ;mu zastopniku. Ce je bilo orožje zares odposlano, bo treba na. vesti množino odposlanega orožja. 5. Za izvršitev navedenih ukreipov se do-Itcoa rok dveh tednov po izročitvi te note. Francoski poslanik je poc blaščen izjavi, ■ti, da ta nota ne odvzema posameznim vladam pravice do predložitve zadeve svetu Društva narodov Giornale d' Italia« seveda ponovno zatrjuje, da je bilo orožje staro ter avstrijskega izvora in da so ga poslali zasebni podjetniki avstrijskim delavnicam orožja v popravilo in obnovo. Takšne orperac;je obstoječe pogodbe ne prepovedujejo, toda Ma. Ia antanta je hotela iz te skromne zadeve napraviti novo politično špekulacijo, da bi prikrila svoje vojaške priprave in svoje nove politične organizacije. List se pri tem zaganja v države Male antante in v Fran. cijo, ki naj bi bila njihova ziščitnica, pri tem pa je imela še svoje posebne interese, čudno se zdi rimskemu l:stu, da ie pristaja na izročitev navedene note avstrijski vladi tudi Anglija, ki bi se morala po njegovem mnenju kit vpliven čini tel j evrop. ske politike zavedati svoje odgovornosti in presoditi vse mogoče učinke francoske note, ker ne more povzročiti drugega, nego rova nasprotstva in vznemirjenja. Dunaj, 19. februarja, c. Listi obširno poročajo o noti, ki sta jo francoski in angleški poslanik izročila avstrijski vladi, in ki io je doslovno objavil rimski »Giornale d' Ftalia«, glasite italijanskega zunanjega ministrstva. v zvezi z daljšimi komentarjem o hirtenberšlki aferi. Kakor poročajo iz Berlina, je vsebina note, kakor jo je objavil omenjeni list, tudi v tamkajšnji nacionalistični javnosti napravila prav senzacionalen vtis. Vsi desničarski tisti so objavili vest na prvem mestu ter ji dodali daljše komentarje, v ■katerih ostro napadajo Francijo itn njeno noto. Duraj, 19. febr. AA. Kakor poročajo Avstrijski listi, bo avstrijska vlada poslala hirtenberško orožje nazaj pošiljatelju. Berlin, 19. febr. s. Listi pišejo obširno o francosko-angleški noti avstrijski vladi 5-iradi hirtenberške afere. »Deutsche allge-j leine Zeitung« pravi, da tako postopanje ne more ostati brez vpliva na splošno razpoloženje sveta in tudi ne na stališče nem-t=ke vlade. Narodno-socialistični list »Der Angriff« piše pod naslovom »Nova rovarjenja proti Avstriji«, med drugim: Mala antanta pomeni sedaj s Francijo v ozadju ne samo odkrito ogrožanje Italije, temveč nudi Fran-t i ji tudi možnost, da poizkuša čim bolj odtujiti Avstrijo od Nemčije. S tega stališča zaslužijo ti dogodki največjo pozornost v Nemčiji. Obžalovati je treba, da je Anglija tlo gotove mere podpirala te francoske in-t lige, vendar pa ne bo težko prepričati londonske vlade, da se je pustila zapeljati v stvar, katere nadaljnji potek bi mogel dovesti do novega vznemirjenja v srednji in južni Evropi. V resnici ne gre pa ničesar drugega kakor za ponovno utrditev že itak neznosne francoske hegemonije. Glavno narodno-socialistično glasilo »Vol-liischer Beobachter« pravi, da je ta brezobzirna nota sestavljena v duhu Versaillesa iz 1. 1919. Ostro stališče zavzema tudi nacionalistična »Borsen Zeitung«, ki imenuje roto kot nezaslišno tiktatorsko zahtevo, l:ot dokument značaja francoske povojne diplomacije ter dokaz, da je namen Francije, pogaziti pravico samoodločbe narodov. Ta dokument priča o cezaromaniji, ki še vedno vlada v Parizu, in se ne obotavlja brezobzirno žaliti avstrijsko vlado in ljud-ftvo. »Berliner Tageblatt« beleži v daljšem dopisu iz Rima, da je angleško-francoska demarša na Dunaju povzročila v Italiji tplošno vznemirjenje. V Rimu izražajo neprikrito mnenje, da je bil ta korak indi-rektno naperjen proti Italiji. Za rimsko javnost je postranskega pomena, kako je nota prišla v uredništvo glasila italijanskega zunanjega ministrstva, tem večjo važnost pa pripisujejo njeni vsebini in obliki. Rimski politični krogi nadalje poudarjajo, da je Francija še pred kratkim mamila Avstrijo in njeno javno mnenje s posojilom, ki pa je bilo praktično le neznatne vrednosti, sedaj pa je nenadoma zaokre-nila svojo politiko v pritisk, da bi izsilila preosnovo avstrijske zunanje politike. Budimpešta, 18. febr. č. Listi so objavili, daljšo vest Renterjeve agencije o sodili angleških krogov in tiska glede hirten- berške afere. Angleški politični krogi so prepričana, da se bo hirtenberška afera uredila, ne da bi bilo treba Intervenirati Društvu narodov. Vlade, ki so podpisale saintgermainsko pogodbo, nimajo le pravice, marveč dolžnost vplivati na ureditev te zadeve. V jnitenoijah angleške vlade ni bilo izvajati kakršnegakoli pritiska 'na avstrijsko vlado. »Times«, ki so objavile poročilo svojega rimskega poročevalca o f r a nc osko- a ngil ešk i noti, izročeni dunajski vladi, naglaša jo, da je ta nota napravila v Rimu mučen vtis in da dolže fašistični politični krogi Francijo in Malo antanto poostritve položaja, ker hočeta na ta način prikiriti svoje priprave za vojno. Tudi »Morningipost« poroča o vznemirjenju v •Rimu ter beleži rimsko mnenje, da bo vsa zadeva bržkone imela še hude posledice. Tukajšnja »Az Es>t« je objavil vest iz Pariza, da pričakujeta francoska in angleška vlada, ki sta skupno posredovali na Dunaju, da bo avstrijska vlada dala potrebna namstva, zaradi česar ne bo treba v Že- nevi zahtevati preiskovalnega postopanja Društvu narodov. Pariz, 19. febr. d. »Tenups« je objavil članek, v katerem ugotavlja, da v zadnjem ■mesecu ni bilo nobenega političnega dejanja Francije, nobene pobude na mednarodnem področju, nobenega ukrepa v notranji politiki in nobene izjave francoskih državnikov, ki se ne bi istočasno v Italiji razlagal v sovražnem smislu s predsodki, podtikanji in žalitvami, ki predstavljajo stalno izzivanje, v nasprotju z najbolj elementarnimi načeli mednarodne vljudnosti. List vprašuje, kaj naj to pomeni, ali je morda manever za ustrahovanje ali pa priprava za kak političen kompromis. Pri tem naglaša, da se na ta način ne more vplivati na nobeno državo, ki se zaveda svoie časti in dostojanstva, najmanj pa na Francijo. Nasprotno se ustvarja samo še bolj globok moraličen prepad med obema državama. ki sta vendar določeni za medsebojni sporazum, dočim postaja naloga diplomacije čim dalje bolj nehvaležna. Mala antanta zašcitnica miru Protiutež revizionističnih stremljenj - Sumljivo vznemirjenje na Madžarskem London, 19. febr. AA. V »Sunday Tlmesu« je Weeckham Steed, ugledni angleški publicist objavil članek o mednarodnem položaju, v katerem pravi med drugim: Dva sta posebno važna dogodka v mednarodnem življenju zadnjega tedna: Preureditev Male antante in obsodba Japoncev v Mandžuriji po Društvu narodov. Na podlagi sporazuma, ki ima za cilj čim bolj podpirati novi red in pravico nad nasiljem, se je skleniti nov odgovor med državljani Male antante. V današnjih dneh se zdi, da zmaga novega reda še ni čisto zagotovljena, zato ie preureditev Male antante znatno razbistrila položaj v tej smeri. Tudi izjava Male antante. da bo tudi v bodoče nadaljevala politiko pakta Društva narodov, locarnskega dogovora in bodoče konvencije o razorožitvi, je značilna. Če poj-deta francoska in britanska politika po isti poti kakor politika Male antante. se Mus--solini, Hitler in Gombos ne bodo upali udariti proti onim. ki vodijo to politiko. Nadalje naglaša Steed, da je Mala an- tanta že dolgo čin i teli miru in stabilnosti v Evropi. Tudi »Observer« piše med političnimi beležkami, da je bila nagib za novo preureditev Male antante bojazen pred težnjami, ki se v novejšem času kažejo v Nemčiji, na Madžarskem in v Italiji. List naglaša miroljiubne težnje Male antante, ki stoji neomajano na strani zaveznikov. Budimpešta, 19. febr. s. Madžarski listi se obširno bavijo z novim paktom Male antante. Socialno-demokratska »Nepszava« piše: »Kakor vsaka zveza bo tudi novi blok držav ofenziven in agresiven proti vsem državam, ki mu ne pripadajo. Novi blok ne služi miru. Prihodnji dogodki se morajo zaradi tega pričakovati z naj.večio skrbjo.« »Magyar Orszag« pravi, da ni treba pričakovati nastopa Male antante s škle-petanjem zob. Dvomljivo je, ali se bo gospodarska unija treh držav Male antante izkazala tudi v pra>ksi. VabiV> za pristop mora Madžarska hvaležno odlklanjati. Nova velesila je nastala iz strahu pred nemško-italijansko zvezo. Položaj v Romuniji Bukarešta, 19. febr. AA. Današnji romunski listi ogorčeno protestirajo proti netočnim vestem v nekaterih angleških listih o položaju v Rumuniji in o njenem kraljevskem domu Tako n. pr. piše »Uni-versul«, ki drugače ni naklonjen sedanji vladi: Te vesti ne izvirajo iz Bukarešte, nego iz raznih tujih centrov, ki vodijo ne* prijateljsko propagando proti Rumuniji, bodisi iz komunističnih virov ali katerih drugih Resnica je samo to, da so želez-ničarski neredi v železniških delavnicah v Bukarešti in Cluju dogodki, kakršni se dogajajo po vsem svetu, v vseh industrijskih središčih sveta. Resnica ie tudi to, da so komunistični agitatorji poizkusili izrabiti nezadovoljstvo in gospodarske težave. toda romunska vlada je bila vedno zmožna napraviti konec takim poizkusom in jih je tudi to pot zatrla. Zarota proti Rooseveltu Washington, 19. febr. Policija de dobila v roke pismo, v katerem se govori o novih atentatskih načrtih neke anarhistične skupine proti predsedniku Rooseveltu. V zrve-zi s tem pismom je bilo do-slej aretiranih 5 oseb, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu. V teh okoliščinah policija ne verjame zagotovilu atentatorja Zangare, da ni v zrvezi z nobeno anarhistično organizacijo. Hitlerjevske grožnje Dresden, 19. febr. Na narodno - socialističnem zborovanju je državni notranji minister dr. Friok izjavil med drugim: >Ako 5. marc ne bo prinese-l večine za vlado, gotovo tudi ne bo prinesel pozitivne, temveč kvečjemu negativno večino s pomoč/k) komunistov. Tudi v tem primeru namerava vlada nadaljevati svoje rešilno delo in se ne bo umaknila.« Po hudih napadih proti marksizmu je dejali dr. Fricik: j. A ko bi se ustvaril zakon, po katerem bi se veleizdaja kaznovala s smrttjo, bi se pričelo ozdravljenje«. Omejitev uvoza lesa v Nemčijo Berlin, 19. februarja, č. Včeraj je bila objavljena nova odredba o povišanju uvoznih carm ra lc6. Posebno so bile povišane carine na okrogel in mehek les. Vlada utemeljuje «voj ukrep, češ, da »e je pokazala potreba zaščite nemškega lesnega gospodarstva ter domače proizvodnje. Potres v Solunu Solun, 19. febr. Danes so v Solunu občutili dva močna potresna sunka. Prvi sunek je bil ob 7. zj-utraj, drugi pa ob 3. popoldne. Potres je napravil le malo gmotne škode. Razorožitvena pogajanja London, 19. februarja. AA. Državni pod. tajnik zunanjega ministrstva Eden se je včeraj vrnil iz Ženeve in se kmalu po svojem p: i hodu udeležil seje ministrskega odbora za razorožitev, Eden je poroča! o položaju na razorožitverni konferenci in o dosedanji usodi angleških predlogom za letalsko razorožitev. Ti predlogi so naleteli na odklonitev s strani Zedmjenih držav, ki so proti mednarodni kontroli nad civilnim letalstvom in predlagajo, naj se omeji na letalstvo v Evropi. Angleški deegati polagajo največjo važnost na pogajanja in razprave, ki bodo v Ženevi prihodnji teden. Prav tako bo angleška vlada skušala urediti tako z/ano hirtenberško afero na miren način. V tem smislu bo tudi vnov;č posredovala na merodajnih mestih. Razprava o vprašanju obsodbe oboroženega nastopa, ki se vrši v posebnem odboru razorožitvene konference, zadeva na neprestane težkoče. Na današnji dopoldanski seji se je že zdelo, da je prišlo v načelu do sporazuma o redakciji načrta konvencije, ki naj bi bila različna od Briandove-ga-Kelloggovega pakta: ko pa je hotel predsednik ta načrt konkretno formulirati, se je vnovič pokazalo nesoglasje. V imenu Francije je Massigli izjavil, da bi konvencija o obsodbi oborožene intervencije morala pustiti nedotaknjene posebne sporazume, kakor n. pr. locarnskega. Litvinov je odgovoril, da se s tem ne strinja. Zato je bila nadaljnja razprava odgodena. Mešanje bencina s špiritom Beograd, 19. februarja. AA. Po predpisih zakona o državni trošarini je od 15. februarja prepovedana uporaba čistega bencina za pogon motorjev Ker so tudi po 15. februarju ostale v zalogi pri konzument h in trgovcih razne količine čistega bencina, je finančni minister odredil, naj se količi. ne čistega bencina, ki so jih 15. februarja imeli kenzumentd in trgovci v zalogi, na licu mesta pomešajo z odgovarjajočim odstotkom dehidriranega špirita. Pred vojno na Kitajskem Pred ženevsko odločitvijo v japonsko-kitajskem sporu Nepomirljivost na Japonski in kitajski strani Občni zbor PAB Beograd, 19. februarja. AA. Tretja redna skupščina delničarjev Privilegirane agrarne banke bo 5 marca ob 9. dopoldne v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Poincarejevi ulici štev. 21. Deln čarji, ki se želijo skupščine udeležiti, morajo dc 23. februarja deponirati svoje delnice v blagajni Privilegirane agrarne banke v Beogradu. Tokio, 19. febr. č. Na vest, da je bila objavljena vsebina poročila odbora devet-najstorice pri Društvu narodov o sporu zaradi Mandžurije, je imela včeraj japonska vlada sejo, na kateri je razpravljala o ukrepih za primer ako bi Društvo narodov sprejelo to poročilo. Končna odločitev g teh ukrepih še ni padla. Seja vlade se bo nadaljevala po avdijenci zunanjega ministra Ušide pri mikadu. kateremu bo poročal o razvoju dogodkov in se z njim posvetoval o eventuelnem izstopu Japonske iz ženevske mednarodne ustanove. Člani vlade se strinjajo v tem .da mora Japonska zavrniti zahteve Društva narodov, če odobri poročilo devetnajstorice. Na svoji seji ie vlada odobrila tud: načrt za vojaške operacije, kakor ga je predložil vojni minister Arači za okupacijo ieholske pokrajine. Sklenjeno je bilo, da se objavi posebna izjava, v kateri bodo navedeni razlogi za okupacijo te kitajske pokrajine. Med drugim bo izjava poudarjala, da ogrožajo k:tajski banditi javni red in mir v Jehoiu, kjer je trgovina že docela uničena. Jutri bo imel ministrski svet zopet sejo, ■na kateri bo prišlo do odločilnih .kiepov glede na položaj v Mandžuriji. Japonci razpolagajo za vpad na .ieholsko pokrajino z dvema divizijama, ki štejeta skupno okrog 60.000 vojakov. Po nekaterih vesteh se je japonska ofenziva proti Kitajcem v jeliolski pokrajini že pričela. Iz Šanghaja ie prispela vest, da so se zbrale kitajske čete pod vodtsvom generala Ta-ttfuiina ter krenile proti severu, v obrambo pred japonsko ofenzivo. Glede na to vest menijo nekateri listi, da bo v kratkem prišlo do krvavih spopadov. Kitajska vojska šteje baje okrog 100.000 mož ;m ie že razpostavljena vzdVž kitajskega zidu, kjer čaka na nadaljnje ukaze za pohod proti severu. V nasprotju s tem je vest iz Pekinga, da se Kitajci ne nameravajo upreti japonskemu prodiranju v jeholsko pokrajino, k: pa še ni b:la potrjena. Kitajski odpor Ženeva, 19. febr. AA. Glavni poveljnik severnih kitajskih čet Čangsuliang je prišel v Jehoj v spremstvu začasnega predsednika kitajskega izvršilnega odbora Sun-ga, ter je kitajski delegaciji v 2enevi poslal naslednjo brzojavko: Odločnost kitajskega naroda, da se upre japonski invaziji, se je kristalizirala v koncentraciji obrambnih čet Prišel sem v spremstvu Sunga v jeholsko prestolnico, da dovršim obrambni načrt proti neprestanim grožnjam s kršitvijo kitajske suverenosti m teritorijalne nedotakljivosti no Japonski. Kitajska vlada je pretrpela neizrekljiva ponižanja, ko se je prizadevala, da na lojalen način razčisti položaj in pomaga Društvu narodov pri njegovem trudu za dosego sprave na podlagi obstoječih pogodb. Te upe po spravi so Japonci razočarali. upanje v mir pa uničili s svojimi vojaškami opracijanri v Jehoiu, čeprav so pred Društvom narodov svečano zagotavljal' nasprotno. Japonska se je upirala na čisto posebno argumentacijo, ko se je sklicevala pri vpadu v Mandžurijo na svoje pogodbene pravice, toda te pretveze nima sedaj, ko skuša zasesti Jehol, zakaj nobena pogodba ne govori o tel pokrajini. Dobili smo od centralne vlade kategorično zapoved, da se upremo napadu. Sedaj smo tu. da prevzamemo svoj dei odgovornosti. Narod nas odločno podpira. Prosimo, razložite naše stališče Društvm narodov in vsemu svetu. To brzojavko so iz>roči!i generalnemu tainiku Društva narodov. Izjava Japonskega delegata London, 19. februarja AA Prvi japonski delegat Macuoka je izjavil londonskemu »Bvening Standardu«, da čaka n jogo v a dwkigaci|>a na navodila svoje vlade za nadaljuje zadržanje uapram Društvu narodov. Na vprašanje, ali bo Japonska zapustila Društvo narodov, je Macuoka odgovoril: Vse je mogoče. Japonska je od vsega začetka vztrajala na tem svojem stališču vztraja japonska rlada še <3anes. Kar se tiče ipriza^etvano Društva narodov za spiravo. smo storili vse, kar je bilo v naši moči, dalje pa ne moramo iti. Na viprašanje, ali bo prišlo do vojno med Kitansko in Japonsko, je Macuoka dejal: Upam in trdno verujem, da do te vojne ne bo prišlo. Zdi se mi, kakor da otfbor df-vetnaastorice noče nadaljevati svode pomirljive akcije Kar se nas tiče, smo vedno na razpolago. Macuoka je na vprašanje, ali Je mirna rešitov kitajsko • .japonskega spora mogoča tudi ne glede na stališče, ki ga je zavzeti o4bor devetnajstorice, odgovoril: O tem ne morem ničesar reči. preden ne zvem, kakšno je mmenoe glavne skupščine Društva narodov Kaj pravi Lvtton London, 10 febr AA. Lord Lvtton le o kitajsko - jTimesar poroča, ri e b-)i»n-ski odpravnik poslov v Washingtonu kon-feriral z ameriškim državnim podtaijnikoim f za zunanje zadeve Castlom o položaju, ki je po nedavnih dogodkih nastal na Daljnem vzhodu. O konferenci ni izšel nikak komunike. Stališče Amerike \Vashington, 19. februarja. AA. Zunanje ministrstvo št ni prejelo popolnega besedila poročila odbora devetnajstorice. kliub temu pa se lahko reče. da ga je vvashlnr-tenska vlada sprejela z zadovoljstvom V splošnem sodijo, da je poročilo sestavljeno v duhu ameriške zunanje politike. V diploma tekih krogih izjavljajo, da vlada ne bo mogla podati svoje sodbe, dokler ne bo vedela, ali bo skupščina DN poročilo odbora snrejela. Njena odločitev bo torei znana kcrrai teden dni. čreden D^e-vzame RooseveH predsedniško mesto. V zunanjem ministrstvu iz;avliaio. da bodo odločitev o sodelovanju Zedinienih držav v spravnem odboru Društva narodov, ki naj v zadiiji instanci skuša urediti k;taisko-iaponski spor prepustili Rooseveltu samemu. Senator Svvanson. ki bo bržkone oostal predsednik zunanjepolitičnega odbora, je izjavil, da ie za sedai še prerauo govoriti o bodočih smernicah ameriške politike glede Mandžurije. Pričetek bojev Čingtefu, 19. febr. d. Do spopadov med Kitajci in Japonci je že prišlo v okolici Kaiaa. Kakor poroča guverner j oho'ske pokrajine raugjulm, so pozvali Japonci poveljnika posadke v Kaiiu. naj izprazni mesto. Ako tega ne s»ori, so zagrozili, da uo-do mesto bombardirali. V odgovor na japonski ultimat so Kitajci napadli japonske postojanke ter prisilili japonske čexe, da so se umaknile do kraja šišiagija. Kaior zagotavljajo Kitajci, so v boju ujeli nekega japonskega oficirja ter zaplenili tudi eno japonsko strojnico. Do bocev med Kitajci in Japonci je prišlo tudi v bližini Nar-linga. kjer je japonsko topništvo pričelo močno obstirelijeivati kitajske postojanke. Pri čenJingeju Ln Seag^uaju je Kitajce na-padila j« kj ritka konjenica, vendar pa so s<* morali Jaiponci po dveurnem boju umakniti. Vojvodine! proti pianktašem Novi Sad, 19. febr. č. Dopoldne se je vršilo v Novem Sadu v hotelu >Svoboda« veliko protestno ziborovaaje proti punkta-šem, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi in na katerem sta govorila narodni - a-nec dr. Milan SekuJič in v imenu vojnih dcbrovoljcev Lazar Popovič. S shoda je bila poslana pozdravna brzodarka kralju. Konstituiranje obrtniške zbornice v Zagrebu Zagreb, 19. febr. n. Danes se je vršila prva svečama soja novo osnovane obrtniške zbornice v Zagrobu, ki ji je predsedoval predsednik Milan Ramovščak. S seje sta bili poslani pozdravni brzojavki predsedniku vlade dr. Srskiču in ministru za ■trgovino in industrijo dr. l.liji Sumenkovi-ču. O pomenu obrtnega stanu so govorci tudi ban dr. Ivo Perovič, mestni župan »Ivo Krbek in razni delegati iz pokrajine. Ob •koncu seje sta bila odobrena pravilnik in proračun nove obrtniške zbornice. Razbojnik Hadrovic bo justificiran Sarajevo, 19. februarja. V petek bi se morala izvršiti justifika-cija Šerifa Hadroviča. ki ie lani na zverinski način umoril Ivanko Prizničevo v Dubrovniku. Vrhovno vojaško sodišče ie obsodilo Hadroviča na smrt. a ie obsojenec vložil prošnjo za pomiloščenje zaradi česar je frila justifikacija odgodena. 2e v petek pa je dospelo od ministrstva za voi-sko in mornarico obvest;lo. da se prošnji ni ugodilo. Hadrovič bo ta teden usmrčen. Obsojenec je s'užil vojake v Sarajevu, odkoder ie pobegnil in kot begunec prispe! v Dubrovnik. Tam je udri v stanovanje Ivanke Prizničeve. ki io ie zadavi! z žico okrog vratu, nato pa io oropal. Pozne;e so ga prijeli v Hercegovini in ga privedli v Sarajevo, kjer so ga obsodili na smrt. Sokoli - smučarji so se razšli.. • Z veliko skakalno prireditvijo na Hanssenovi skakalnici v Bohinju so se včeraj končale smučarske tekme slovanskega Sokolstva — V sestavljenih tekmah je zmagal Poljak Mrowca Francziszek s 461.3 točke, v skokih pa je zmagal Žemva Lovro (Sokol Gorje) s 197.3 točke — Prehodno darilo ministra za telesno vzgojo je osvojila ČOS z naskokom 165*1 točke Bohinjska Bistrica, 19. februarja. Sobotni večer je vodstvo letošnjega prvenstva SKJ v smučarstvu namenilo za pozdrav gostov in tekmovalcev. Za takšne prilike je v bohinjskem kotu res najprikladnejša prijetna dvoranica v hotelu Sv. Janez, ki so jo za to priliko okusno okrasili in tudi sicer uredili tako, da smo jo lahko pokazali številnim odličnim gostom, in tudi bratom Sokolom s severa, ki so na svojih nastopih po velikih zimsko-sportnih središčih spoznali svetovnoznane tuiskoprometne postojanke. Kmalu po 20. je domačin, član savezne uprave, dr. Riko Fux nagovoril v dvorani mnogobrojne goste, med njimi predvsem zastopnike vojaških in civilnih oblastev, g. ministra n. r. Mohoriča s sopr., zastopnike športnih in smučarskih klubov ter drugih korporacij, ki so prišli pozdravit naše Sokolstvo v dnevih njegove največje zimske revije. Med banketom, ki ga je z znano spretnostjo aranžiralo upraviteljstvo hotela, je spregovoril I. podstarosta br. E. Gangl ki je v vznešenih besedah pozdravil zastopnike bratskih sokolskih savezov in ostale oficielne delegate. Podčrtal je pomen borbe za dragoceno prehodno darilo ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka, ki naj bi za vse Sokole simbol lepote, resnice in pravice, vsebina vsake sokolske duše. Viharji odobravanja so prekinjali skoraj vsak stavek njegovega lepega govora; posebno pomemben je bil pozdrav, ki ga je med govorom izrekel zastopniku vojske polkovniku Radoviču, poveljniku 1. planinskega polka. V teku večera so nato nazdravili smučar-jem-Sokolom in vseslovanski bratski vzajemnosti zastopnik ministra za telesno vzgojo g. Krejčik, delegat ČOS poslevodeči načelnik dr. Klinger, vodja poljske ekipe e Buiak. zastopnik JZSS dr. Pavlin, zastopnik mestne občine ljubljanske in njenega župana dr. Šubic in d.rugi. Hitro so minile večerne ure, kmalu so se zasukali razigrani smučarski pari in bilo je kar naenkrat tako domače in toplo kot bi zunaj ne snežilo in se ne bi bližal odločilni boj za težko zmago na belem polju... Nedelja je bila vsa sveže bela megle so se raztrgale in zdaj in zdaj je pokukalo sonce na kolone tekmovalcev, ki so se zgrinjale proti Hanssenovi skakalnici nad Poljem. Kot vselej, kadar se na njej spuščajo v vrtoglavo globino naši najdrznejši vitezi na smučeh, je bila tudi danes vsa ozaljšana okrašena., Rediteljska služba m sploh m vsa organizacija li Poljak Mrowca, ki se je kar vidno boljšal cd skoka do skoka, stilno pa Cehi: Fajstauer, Kalous in Stipala; slednjega je spremljala izrazita smola, saj je moral s tremi 41 m skoki trikrat na tla in na 15. mesto. V eni uri je bil ta del programa opravljen. V skupni oceni s tekom na 18 km so podrobni rezultati v sestavljenih tekmah naslednji : 1. Mrovvca Frančišek (ZSP) 461.3, 2. Fajstauer Josef (ČOS) 433.7. 3. Kalous František (ČOS) 435.7, 4. Žemva Lovro (SKJ, žp. Kranj) 433, 5. Novšak Albin (SKJ. žp. Kranj) 347.68, 6. Predem Rus Jan- je bila spričo vzorne discipline, ki je lastna le Sokolom, do podrobnosti točna tako da ni bilo niti ob odhodih, niti pod skakalnico in niti na treh tribunah, ki jo obdajajo^ nobenih debat in nobenega ugibanja. Občinstva žal ni bilo toliko kot bi ga bila zaslužila ta v vseh ozirih uspela prireditev. Posebni vlak iz Ljubljane je sicer pripeljal do 300 ljubiteljev belega športa, toda pod skakalnico jih od teh ni bilo mnogo. Bele poliane so bile pač preveč vabljive m za konkurenco z mosta so se vsi ti zanimali kar od daleč. Ker se je med. tem nebo po-po^cma zjasnilo in je na krasno okolico posijalo zlato sonce, je bil ta pogled prav gotovo še dovolj lep tudi iz večje daljave, za katero niso pobirali niti skromne vstop- niTSočno ob 10. — kakor je bilo tiskano v sporedu in razglašeno na objavnih deskah pred Sokolsldm domom v Bistrici m pred hotelom Sv. Janez — je švignil v zrak prvi skakalec (Zupani za poskus. Takoj nato so sodniki odredili poskusne skoke za vse tekmovalce v sestavljeni tekmi. Sneg na skakalnici je bil zaradi sveže zapadlega snega, ki so ga sicer steptaii, nekoliko premehak in še lepljiv, tako da za te poskusne skoke med skakalci še ni bilo pravega ela-na Naši so se večinoma lovili okoli dobre 20 metrske meje, Čehi in Poljak Mrowca pa so segli povprečno okoli 30 m. Dobro formo je v tem delu pokazal še Gorjanec Žemva, ki se je pognal na 27 m. Brez odmora je šlo nato dalje v prvi skok za sestavljene tekme. V naglem vrstnem redu so drseli po strmini: Novšak — na 26 m, Klančnik na 23 in pol, Lakota na 24, Rus na 22 m, Mrowca kar na 37 y2 — manj sigurno, Pfitzner dobro na 32, Strohsack na 29 (s padcem), Mušič nesigurno na 23, Zore še bolj na 22 in pol, žemva spet dobro na 29, Kalous prav dobro na 32, Prešern šibko na 26 in pol, Fajstauer ne preveč sigurno na 34 in pol, štipala s krasnim predklonom in žal s padcem na 39, Mariborčan Priveršek ko-rajžno na 28, pa s padcem, Jemc za silo na 21, Čeh šroller za silo na 25 in pol, Mariborčan Stopar prav tako na 26 in pol in kot zadnji Celjan Stavbe začetniško na 17 metrov. Brez odmora — drugi skok v konkurenci. Skoraj vsi tekmovalci so se zdaj pognali bolj sigurno in res so se tudi dvignile znamke. Ncvšak je šel na 30 m, čeprav s težavo, Klančnik v slabšem stilu na 26, Lakota malo boljše na 27, Rus za silo na 27, Poljak Mrovvca odlično in sigurno na 39 in pol, Čeh Pfitzner riskantno na 37 m — s padcem, Strohsack na 28 v sneg, Mušič ponovno na 23, Zore brez strahu, toda s padcem na 29, žemva še enkrat na 29 — prav dobro, Kalous prav tako na 33, Prešern za silo na 28, Fajstauer odlično na 38, Štipala spet s krasnim predklonom in mučnim padcem na 41 m, Priveršek lepo na 30 in pol, Jemc brez strahu, toda s padcem na 27, šroller še enkrat nesrečno na 27, Stopar na 28 in pol in kot zadnji Stavbe še enkrat pod 20 m. (Najdaljša skoka sta tiskana poldebelo.) Pregled kaže, da se naši skakalci še niso mogli polnovredno približati gostom, da pa so v kratki dobi, odkar se vežbajo v tej di sciplini, kvantitativno in kvalitativno mnogo pridobili. Od tekme do tekme je njihovo število večje, njihov nastop pa sigurnejši. Med gosti sta najugodnejše presenetila ma- SKJ: (V istem vrstnem redu kot zgoraj!) 643 2Š9.41, 567, 4S4-5 in 2U8.62, je skupaj 2193.03 točke. Popoldne malo pred 17. » je vršila v S >kolskem domu v Bistrici zaključna prireditev letošnjih smučarskih tekem za slovansko prvenstvo. Številne tekmovalce in smučarje je najprej pozdravil načelnik br. Ambrožič, ki je naglasil pomen sokolskih rezultatov v smučarstvu ter se konč» no zahvalil vsem udeležencem, posebno pa gostom, za sodelovanje. Nato je br. Zupan razglasil podrobne rezultat« v posameznih disciplinah. Počastitev na grobu br. Maleja Pred pričetkom današnjih tekem na skakalnici se jo odpravila deputacije SKJ » L podstarosto br. Ganglom na grob pok. br. Maleja, kjer je položila krasne vence in z 2 minutnim molkom počastila spomin tega sokolskega heroja. GOS je na tej tihi svečanosti zastopal br. dr. Klin-gor, ZSP pa br. Bujak. Razhod Množice Sokolovssm učarjev zapuščajo Bohinj. Poljska ekipa je pTeko Ljubljane in Maribora odpotovala v Zakopane, Ce-hoslovaki pa preko Celovca naravnost v Prago Utihnilo je spet življenje po onih belih poljanah pokojno počiva v zasneženem bregu ona divja strmina nad Po Ijem m tiha Sokolski dom v Bistrici bo spet ono živo mravljišče, kjer veje sokolski duh na naši najsvetlejši točki. Sokoli po Jugoslaviji. Češkoslovaški m Poljski pa bodo vežbali dalje in se bodo zmerom številne j M in močnejši vračali gori v kra> Ijestvo Zlato roga. da pomerijo svoje sile v plemeniti sokolski borbi v tem smučarskem raju. Rudolf (SKJ, žp. Maribor) 329.4, 11. Klančnik Gregor (SKJ, žp. Kranj) 323.J, 12. Pfitzner Josef (ČOS) 319, 13. Jemc Albert (SKJ, žp. Kranj) 315.1, 14. Zore Zdravko (SKJ, žp. Kranj) 306.7, 15. Šroller Josef (COS) 279 točk. Po razredih je vrstni red naslednja: V II. razredu: 1. Fajstauer Josef, 2. Kalous Fr., 3. Žemva Lovro. V III. razredu: 1. Mrovvca Fr., 7. Novšak Albin, 3. Prešern franC Po 10 minutnem odmoru se je pričel drugi del skakalnega programa, tekme v skokih posebej. Na tej tekmi je nastopilo 23 skakalcev, med njimi približno dve tretjini 8 prejšnje tekme, ostali pa na novo. Med prejšnjimi je bilo spet vseh 5 Čehov in simpatični Mrowca. Po nekaterih poskusnih skokih, ki so bili dovoljeni le onim skakalcem, ki so nastopili prvič, je šlo takoj zares! Nepreračunljivi žreb je hotel, da je dobil 1. startno številko favorit — Poljak Mrow-ca, ki se je krasno spustil na 38 ui pol m, pri drugem skoku pa na 48 ln pol, kjer ca je na odneslo. Nato so poskušali srečo — samo v skokih se lahko tudi kaj riskira — ostali. Prav dobro je šel Priveršek na 32V3 in 39 m s padcem (drugega je bilo škoda), mali Klančnik. ki ga je neslo na 28 in pol in celo na 38, neustrašni Novšak, ki mu je pri drugem na 34 m žal spodneslo, razpoloženi Stopar, ki je dobro stal na 29 in pol, na 37 m pa pogledal v sneg, potem Čeh — ali prav za prav Slovak — Pfitzner, ki je po brezuspešnem poskusu na 39 in pol krasno obstal na 35 m in Mojstrančan Rabič, ki se je dvakrat postavil s 27 in pol, ozir 28 m. Čeh Kalous je zletel na 37 in pol, pri drugem pa je izbral krajšo m si-gurnejšo — na 31 in pol. Omeniti je treba neutrudljivega Zupana, Ki je opravil obakrat preko 40 m. Toda ni mogel vzdržati; Lakoto je vrglo pri drugem skoku na 28 m in ga potisnilo na 14. mesto. Enaka usoda je zadela tudi Selana, ki je za mesto na boljšem. Ravhekar ni mogel ostati na nogah Blejčan Rus je z drugim skokom na 37 m srečno zašel na 12. mesto. Fajstauer se je pognal za Mrowco in odletel prvič neusmiljeno na 45 m; pn drugem ie opustil dolžino in dosegel s polovico zaleta sigurno 37 in pol m. Tiho in vztrajno je stiskal žemva in prav lepo opravil obe nalogi z 32 m znamko; naj mu bo današnja zmaga pobuda za novo delo! S prav lepim mestom se Donaša tudi šiškar Visjak, ki z dolžinama 26 in 31 in pol m skupno z Rabičem deli čast na tretjem mestu. Stilno občudovani štipala je izgubil dve krasni dolžini po 41 m s padcem. Tudi ta del programa se je končal po eni uri, tako da je steklo z mosta v pičlih dveh urah nad 100 skakalcev, kar je spet dokaz, da je bila organizacija kot je treba Podrobni rezultati skokov posebej so bili naslednji: 1 Žemva Lovro (SKJ, zp. Kranj) (32, 32) 197.8 ; 2. Klančnvk Gregor (SKJ, žp. Kranj) (28 in pol 38) 1962; 3 Lisjak Lado (SKJ, žp. Ljubljana) (26, 31 in pol) in Rabič Maks (SKJ, žp. Kranj) (27 in pol. 28) oba 173 4. Mrowca Francziszek (ZSP) 38 in pol, f m pol) 165; 5. Fajstauer Josip (COS) (45. 37 m pol) 158.5; 6. Pfitzner Josip (COS) (39 in pol, 35) 158.4; 7 Kalous František (COS]i (3« in pol) 150.1; 8. Priveršek Anton (SKJ, žp. Maribor) (32 in pol, 39) 141.3; 9. Nov-šik Albin (SKJ, žp. Kranj) (30, 34) 137.8; 10. Prešern Franc (SKJ, žp. Kranj) (f?. * in pol) 133.7; 11. Stopar Rudi (SKJ /.p. Maribor) (29 in pol, 37) 133; 12. Rus.Janko (SKJ, žp. Kranj) (30, 37) 129.9; 13. Selan Jožef (SKJ, žp. Kranj) (27 m pol, 27) 123.3; 14. Lakota Ciril (SKJ, zp- Kranj) (27, 23) 119 3; 15. Štipak Jan (COS) (41 41)' 102 točki. Gornji podrobni fsregled kaže, da so gostje sicer dosegali prav lepe dolžine io gre njihov razmeroma slabejši plasman na račun padcev; najbolj je med njimi pri* zadet Štipala, nekoliko manj pa Pfitzner, ki sta oba skakala s krasnim predklonom in odlično držo, pri doskoku pa nista V ^d 1 flu Da je med smučarji zanimanje vedno večje tudi za skakanje, kaže v ostalem, da se j« po končnih konkurenčnih skokih prijavilo še 13 skakalcev izven konkurence, ki pa so jim sodniki dovolili le po en skok. Ker v tem delu ni šlo za ocene, so skakalci predvsem forskali dolž'ne, kar je spet povzročalo padce. Izvoženih je bilo vsega pet skokov, ostali pa so se — dasi z okroglo 40 metrsko mejo — končali v snegu. Dober je bil Novšakov skok na 39 in pol m in tudi domačin Merkes je žel za svojih 36 m buren aplavz gledalcev. Pokal dobi COS. Po izračunu ocen, ki jih mednarodni pravilniki in pravilnik o prehodnem pokalu ministra za telesno vzgojo določa za prve tri plasirane tekmovalce v vseh dr» soiplinah (skupno za člane in članice), je dosegla COS po svojih članih 2358.13, SKJ pa 2193.03 točke, tako da je pokal letos prešel v prehodno ki9t COS. Izguba 165.1 točke gre, kakor kaže podrobni pregled na račun rezultatov članic v teku na 8 km in deloma tudi v smuku na 2 kan Dobili sta: , COS: za tek članov na 18 km 651, za smuk na 4 km 285.73, za skoke 467. za tek članic na 8 km 687 in za smuk clanie 267.4 1 točk«, aH skupaj 2358.13 točke. V obrambo Sokolstva Izjava sivolasega nacionalnega borca dr. Vjekoslav& Spinčiča o škofovskem pastirskem listu proti Sokolstvu Beograd, 19. februarja, r. Današnja »Politika« objavlja daljšo izjavo katoliškega duhovnika in bivšega narodnega poslanca prof. Vekoslava Spinčiča, zaslužnega na. cionalnega delavca, ki je več no svojega prosvetnega in političnega dela posvetil povzdigi Istre. Sivolasi dr. Spinčič, ki se je že v avstr jskem parlamentu boril za koristi hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri in ki je prekoračil že 80. leto svo. jega življenja, je dopisniku »Politike« izrazi svoje veliko presenečenje, ker je ju. goslovenski katoliški episkopat nastopil s posebnim pastirskim pismom preti Sokolstvu. Predvsem izjavlja zaslužni nacionalni delavec, da je bil že v mladih letih navdušen član Sokola in da ni nikdar imel prilike niti prej niti slej čuti, da bi bili Sokoli ljudje brez vere ali pa proti njej ln da ne bi spoštoval; katoliške vere. Nikdar in nikjer ni opazil pri Sokolu nčesar, kar bi bilo brezversko ali protiversko. Zato ga je zelo presenetila poslanica jugoslovenskih katoliških škofov proti Sokolu kraljev ne Jugoslavije, zlasti pa trditev, da je dr. Tyrš zasnoval Sokolstvo na brezverstvu in protiverstvu, ker mu je znano, da so sodelovali pri njegovem pogrebu katoliški du_ hovniki. Sokclstvo obstoji že 70 let in ves ta čas niso katoliški duhovniki in škofje, niti češki niti naši ali katerikoli drug', česa očitali Sokolstvu. Nasprotno so se katoliški duhovn ki in škofje mnogokrat ude. leževali sokolskih manifestacij ter so bili mnogi izmed njih tudi aktivni člani sokolske organizacije. Zato se je tudi nedavno sam zelo rad odzval želji sokolskega društva v Kastvu, da ob priliki odkritja spo-men ka pokojnemu kralju Petru blagoslovi zastavo kastavških Sokolov, ki jo je daroval Nj. Vel. kraij. Presenetil ga je škofov, ski pastirski list proti Sokolstvu posebno zato, ker smatra Sokolstvo kot eminent-no nacionalno organizacijo, ki obstoj: prav zaradi tega, da goji medsebojno ljubezen in strpljivost med našim narodom, ki ga vzgaja za obrambo domovine v vseh, tudi najtežjih čas h Zato je ta pastirski list porazno učinkoval na vse naše ljudi, zlasti pa je težko pomisliti, koliko so morali duševno trpeti duhovniki, ki so sami prepričani Sokoli ali prijatelji Sokolstva In ki so morali kljub temu Citati pastirski list v cerkvah zpred oltarja ali pa s prižnic. Trpeli so tudi oni verniki, ki so Sokoli ali njihovi prijatelji, poleg tega pa dobri katoličani. Vsem tem ljudem ne more nikakor iti v glavo, da se je mogel ta pastirski Ust proglasiti brez vednosti Sv. stoUce in njenega predstav, nika v državi. Ta pastirski list boli tem bolj, ker se ve, da dela Sv. stolica roko v roki ^ ....j a. * ' *'•»•■* Z vsej &ržavi so se pojavili protesti proti škofovskemu pastirskemu listu ki so bili tem jačji, čim bližje so mejam Italije kraji, iz kater h so izšli. Prebivalstvo teh krajev je posebno težko občutilo značaj tega pastirskega lista, zaradi česar se tudi more tolmačiti dejstvo, da kotorski škof in namestnik barskega nadškofa nista dovo-Ua prečitati pastirskega lista v cerkvah svojega področja. Prav tako ga tudi niso čitali v mnegih cerkvah Dalmacije. Primorci dobro vedo, kaj se proti naše. mu narodu govori to dela v sosedni državi, in sicer tako v posvetnem kakor v cerkve, nem Rimu. Primorci dobro vedo, da je bil tržaško koperski škof dr. Andrej Karlin, sedaj škof v Mariboru, prisiljen od same Sv. stolice zapustiti svoje mesto v Trstu, da je bila na Rek osnovana v vsej naglici škofija brez verske potrebe in iz čisto političnih razlogov, da ie bil iz cerkvenega Rima poslan za škofa na Reki Izidor šan, ki ga je ustoličil neki kardinal, ki pa ni zual našega narodnega jezika, zaradi če. sar tudi ni mogel vršiti svoje škofovske dolžnosti, škof šain je osnoval na Reki semeniSče za vzgojo duhovščine, v katerem je mlademu duhovskemu naraščaju prepovedal, da bi govoril med seboj po hrvatsko ter mu ukazal, da morajo pri spo. vedi izpovedati kot greh, če so govorili med seboj v materinskem jeziku. V Primorju tudi vedo, da je goriški nad škof, pokojni dr. Fran Sedej, ki je škofo. va! 25 let in vrši svoj? dolžnosti najvest. neje, živel skoro kakor svetnik in je papež ob 25-letmci škofovanja posebno pohvalil njegovo delo, kar pa ni bilo nobena ovira za njegovo odstranitev s škofovske stolice. Dr. Sedej se nI pustil k temu pregovoriti, končno pa je moral odnehati. Prišel je k njemu papežev vizitator, škof Luka Passe-to ki ga je nagovarjal, naj se odreče ško-fii' Nadškof dr. Sedej »e je najodločneje upiral, ko pa mu je škof passeto dejal, da tako želi Sv. stoiica, je pristal na odpoved pod pogojem da bo njegov naslednik pravičen in da bo branil pravice slovenskega naroda, ki tvori vel ko večino prebivalstva goriške škofije. Namesto tega je prišel na stolico goriških nadškofov poitalijančeni fašist G ovanni Sirottl (Sirotlč). Vse to je izzvalo bolest ln končno smrt dr. Sedeja. Na to moram misliti pravi dr. Spinčič. spričo pastirskega lista katolfiklh škofov v* Jugoslaviji proti Sokolstvu. Primorci vedo tudi zt> lateranski spo raz. um med posvetnim ta cerkvenim Rimom. Po tem sporazumu dušnim pastirjem in župnikom našega naroda v Italiji ni treba znati narodnega jezika, dočim mnogi duhovniki misijonarji uče jezikov najbolj divjih plemen, da bi j h mogli poučevati ln širiti med njimi krščansko vero. Zaradi takega postopanja so se cerkve izpraznile in so verniki v njih postali zelo redki. Mislim, da je potrebno opozoriti tudi na fašistično postopanje v Italiji. Fačzma je poslednja stvar vera in verski p°uk. s svojim postopanjem celo žali krščansko vero, vendar pa tamošnji škofi, niti posa. mezn kl niti in corpore, niso nikdar nasto. pili proti fašizmu. Tega niso storili niti proti vrhovnemu voditelju fašizma, ki je, da bi dokazal, da nI Boga, z uro v rolq porival Boga, naj ga ubije v petih minutah, ako živi. In ko je poteklo pet minut ter je ostal živ, je javn® ugotovil, da ni B«ga. Ti fašisti skupno s svojim voditeljem ne proglašajo ljubezni, temveč sovraštvo, ne žele miru, temveč vojno, dočim njihovi učitelji v šolah na padnih mejah naše države kažejo na na» z onstran meje in govore svojim učencem ter otrokom našega naroda: Ne hod te preko, ker žive tamkaj divji ljudje, ki so zmožni človeka napasti, preteps« ga in celo ubiti. V vsej naglici sestavljena sodšča so ubPa Matteotija, Morsinija in druge v stari Italiji, v Istri, Trstu in Gorci pa ubijajo naše Gortane, Bidovce. Marušiče, Miloše in Valentiče. Fašisti nekaznovano napadajo nj'm nepriljubljene ljudi, zlasti naše. Pretepajo jih. razbijajo jim zobe. trpinčijo, voadajo v hiše, požigajo Narodne domove vdirajo v cerkve in izganjajo duhovnike izpred oltarja. Zaprli so obenem vse naše narodne šole, ki jih je bilo več sto, razpustili so vsa naša društva, prosvetna in go. spodarska. Našemu narodu v Istri ne dovoljujejo, da bi hodil preko meje v našo državo na Trsat prosit k Materi božji. In v*e to ni nagnilo Sv. stolice niti italijanskega epi sKopata, da bi zaščit. 11 žaljen ja načel vere in pobožnostL Nasprotno imenujejo človeka. pod čigar upravo silno trpi naš narod v Italiji, najvišji vatikanski dostojanstveniki »providencijalnega človeka, poslanega od Bog« za dobro italijanske države«. Ta človek želi, da bi s pomočjo Sv. stolce obnovil rimsko cesarstvo, predvsem pa osvojil našo Dalmacijo. Kaj to pomeni, vemo iz zgodovine kakor tudi iz vsega, kar se dogaja v Istri, Trstu in Gorici, namreč: Rimski gospodar, prebivalstvo zavzetih dežel pa — sužnji. Italija grozi vsak dan, oborožuje se, gradi trdnjave in ladje. Pri tem skuša pru dob ti in oborožiti tudi druge države zara. di tega cilja. VSe akcije so naperjene proti nam. Vzdržuje tudi nekatere naše emi. grante, ki odstopajo našo Dalmacijo za dozdevno samostojno Hrvatsko, ki bi brez •ma postala plen Italije in Madžarske. In prav v tem času, v katerem dv gaj o glave razni naši nasprotniki, ko Italija jasno in očito govori, kaj hoče proti nam, učinkuje pojav pastirskega lista jugoslo-venskega katol š^ega epi »k o pa ta še bolj porazno. To se more videti tudi iz tega, da je italijanski tisk, zlasti pa reški, pozdra. vil ta pastirski HH z največjim navdušenjem. Kaj naj Sokolstvo stori? Zbere naj vse svoje sile, da se v hrvatskih, slovenskih in srbskih krajih čim bolj pomnoži število Sokolov, da kakor doslej, ne da bi bili brezverci ali proti veri. posvete vse svoje sile v dobro naše mlade Jugoslavije in intenzivno delajo za duhovno zedinjenje m poglobitev jugoslovanskega narodnega edinstva ter s tak m vzgojnim delom pripravljajo narodu srečnejšo bodočnost. Za ta cilj naj delajo tudi vsi ostali, čvrsto sem prepričan, da je naš narod cd zedmje. nja napredoval v vsakem pogledu in da smemo z gotovostjo gledati v še lepšo bo. dočnost, kakor tudi v svobodo vsega našega naroda. TEČAJ ZA ESPERANTO po Če-metodi se bo otvoril danes, 20. t. m. ob doI 10. uri v šoli pri Sv. Jakobu. Ce-metoda se je izborno izkazala povsod, kjer so poučevali po njej. 265 Uspel koncert ljubljanskih V«. 1 »tvv »1 uciteljiscnikov .Vovo mesto, 19. februarja. Danes se je vršil v dvorani tukajšnje ljudske šole koncert ljubi anskih učite-ljiščnikov Tako dobro uspelega koncerta že dolgo ni bilo v Novem mestu. Pred pričetkom je pozdravil pevski zbor ui njegovega zaslužnega pevovodjo Ivana Ke-povža učitelj Menart, ki se jim ie zahvalil. da je mladi učiteljski naraščaj ponesel narodno in umetno pesem tudi med Dolenjce Koncert ie bil otvorjen s ps» tjem državne himne, nato mi ve mešani pevski zbor učiteljiščnlkov (120 članov) pričel izvajati svoj program, pri čemer jc pokazal mnoso rutine Lenemu koncertu je prisostvovalo 600 do 700 ljudi. Uspehi enoletnega dela »Belokrajinske kletke LJubljana, 19. feftfc Te dni zvečer se ie vršil ob Steviini udeležbi članov zadrugarjev in ostalih, v Ljubljani živečih Belokrajincev prvi redni občni zbor vinarske in sadjarske zadruge ■Belokrajinska klet«. Predsednik zadruge, višji magistratni svetnik g. dr. Riko Fux je podal poročilo o zadružnem delovanju. Bela Krajina pada iz leta v leto v večje uboštvo. Prav za prav edmi pridobitveni vir so vinogradi, vendar pa bekikraionsko vino ni bilo zadosti uvedeno na ljubljanskem in ostalih vinskih tržiščih: ako pa je bilo, so bile nakupne cene naravnost sramotno nizke, tako da proizvodniki niti svojih lastnih stroškov niso mogti kriti. Prav pred letom dni je bilo ustanovljeno v LJubljani najprej društvo >Bela Krajina«, nato pa še »Bekukrajinskv klet«. Doslej se ie prijavilo 28 članov zadrugarjev z vplačanimi deleži, od katerih vsi razen enega žnve v LiiuMtjani. Na lanskoletnem pomladnem velesejmu so iztočili 28 hektolitrov vina, na jesenskem pa 32, in so tako vsai malo uveljavili svoja vina v Ljubljani, med tem ko je zadružna Met doslej prodala 170 hektolitrov, kar v denar izpremenjeno pomeni vsoto blizu tri četrt milijona. Poleg dela s prodajo vina je zadruga storila tudi sicer mnogo za splošno gospodarsko povzdigo Bele Krajine, zlasti za sadjarstvo in pogozdovanje. V več krajih je priredila strokovna predavanja, ki so bila vedno dobro obiskana. Najlepše delo. vzgoja vinogradniškega maloposestnika v proizvodnji vina, kakršno zahteva odjemalec, le ostalo prihranjeno za letošnje leto, četudi so bile prve osnove tega dela po-stavUjene že lani. Zlasti potreben je temeljit pouftc zaenkrat vsaj o najosnovnejših načelih modernega kletarstva, ker ie sicer vsako tekmovanje v vinskimi proizvodniki drugih krajev nemogoče. V bližnjem času bodo po predlogu ravnatelja g. Račiča uvedeni dnevi pokušnje v zadružni kleti, kamor bodo vedno povabljeni gostilničarji, da se sami prepričajo o kakovosti vin. Po podanem blagajniškem poročilu g. dr. Mihe Kambiča je bilo na predlog članov nadzorstva gg. dr. Jureta Koceta in Evge-na Lovšina delo načetetva odobreno. Na-čeistvo ie za nadaljnje leto ostalo neiz-premenjeno. Pri zanimivi debati je g. Gang*! lepo orv sal položaj belih rojakov in poudaril najnujnejša de.!a za pomoč tem krajem. Pri tem so bile določene smernice za bodoče delo, ki nai bi dvignilo Belo Krajino med naše aktivne kraje. Nujno potrebno sta seveda razumevanje in še bolti denarna pomoč države in banovine. Zlatnino ie izbirala Ljubljana. 18. februarja. Ljubljanski zlatarji in draguljarji so že nekaj tednov opažali v svojih trgovinah neznano mlaišo damo, ki si je ogledovan ob raznih prilikah vse dragocenosti, ne samo v njihovih izložbah, marveč tudi v trgovinah. Prihajala je zlasti v trgovine v Prešernovi ulici, na Mestnem trgu in izbirala, izbirala... Zanimala se je za zlate ročne zapestnice, za ovratne verižice, za ure. za vse kar se je svetilo in je imeio primerno ceno. Mlada dama pa ni bila bas pomembna prikazen, ker jc znala svoje zanimanje za blago primerno skriti. Prodajalci ki so imeli ob prilikah njenih obiskov morda opravka tudi z drugimi kupo-valci, so se vse premalo zanimali za igro njenih rok. Običajno je odhajala ta dama iz zlatarskih lokalov, ne da bi kaj^ kupila, pač pa je ob raznih prilikah naročila, naj ji pošljejo predmet, za katerega se je posebno zanimala, v neko trgovino v Stritarjevi ulici Pripomnila je še, naj ji prilože tudi saldiran račun Sčasoma pa je lc prišel neki zlatar na Mestnem trgu na to, da mu je zmanjkalo v zadnjem času iz trgovine več zlatih verižic Pn štetju verižic, ki jih je imel v posebni kaseti, in ki jih je običajno postavil na mizo pred kupovalce, je ugotovil, da mu je izginilo iz kasete okrog 5 zlatih verižic v vrednosti nad 1500 Dm Zaslišal jo svoje nastavljence in se pogovoril tudi s soprogo, ki je bila v trgovini. Izkazalo se je, da so bile verižice ukradene m je padel sum na mlado damo, ki se je cesto pojavljala v lokalu. Iz omenjene trgovine so šle informacije še po drugih zlatarskih prodajalnah in glej, izkazalo sc je tudi. da so zmanjkale razne dragocenosti še drugod. NTa podlagi dogovora treh ali štirih oškodovanih tvrdk je sledila preiskava, prijava na policiji in zasledovanje skrivnostne mladenke Preiskava pa je rodila uspeh in so izsledili rafinirano tatico v osebi 301etno Marije G., stanujoče svojčas na V i do v danski cesti Nedavno se je naselila v neki sobi v sredini mesta, ki so jo policijski organi včeraj xudi preiskali. V sobi so našli več ženskih vratnih verižic, novo pisalno orodje, novo žensko torbico in pa več raznih predmetov, ki so bili prav gotovo ukradeni po večini v zlatarskih lokalih. Na podlagi hišne preiskave so seveda davi prijeli tudi spretno tatioo. Policija vodi se obširno preiskavo, nakar ho mlada preve-janka izročena sodišču. Zagonetna naidba sedečih okostn iakov Sv. Ivan Zelina. 19 februarja. V Omamnu v občini Vanjski Sv. Ivan Zelina je našel kmet Tomo Pentič«Čehi»-lič ob priliki trebi jen ja v gozdu dva okostnjaka, kar je takoj javil občinskemu uradu Na lice mesta se je napotila zdrav-stveno-redarstvena komisMa. ki je ugotovila. da gre za okostniaka dveh mo?kih. Kakor je ir položaja kosti razvidno, sta bila oba neznanca zakopana v zemljo ▼ sedečem stanju. Ker ni v blifmi nikakega pokopališča in tudi prej ni bilo na tem mestu trk d ar pokopališče nego je tam ifozd. se sodi da gre za zagoneten zloč'n ki se ie mor*l izvršiti že pred več desetletji. O najdbi -se seveda š;rilo razne fantastične vesti, ki pa nimajo nikake osnore. OblasH zadevo preiskujejo. Nova carinarnica otv@r jena Nova zgradba je lepa pridobitev za Ljubljano — Pomembna svečanost našega gospodarstva - Strnjeno sodelovanje vseh stanov eno lahko premaga gospodarsko stisko Ljubljana, 19. februarja. Danes ee je vršilo tu prijetno slavje, ki pomeni teko v razvo-ju slovenskega narodnega gospodarstva, kakor tudi v gradbenem razmahu Ljubljane važen datum: slovesno je bilo otvorjcno in izročeno prometu novo zgrajeno poslopje carinarnice v Vilharjevi ulici. Vabilom , ki jih je za to priliko razposlala uprava carinarnice, ec je odrvaah tcvaim modernega prome-ta ustre-Eaooo carinarnico. Osem let se je mesvni občinski isvet trudil, da uresniči to idejo. L. 1C*25. je tedanji gerentski svet spreje.I načrt, da se poslopje nove carinarnice sezida na oglu R«»Hove in Masarvkove ceste, toda iz raznih razlogov in ovir do realizacije tega osnutka ni prišlo. štiri leta pozneje je med trgovskimi in indvnst.ri.j-Fkicni krogi, mestno občino in carinsko upravo prišlo do sporazuma, da se nova carinarnica zgradi v Vilharjevi ulici. Pričelo se je z detam, v junija 1931. so bili položeni temeljni kamni iu v poldrugem lotu je zgradba znašla, do vrha, da jo danes iahko izročamo prometu. V zvezi z zgradbo carinarnice pa je morala mestna občina izvrSiti še celo vrsto dragih ded. Tatko je tlakovala Maearykovo cesto od Hesljeve do ŠJna.iitinske ceste, šmartinsko e podvozom, Vilharjevo s prostornim cari-narničnim dvoriščem, občinski del BIeiwei-sove, Gostftisvetsko ler Celovško do gostilne Kmet v Zgornji Šiški. V načrtu ima še tlakovanje erajičnega deoa BIeiweisove in Jmnaj^ke ceste ter davršiiTetv tilaka. po vsed Vllhardevi cesti. G. župan je izrazil upanje, da bo s pomočjo carinskih ob last a v in finančnega ministrstva mogla mestna občina izvesti tudi vse te načrte. Posebej je izrekel zahvalo bivšemu glavnemu direktorju carin Konradu šmitu, ki mu gre v veliKi meri zasluga, da je Ljubljana iprišia do tako moderne carinarnice, na-da.'je železniški upravi, arhitektu Spinčiču, vsem podjetjem, zlasti Stavbni družbi in vjjem, ki kakorkoli sodelovali piri itjstvaritvi tega poslopja. Z iskreno željo, »raj bi bila nova carinarnica točka, iz kalile bodo šle nove pobfude za, razvoj naše industrije in trgovine, in na(j 'bi pošlo vam je i zidaj, ko je dozidana ta lepa palača, prišla tudi pošta na vrsto, ki prav tako nujno potrebuje novega poslopja v bližini kolodvora. Z otvoritvene slovesnosti }e bi'a odposlana vdanostma brzojavka Nj. Vel. sra-lju ter pozdravne brzojavke finančnemu ministru dr. Gjarigjeviču, pomočniku ministrstva Konstantinoviču, načelniku carinskega oddelka Glišiču in članu 2'avne 'kontrole, bivšemu generalnemu direktorju carin dr. šmitu Po oficijelnem detlu so si gostje ogledali zgiradibo, ki je v resnici mojstrsko daio moderne arhitekture. Poslopje carinarnice s stanovanjskimi hišami, ki so ji priključene, je v tem doslej malo zanemarjenem delu mesta velika arhitektonska pridobitciv za Ljubljano. Gradbena dela vseh objektov so mestno občino veijjala 9 in .pol milijona dinarjev, za tlakovalna dela, ki so se izvedla v zvezi z zgradbo, pa je mestna občina potrošila 25 milijonov Vsa dela so se izvršila v domačem ma-terijalu. Otvoritev nove carinarnice je v vsem izzvenela v manifestacijo gospodarskega optimizma, ki je v teh raizrvanih časih narodu pač najbolj .potreben. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 19. febr. Današraja nedela je pokazala, da smo sredi najžlvahn&iše sezone društvenih obč-Dih zborov. Sicer pa ni bilo zabeleženih n/kakih posebnih dogodkov. Reševalna postaja je intervenirala samo v nekaj .prime-rh, a policijska kronika mi zapisala ničesar drugega kakor en samomor. Na Aleksandrovi cesti je bil namreč zjutraj najden v svojem stanovanju obešen 361etni brezposelni pekovski pomočnik Ot-mar Pltlpec. Vsi poizkusi, da bi ga obudili k življenju, so bili zaman. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico r a Po-brežie. Dopoldne so bili v mestu trije večji o-boni zbori. V dvorani Zadružne gospodar, banke so zborovali volni invalidi, vojne vdove in sirote. Ob lepem številu članstva ie otvoril Občni zbor predsednik krajevnega odbora g. Franiio Geč, ki je pozdravil navzočne. zlasti zastopnika obeh sreskih načelstev. komisarja Zuikona. zastopnika mestne občine g. Ježa, zastopnika vojaških oblaste v podpolkovnika g Petroviča, zastopnika Združenja rezervni oficirjev g. Korbarja in druge, nato pa ;e podal obširno poročilo o delovanju krajevnega odbora. Zborovalci so odposlal: udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno borzojavko ministru za socialno politiko g. PucMu. Zatem ie predsednik izrekel toplo zahvalo vsem darovalcem in dobrotnikom. ?«c.i so se spomnili vojnih žrtev v preteklem letu. Posebna zahvala je bila izrečena tudi mestni obžimi mariborski, ki j« darovala •izdaten znesek. Tajniško poročilo ie podal aglir-i tajnik g. Martin Praudič. Iz poročila je razvidno, da je mariborski krajevni odibor Udmženiia vojnih invalidov najmočnejša organizacija v Sloveniji in šteje 807 članov in članic. Število članstva se je lani pomnožilo za 56. ■Odbor je ugodno rešiil prošnje 102 prosilcem in razdelil po-dipore za 7200 Dim. Več članom je presikrbe! brezplačno zdravljenje v raznih zdraviliščih. Razvitja prapora invalidske organizacije v Beogradu se je lani udeležilo 60 članov. Blagajniško poročilo g. Tratnika izkazuje 57.747 Din dohodkov in 49.420 Din izdatkov. Proračun za tekoče leto predvideva 23.500 Din dohodkov m toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z majhnimi izpremembami. Odboru •načeluje zopet g. Geč. Po končanih volitvah se ie oglasil k besedi delegat oblastnega odbora iz Ljubljane g. Stanko Tome. •ki je v daljšem govoru obrazložil borbo za izpremembo ln izboljšanje invalidskega zakona. Naposled je br!a sprejeta primerna resolucija. V lovski sobi hotela Orla se je pričel ob 10. osmi občni zbor mariborske sekcije Avtomobilskega kluba Jugoslavije, Vodil ga Je predsednik g. Perdo Plntar, ki je pozdravil članstvo, zlasti pa narodnega poslanca g. Krejčrja. Nato je bila poslana udanostna brzrcjavlca pokroviteljici Avtomobilskega kluta Nj. Vel. kraljici Mariji •in Nj. Vis. princu Pavlu kot predsedniku •kluba. Posebna brzojavna pozdraviva je bila poslana tudi centrali Avtomobilskega kluba v Beogradu. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik spominjal lani preminiJih članov, nato pa orisal delovanje sekcije. Gosipo-darska kriza ni prizanesla klubu, število članstva se je znižalo za 17. med tem ko je poprej sckcija vsako leto napredovala. Posebno važna v preteklem letu je bila izpreiremba taksnega zakona, ker se plačuje davščina na vozila pravičneje, ln sicer od kilograma, ne pa od voza. KJub je interveniral pri mariborski mestni občini, naj postopa pri pobiranju taks analogno z državo, kar je občinski svet na svoji zadnji seji tudi ugodno rešil. Sekcija je lani organizirala več izletov, ki se jih je članstvo udeležilo v velikem številu. Pri sekciji je bila ustanovldena posebna zadruga za postavitev doma Avtomobilskega kluba, ki ima zdaj že okrog 300.000 Din kapitala. Zadruga je pristopila kot članica k Zvezi s'ovenskiih zadrug v Ljubljani. Prihodnje delo sekcije pa bo posvečeno proslavi 10-letnice obstoja kluba leta 1935. Glavna točka svečanosti bo dirka na Pohorje, ker bo takrat cesta dograjena. Iz poročila tajnika g. Sertiča je bi.'o razvidno, da je lan' pristopilo 8, izstopilo pa 21 članov, tako da š?cje sedaj sekcija 216 rednih in izrednih članov nasproti 233 v minilem letu. Sekcija je ra* pravila mnogo vlog na razna oblastva glede izboljšanja cest. preureditve in izboljšanja železniških prelazov glede namestitve m premestitve mednarodnih avtomobilskih znakov, dalje glede davka na motorna vozila m glede drugih zadev. Blagajniško poročilo g. dr. Marina izkazuje 28.580 Din čistega dob;čka. proračun za leto 1933 pa znaša 115 970 Din in bo krit z enako višino dohodkov. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor nadomestni član.i in sicer ravnatelj Pogačnik župan dr. Lipold in Pugel. v nadzorni odbor dr. Gorišck, industrijec Pogačn'k in dr Scberbaum. v srortno komisijo pa grof Attems. mž. Wo1f inž. Friedenm dr. Pfrimmer. Pugel in Ornik. Letna članarina je bila znižana za redne člane od 6 na 200 Din Članarina za izredne člane ostane ista k.skor lan', le vpisnina je bila zrn?*na od 150 na 100 Din. Ob 10. pa se je pričel ▼ posebni sobi kavarne »Jadrana« občni zbor mariborske okrožne strelske družin«. Otvoril ga je v navzočnosti izredno lepega števila članstva, zastopnikov Sikola in Narodne odbrane m oblastev agiln* predsednik polkovnik g. Božo Putnikovič. ki je podal obširno predsedniško poročilo, iz katerega ie ran*'dno vse veliko delo in napredovanj© strelskega soorta v severnem delu naše banovine Predsednik je pozdravil vse navzočne. zlasti pa sreska načelnika dr Inav^ca in Mak*rja m magi-strftne".q svetnika dr. Rodeška. Mariborsko strelsko okrožje je sprejelo lani 9 novih zveznih strelskih družin, ki so bile ustanovljene v raznih krajih na levem in desnem bregu Drave. Mariborsko okrožje šteje 21 zveznih družin z S4I člani Lani je prenehala delovat: samo ena družina, in s»icer v Dogošah. Člani mariborske okrožne strelske družine so se lani udeležili v velikem številu splošnega državnega strelskega tekmovan'a v Ljubljani. kjer ie tekmovalo okrog 200 čKnov. Tajniško poročilo je podal učitelj g. Mohor. Razen že navedenega je pokazal tud' pestro sliko o velikem organizacijskem delu, ki ga je izvršila družina v preteklem letu. O stanju blagajne je poročal g. Vri&k. Pri volitvah je bila izvoljena rova okrožna uprava, in sicer za predsednika polkovnik Putnikovič, za prvega podpredsednika dr Marinič. za drugega podpredsednika polkovnik Petrinčič. za tajnika Re a, za zapisn'k*rja Kaiser, za blagajnika Lovšin, za odbornike pa dr. Vauhn'k, Bigdan Pogačnik. Pintar. Fomazarič. glavni urednik Kasper, Vidmar in inž. Dračar ter za podružnice: za Ruše industrijec Pogačnik, za Slov Bistrico dr Pučnik. za Hotinjo vas g Mejavšek, za Smar-jeto na Dravskem polju Samobor in za Svečino Berce. Na glavni skupščini Zveze strelskih družin v Ljubljani bosta strelsko družino mariborskega • okrožla zastopala Pufnikovič in Lovšin, namestnika Reia in Terčel. Na predlog g. Reje ie bila izrečena obema sreskima načelnikoma za podpiranje strelskega pokreta najtoplejša zahvala. Smrten padec v Ljubljanico Včeraj okrog poldneva ]e nasproti kavarne »Central" padel po nesreči v Ljubljanico strojarski mojster Set- ničar in obležal mrtev Ljubljana, 19. febr. j Na Sv. Petra nasipu se je danes malo pred poldnevom zgodba huda nesreča. V tistem času je stopaj ob kavarni »Central« 431etni strojarski mojster Blaž Set-ničar, uslužben v Poflakovi tovarni in stanujoč na Sv. Petra cesti 78. Kaj je tam delal in kje je bil poprej, se ni dalo ugotoviti. Bil je menda nekoliko vinjen in ko se je približal robu Ljubljanične struge, mu je na zasneženem terenu spodrsnilo, da je padel čez škarpo v Ljubljanico, kjer je zadel z giavo v tramovje. Prebil si je lobamjo in obležal na licu mesta mrtev. Na pomoč so očividci nesreče sicer poklicali reševalno postajo, ki ie poslala na kraj nesreče avto. toda ta se je zopet vrnil, ker ie bil ponesrečenec mrtev. Komisija. ki sta jo sestavljala gg. dr. A vratno v ič in Kek. je samo ugotovila dejansko stanje. Trupio ponesrečenega Setničarja so prepeljali nato v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnk, ki ie po nesrečnem naključju tako tragično ko-nčal svoie življenje, zapušča ženo in tri otroke. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 19. 'februarja. Današnja nedelja je bila precej neprijazna V soboto je kazalo, da se bo vreme izpremenilo. Ponoči je res začelo snežiti, a zapadlo je le nekaj centimetrov suhega snega na žalost smučarjev, ki so s« že veselili, da bodo v nedeljo prišli na svoj račun. Kljub temu je odšlo precej smučarjev v Bohinj in v Planico. V ostalem Je potekla nedelja mirno in policijska kronika razen smrtne nesreče, o kateri poročamo na drugem mestu ni zabeležila pomembnejšega dogodka. Črno-bela reduta Na nekoliko neugoden dan se je v scibo. to v vseh prostorih Uniona vršila tradicionalna črno-bela reduta. Danes tudi tradicija ne pomaga mnogo, tudi trad cija se mora upogniti pred krizo, zaradi česar se ne smemo čuditi, da obisk letos ni bil tak kakor prejšnja leta. Zaradi »•športno, političnih dogodkov« zadnjega časa se tudi priprave niso vršile tako, kakor običajno. Pokroviteljica častnega damskega komiteja je bila soproga ministra ga. Anči Kra-merjeva. Pa so prireditelji kljiib temu lahko za. dovoljni. V veselem razpoloženju se je zbrala v Unicnu elitna ljubljanska družba, ki Je vztrajala ob zvokih izvrstnega jazza Odeona do ranih jutranjih ur. Dvorana sama je bila v zrni slu devize te redute črno. belo dekorirana ter Je nudila zlasti z galerije prav lepo sliko, ki so jo še polepšale črno-bele plesalke in plesalci. Prav f n okus so pokazale razne maske in je razsodišče imelo precej hud posel, ko je moralo prisoditi razpisana darila. Končno so se zedmili na tale »pravdoreke Kot najlepša dama je b!la proglašena ga, Olga Relcho. va, gospodični Nahtigalova in Ljubica Ze. lenikova sta razsodišču najbolj ugajali kot par, prvo mesto skupin pa je romalo v provinco, v Kočevje. To skupino so sestavljali gospodični Elinor Romova in He. lena Kressetova ter gospoda dr. Fran Ma-har in Alojzij Kresse. NajživahnejSe vrvenje s s Je zlasti po polnoči razvilo v baru, ki so ga etablirali v prvem nadstropju in na odru, kjer je vrtiljak razveseljeval raz'grane množice. Tatjanin večer V soboto je priredila Zveza ruskih^ akademikov Aleksandrove univerze v Kazini pod pokroviteljstvom častnega damske-4a komiteja Tatjanin večer s pestrim < >u-certmm spor-dom. pri kaferem je sodeloval državni konservatorij. Kako/ vsa druga leta je bil tudi letošnji program skrbno sestavljen. Tatjanin večer je kakor običajno privabil v Kazino mnogo odličnega občinstva. Med drugim je počastil prireditev tudi div:zijski general g. Cu-kavac s soprogo. Po koncertu se je ob zvokih Negodetovega jazzb^nda razvila animirana zabava s plesom. Pri-editev v-sa javnost Je tedai na- na to izročila «švoji t>nalii vsp gospodinjstvo razen vo-mu možu Zdravnik ie u«j;o*ovil v preiskavi, da ure za nečisti sulfid, ki vsebuje 70 odstotkov arzena. Ker ie Lina umrla, je sodni izvedenec uifotovil. Ha je bila zastrjpljena z arzenom. Zaradi pomanjkanja dokazov ie senat Ano oprostil vsake krivde. Pred sodnikom poedincvm dr. Lenartom ep je zagovarjal 2tletni kovač Ivan Irgl z Mute, obtožen, da je 25. decembra lani udn-ril 521etn«'ca cluhonemRga tovarniškega delavca Frana Švarca tako močno no slavi, da ee ie zcrudil in pozneje umrl Obtožnica na-vaia, da so kritičnega dnp popivali triie delavci v neki jTostilni na Mnti. kjer je nekt Ditincer vrne! brpz wsakega povoda Švarca ob tla. nakar se ie £varc mirno dvignil in odšel. Ponoči se je Švarr vrnil v eostilno in prijel groziti svojim nasprotnikom, ki so planili nanj. Kovač Irci mu ie prisolil krepko zaušn:co. da ie omedlel in štiri dni kasneje umrl Pri obdukciji «o ugotovili, da je smrt nastopila zaradi udarca po aše«n. Trsi ie bil obsojpn na štiri mesece zapora, pogojno na tri leta. Pri slabosti ie naravna »Franz Jo-sefova« voda nriietno učinkuioče domače zdravilo, ki znatno z^anišule telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvali.io zdravniki za ženske «snfrlpemn nrav milo učinkujoč način »Fran? Jo«»»fovevj»/>r Se ne da nič pomag-ati«, mu je rekel pisar, »vsakdo mora plačati, kar mu gre. Kar lepo poravnajte, če ne marate sitno. sti!« Jakob Rutar Je stopil na cesto, počasi se je izpretoodi! do postaje in pogledal na vozni red. Se štiri ure je do prvega vlaka. Počasi se je vrn i v mesto, pogledal t dolgočasne izložbe malomestnih trgovin, čital izveske brivcev in kleparjev, pogledal je v žep. koliko mu še ostane od vlaka, in vstopil v krčmo, ki se Ji je nad vrati blestel napis RESTAVRACIJA. Prišla je stara krčmarica in mu prinesla četrt rdečega vina. »Ali imate kaj malega za pod zobe?« j« vprašal. »Nič nimamo«, je rekla krčmarica. »Kvečjemu kakšno kranjsko klobaso.« »Dajte mi klobaso«, je rekel Jakob Ru_ tar. Krčmarica je šla. Rutar je sam ostal v veliki, modro poslikani sobi in je gruntal. Vse je zastonj, ves svet nI nič drugega kakor en sam velik Škandal. A Je miaiil. človek živi, prebija se tako p« tako, kru. ha strada in cigaret. Ko je bil Se otrok. Je zmerom upal, da bo zdaj zdaj prišlo kaj dobrega Izza obzorja, zdaj pa zmerom samo kakšen nov račun, kakšen nov sunek v rebra in ▼ sence. Vsega ti prinese ho. dič v življenju, samo revolverja ti ne da v roke, da bi na kratko opravil z vsem skupaj. Krčma je bila pusta in prazna, v kotu je> stal stari, tihi, najbrž pokvarjeni avtomat. Nobenega lepšega prostora bi si človek ne mogel želeti, da bi si kroglo pognal v sence. Krftmarice celo neskončno večnost ni bilo odnikoder. Ko je nazadnje prišla, se je topla klobasa kadila s krožnika. Jakob Rutar nI rekel nič — ampak nobena reč na svetu mu ni bila tako zoprna kakor topla klobasa. Brez besede je nož in vilice vzel v roke, razrezal jo je na drobne koščke in jo na ši_ roko pričel hladiti po krožniku. Gledal je na uro, srebal po malem vino in čakal, Nobene večje svinjarije ni na svetu, si je mislil, kakor da zoprnost nikdar ne pride ena sama nad človeka, temveč jih je zme. rom sto. Popil je vino, pogoltal je napol toplo klobaso. Popoldanski vlak je bil skoraj pra. zen. Slonel je sam v kupe ju, grunta! je vso to žalostno smešno reč. Med monotonim ropotom koles mu je zmerom iznova prihajala misel, da bi čisto na kratko končal vso komedijo. Potem je prišel kondukter, preščipnil mu je karto. Jakob Rutar je stopil k oknu in je gledal, kako telegrafski drogovi beže mimo vlaka. »Sicer pa kaj ml mar«, rt Je miaiil na« zadnje, »pa naj pridejo z rubežnijo, če hočejo. Kakšna sramota pa je še to dandanes? Danes ali jutri itak pojde na boben Ms svet* L. Mrzel: /SK Primer je v nacionalni lig! Ker Je moštvo Primorja zmagalo tudi v drugI kvalifikacijski tekmi in doseglo skupni rezultat 5:3, bo zastopalo slovenski nogomet v državnem prvenstvu — Hud poraz ilirijanskega hokej moštva — Joško Janša (Ilirija) državni smučarski prvak KAC (Celovec): Ilirija 15:3 (7:0, 5:0, 3:0) Naposled je tudi ta neprijetna zadeva za mami. Neprijetnost se je poostrila sicer žele prav v zadnjih fazah današnje igre, bila >pa je že od vsega početka na dlani, kajti vsakomur je moralo biti jasno, da se bo v ■danih okolščinah borba razvijala ostro. Prva tekma je potekla gladko, ker je bila organizacija tekme dobra in ker je bil sod. aik dorastel nalogi. Danes je sicer reditelj, sfcvo in kar je z njim v zvezi b'lo na me. stu in to je še prava sreča, ker je sodnik bil zelo šibek in se je v glavnem po njegovi krivdi pretvorila borba v bitko. Primorje je odločilo obe igri s po enim golom razlike v svojo korist in s tem pri-iiobilo kvalifikacijo, da zastopa slovenski »ogomet v državni ligi. Že tesna rezultata kažeta, da prav za prav ni posebne razlike v kakovosti obeh moštev in da je usoda moštva, ki mu je preprečeno avanziranje ■v višji razred, do gotove meje bridko krivična. Priznati t>a je treba, da se je mo_ štvo črao-belih prerilo z bolj žilavo energijo in z rahlo tehnično premočjo, kar je oboje kolikor toliko pravično izraženo v obeh tesnih zmagah. Stopamo torej v novo ero ljubljanskega te slovenskega nogometa, v kateri bemo ■sicer ix>grešali domače »derbyje«, zato pa bomo gledali v Ljubljani niz močnih nogometnih tekem, v katerih bodo nastopila vsa najmočnejša jugosiovenska moštva. Primorje : Ilirija 3:2 (3:1) Druga tekma se je vršila pod zelo neugodnimi ckolnostmi. To velja predvsem za teren, ki ni mogel biti slabši: na zmrznjeni podlagi je bilo nekaj centimetrov lepljivega blata, tako da se je žoga že po par minutah pretvorila v težko blatno kepo, ki je do konca onemogočala precizno igro. Blato je poleg tega prispevalo svoje, da je b'l tudi sodnik zelo netočen v upora, bi piščalke, ker se mu menda ni ljubilo ga. žiti po globokem blatu. Tako je marsikatero stvar napačno presodil, in ker tudi ni pokazal potrebne energije ob pravem času. mu je igra počasi zdrknila iz rok in na igrišču je zavladala strast. Prvi polčas je potekel ▼ napeti borbi, napetost je bila še potencirana, ko je Ilirija že v t>rv:h minutah nadoknadila mali minus, s katerim je šla v borbo. Po PfeL ferjevem uvodnem golu je bila situacija postavljena na remis, in ker se je to zgo. in jo zaključil z odstranitvijo obeh ime. novanih igračev. Objektivno vzeto efekt ni bil, čeprav numenčno v ravnotežju, tudi po svojem efektu za obe strani enak. Kajti Slamič pomeni za črno-bele neprimerno več ko Luce za belo-zelene, posebno še v •takem terenu. Sočan na Slamičevem me. etu ni bil mogoč, to je ilirijanski napad tudi spretno izkoristil in je poslej igral prvo vijolino na igrišču. Nenadoma so vzrasle Iliriji velike šanse, tudi občinstvo je jelo silneje pritiskati, v igro je zašla nervoza, sodnik je odpovedal, in zgodilo se je: igra je postajala vse ostrejša in suro. ■vejša, nelepa, naravnost odurna. Mnogim je odleglo, ko je sodnik odpiskal. Primorje je po igri prvega polčasa zmago zaslužilo. Spočetka se je sicer dala obramba zopet presenetiti, toda četrturna silovita ilirijanska ofenziva jo je postavila na težjo preizkušnjo. Počasi pa so začeli prihajati bolj do veljave fizično močnejši igrači in je v tem bilo Primorje mnogo na boljšem, ker je imela prav na najvažnejšem mestu srednjega krilca v Slamiču ja_ ko krepkega igrača, ki je vse bolj domi-niral na igrišču. S primerno podporo stranskih krilcev je drža! ves ilirijanski r=apad v šahu in premišljeno podpiral lasten napad. Ta je bil v celoti daleko moč. nejSi od ilirijanskega in je do okrni tve moštva funkcioniral kot jaka, opasna for_ riacija. Predvsem je bil opasen po svojih težkih kombinacijah, ki so mnogo zapo-slevale nasprotno obrambo. Delal je enako dobro po krilih kot po sredi, edini Lute ni mogel do konca vštric zaradi telesne šib. kosti. Zelo dober je bil po svoji pripravljalni m nesebični igri Franci, Erman še vedno nevaren reallzator, pa tudi v polju koristen, od kril je bil prodornejši Uršič, toda tudi Hassl je produciral pametno igro, zlasti v bližini nasprotnikovega gola. Obramba Primorja je bila zanesljiv steber moštva, Stare dober, od branilcev Jug po svoji mlrn< igri zanesljivejši od Sable. Ta je sicer taktičnejše igral, ne razpolaga pa s takim odbojnim udarcem kot njegov tovariš — In je zakrivil oba gola. Ilirija je postavila v boj neobičajno ena}, storico. Zlasti dve mesti sta imeli malo nenavadno zasedbo: Doberlet kot vratar in Svetic ua desnem krilu. Poskus z Do. berletom je moida še nekam uspel, saj je Doberlet par stvari ubranil z naravnost rutinirano spretnostjo, tretji gol pa gre močno na njegov račun. Svetic na krilu pa se ni kaj prida obnesel. Sicer so se tudi pri Iliriji predvsem uveljavili močnejši igrači. Tako sta bila oba stranska krilca tekom igre uspešnejša nego njuna nasprotna tovariša, ker pa 1e srednji krilec Varčič pt> začetih fazah precej opešal, ni srednja vrsta Ilirije pozneje niti z daleka prišla do take veljave kot primorjanska. šele po Slamičevl izločitvi se je ponovno močno afirmirala in je ves drugi polčas - daleko nadkriljevala nasprotno srednjo vr_ sto. Napad je bil pri belo-zelenih tudi ne. glede na desno krilo malo srečno sestav. Ijen. Luce ni utegnil povezati obeh strani in je bil sploh šibek. Najnevarnejši je v ilirijanskem napadu še vedno Pfeifer. Ko-šak je v levi zvezi prišel precej do velja, ve. Napad je igral v drugem polčasu zo. pet v spremenjeni formaciji, na desno je šel maroder Golobček in je bil kljub ble. suri nevarnejši od svojega prednika. Ožja obramba je tokrat imela mnogo manj posla kot zadnjič, in ga je tudi mnogo manj uspešno absolvirala. Primorje: Stare—Sabla, Vinko—Sočan, Slamič, Pišek II—Hassl, Erman, Lute, Franci, Uršič Ilirija: Doberlet—Jančič, Berglez— Belak. Varčič: Golobček—Svetic, Sandi, Luce, Košak Pfeifer. Uvodoma se je obavila slovesnost Sla. mičeve tristote tekme za Primorje. Pred. sednik g. Sancin je v imenu kluba poklo. nil jubilantu primerno priložnostno darilo. Slamiču so čestitali vsi igrači, že po prvih minutah pa so začeli siloviti napadi I., v 4. minuti je uspelo Pfeiferju prevariti Sa-blo, Stare je v startu prekratek in I. vodi z 1:0. V 13. min. izenači Erman s krasnim volleyem. 1:1. Zdaj je P. vedno bolj v napadu, mimogrede uprizori tudi I. po Pfeiferju ekskurzijo v nasprotno polje, P. pa si ustvari samo dve veliki šansi. V 26. minuti doda Sočan Ježu. ki predloži Urši-ču, ki si tudi malo pomaga z roko, ali sodnik ga ne prekine in v zanosnem poletu zabije drugi gol za P. Igra po tem dogodku malo poneha, na obeh straneh se že javlja izčrpanost V 38. minuti je Uršič v ugodni poziciji in doda Ermanu, ki podal j. ša v mrežo, 3:1 za P. Po dveh minutah tr. čita Hassl in Golobček in ta gre do konca polčasa ven. V drugem polčasu pride do nekih p repi. rov in končno intermezzo Slamič—Luce. Takoj po Slamičevem odhodu je I. v močnem napadu. V nadaljnjem par kotov za I. V 22. minuti je dosojen I. kot, ki ga strelja Pfeifer. Stare odbije v isto smer nazaj in Pfeiferjev ponovni center zackre-ne Sabla v gol 3:2 za P. Igra je že izgubila vso svojo lepoto in se razvija v znamenju medsebojnih obračunavanj, šele proti konca se P. osvobodi nekoliko od pri. tiska in tik pred samim koncem izključi sodnik še Uršiča. Sodniško funkcijo je opravil g. Mikuličič iz Zagreba. Njegovi objektivnosti gotovo ni oporekati ,ali mož ni bil dorastel taki borbi. V presoji foulov zelo slab ni do. umel psihološkega momenta situacije. Iz. ključitve so bile preenergične mere ob nepravem času, mnogo težjih pregreškov ni kaznoval niti z opomini. Skratka: igra se mu je izmuznila iz rok Občinstva je bilo do 150C Nogometni turnir v korist pomožne akcije Maribor, 19. februarja. Z današnjim turnirjem so tudi nogometaši prispevali k pomožni akciji za brezposelne in siromake Podčrtati je treba zlasti disciplino vseh moštev, ki so nastopila kompletna in dokazala, da se zavedajo dolžnosti poedinc«v napram skupnosti. S finančnim uspehom smo lahko zadovoljni, zlasti če upoštevamo, da publika pozimi ni vajjena hoditi na športne prostore. Na diru-gi strani je bila to pripravna prilika za potreben trening. Pri vseh moštvih je bilo namreč opažati pomanjkanje treninga Zato tekmovanja niso bila na običajni višini. V smislu propozicij so traijale tekme visaka po 20 minut. Rezultat tekmovanj je bil naslednji: Rapid — Maribor 1:0. Precej izenačena igra. Rapid je nastopili v običajni postavi, dočim je Maribor poskusil nove moči. Edini gol je v 6. min. zabil Veako. Sodil je g. Nemec. Železničar : Svoboda 2:0. Svobodaši so se kreipko branili, venflar proti rutiniranemu nasprotniku niso mogli uspeti, Rapid : Svoboda 1:0, Ratpl-d se ni posebno trudil, da odloči tekmo v svojo korist. Sodil je g. Bigjak. Maribor : železničar 1:1. Vodstvo je sicer dosegeil železničar v 11. min., v 14. pa je Maribor izenačili. Kljub obojestranskim najporom se ni posrečilo nobeni strani zmagati. Sodil je g. Mohcr-ko. Maribor : Svoboda 1:0, Maribor je bisl t vktoi .premoči, ni pa znal številnih (pozicij izkoristiti. Edini gol je padeil iz llmetrovke. Sodil j« g. Ska-»iar. Rapid : Železničar 1:0. Ta tekma je bila najbo^ zanimiva, žal lacemenFauetn« Izven abonmaja. _ Vsi člani opernega ansambla imatfo te dni polno dela Pripravljajo t nsrinr&čfa vnemo novo izvirno delo opereto »Blejski zvon«, za katero Je nanisal glasbo znani naS umetnik profesor SaSa SantH Premijera bo ta teden. 1 Varstvo zdravja prebivalcev Ljubljane Ljubljana, 17. februarja. Poročilo mestnega fizikata o zdravstveni statistiki, o splošnem zdravstvenem stanju, higijenskih napravah in splošno o delovanju fizikata v preteklem letu navaja, da vrši uradno zdravstveno delo v Ljubi;ani pet zdravnikov z mestnim fizikom dr. Ma* vricijem Rusom na čelu. Pisarniško delo »ta opravljali dve uradniški moči m pomožna uradnica. Mestnemu fizikatu je dodeljena zaščitna sestra, trije služiteljl, od katerih sta dva izvežbana desinfektorja, in en delavec. V preteklem letu «e jc rodilo v Ljubljani 2161 otrok, vštevši 73 mrtvorojenih. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1853, nezakonskih 308, od vsega 1076 dečkov in 1012 dcklic Vpoštevajoč le otroke domačinov odpade na tisoč prebivalcev 14.1 rojstev. Imied stalno v Ljubljani bivaječih prebi* valcev je umrlo 630 oseb. od teh 347 moških in 333 žensk. Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 11.3 na tisoč prebivalcev. Število rojstev v Ljubljani tako še vedno znatno presega umrljivost. Ljubljančani dosežejo razmeroma visoko starost, umr Ijivost otrok pa je relativno na nizki stopnji. Porok je bilo lani 641 ali 10 2 na tisoč prebivalcev, znatno manj kakor predlanskim. Tuberkuloza je zahtevala v prošlem letu 66 smrtnih žrtev (34 mošk"h in 32 žensk) oseb. Število pada, vendar je pričakovati še izdatnejšega znižanja, ko izginejo ne» higijenska, prenapolnjena zasilna stanovanja. k:> preneha brezposelnost ter se izboljša obča prehrana. Boj proti tuberkulozi je v Ljubljani že dokaj organiziran, imamo tudi protituberkulozni dispanzer, k>r je bilo 1429 pregledov in 594 posvetovanj. Za rakom je umrlo lani 20 moških in 30 žensk. Desinficiranih je bilo 142 prostorov. Pod nadzorstvom mestne šolske poliklinike je b'lo 4100 učencev in učenk. Mestni zdravniki so se udeležili vseh stavbnih, obrtnih, p3rcelaeij»kih in drugih komisijskih ogledov. V primerih nenadnih nezgod, obclenj in požarov so v vsakem dnevnem času nudili potrebno pomoč. Ob prilikah vel'kih slovesnosti so organizira« li pomožne reševalne stanice s scdclova-njnn samaritanske organizacije Rdečega križa. Delo mestnih zdravnikov v ambu-latoriju za nepremožne se je zaradi velike brezposelnosti in obubožanja zelo pomnožilo. Več let ponavlja mestni fizikat nujno zahtevo po gradhi nove infekcijske bolnice. Bivša mestna zasilna bolnica za nalezljive bolezni ne ustreza več niti v stavbnem niti v higi enskem oziru svojemu namenu in se tudi že nekaj let ne uporablja. Javnih kopališč ima Ljubljana za enkrat dovolj. Splošna čisteča pridobiva zadnja leta mnogo z znatnim povečanjem površine tlako« vanih cest in trgov V ozki zvezi z delom mestnega fizikata je bilo delo socialno političnega oddelka in pa tržnega nadzorstva, katerima tudi načeluje mestni fizik. Za sodelovanje s sokolskimi in športnimi društvi in njim v pomoč pri nadzorstvu športnih in otroških igrišč je bilo sklenjeno, da se osnuje pri mestnem fizikatu športna zdravniška posvetovalnica. Kino Danes ob 14. zadnjikrat »Divne laži Nine Petrovne«. Vse prijatelje krasnih filmov opozarjamo, da predvaja ZKD najlepši film z Erigito Helmovo »Divne laži Nine Petrovne« danes zadnjikrat ob 14. v prostorih Elitnega kina Matice. Film se predvaja to pot kot zvočni film in rapravi na gledalca še večji vtis. Iz akvaristove torbe O Vesni in pršici Tekoči teden je po nekem pregovoru zelo važen in pomemben, kajti sv. Matija pogleda 24. t. m. z nebes na našo premični-co. Blagor nam, če bo videl obilno ledu, ker Matija led razbija. Žal, ima tudi to lastnost, da led naredi, če ga na dan njegovega godu ni. Upajmo, da ga bo našel, ker nam pošlje o temu primeru zalo devico z zeleno vejico v roki in z vencem, spletenim iz zvončkov, vijolic in jegličkov, na glavici, pošlje nam devico Vesno. Led in sneg stajata, živalce se zdramijo, koreninice v zemlji se prebude, nežni lističi silijo iz zemlje, popki na drevesih se odpirajo — vstajenje je v prirodi. V tem času splavajo ribice iz svojih zavetišč, hroščki in polži zapuste blato, rastline v vodi oze-lene kar čez noč v zadovoljstvo vseh ljubiteljev prirode, zlasti akvaristov, ki imajo pomladi dovolj posla. Tu je treba urediti ribogojnico, obnoviti zemljo, pesek, rastline, drugod so ribice dorasle, spustiti jih moramo in vloviti manjše; nekje so se za-redile alge, nekje tubifeksi; v mnogih akvarijih so se čez zimo v toplejši vodi razmnožile rastline, ki jih bo treba razredčiti. V domačem akvariju s pisano družbo so mi prezimile ribice iz slovenskih voda in trije gosti iz Dunava. Gosti so bili okun. črnovka in činklja, vsi Beograjčani, iz naših voda pa poleg drugih črnovke, androge, rdeče^erke, blistavec in ploščič. To pisano družbo so dopolnili hrošči, stenice, polži in školjka. Ribice iz naših voda sem ujel lani poleti v nežni mladosti (1—IVa cm dolge), ko je hudo razlikovati poedine vrste, žal mi Je, da ne vem točno, kje sem ujel ploščiča (Abramis brama L.), ki je v naših vodah bolj redka riba. Odlikuje se z dolgo podrepno plavutjo in močno izbočenim životom. V začetku, ko je meril 1% cm, ga nisem natanko pogledal in ga zamenjal z zeleniko; ko Je pa v septembru dorastel na 3 cm, sem šele opazil sličnost s črnovko (Abramis sapa Pall), ki spada tudi med ploščiče. Bil sem kajpada prijetno iznena-den in domnevam, da se je izkobacal ploščič iz jajčka v nekem z Ljubljanico zvezanim bajerjem v vrhniški ali pa v borovniški kotlini. Sicer so pa ploščiči ribe dolnjega. toka, prihajajo pa po Savi tudi v naše vode. Silno zanimiv je okun (Acerina cernua L.). V prirodi prespi zimo v blatu. Tudi v akvariju se je držal tega vrojenega mu običaja to si poiskal v goščavi skrivališče. V decembru in januarju sem ga moral vsakega dne zdramiti z letvico, nato pa Je šele popadel kos nastrganega mesa ali pa živega deževnika. Po obedu se Je takoj vrnil nazaj v skrivališče to dremal, proti večeru se Je pa lsprehajal. Vznemirjaj ga je samo pezdirk, ki se 1« začel ženiti v januarju to ki je tudi okuna nadlegoval a svojimi obiski. SIcer ga je ta vedno t energičnem sunkom pognal, kar pa ni nič zaleglo, kajti Se zmeraj prihaja pezdirk v svoji raztresenosti k okuna, ker išče samico, ki se mu vedno umika. Bržkone hoče preložiti svatbo na čas po postu. Kakor ribe tako so se tudi ostale živali odrekle zimskemu snu, kajti temperatura ni padla izpod 14° C. Izgub ni bilo, ker je vladala majka snaga, ki ne dopušča nikakih obo-levanj. Sedaj o pršici. Pri akvariranju v poletnih mesecih opazimo v mrežici često majcene rdeče premikajoče se kroglice. Ko-jih zajamemo s čašo, vidimo, da so to rdeče vodne pršice. Imajo deset nožic in se hranijo z majcenimi živalcami. Nekatere vrste odlagajo jajčka na rastline, druge pa na školjke, hrošče in na druge gostitelje. Ličinke ostanejo na gostitelju do svojega popolnega razvitka. Rdeče pršice so prav mične živalce in ker nikomur ne škodujejo, jih utegnemo gojiti med ribami, ki jih ne jedo. Dobro je, če je v kateremkoli kotičku akvarija pragozdiček, kjer se skrivajo in kamor jim vlijemo drobni plankton in močelke (Infusorla), katere rum je sonce izleglo, ko smo postavili posodo napolnjeno s senom in vodo, na sonce. Cez nekaj dni kar mrgoli v posodi. Z majhno zajemalko zajamemo tako vodo. ki jo vlijemo v goščavo akvarija. Take močelke so dobrodošla hrana ne samo prši-cam, temveč tudi ribjemu zarodu. Kakor vidimo, nas seznanja akvaristov-stvo z raznimi prebivalci voda in pri vsakem opazimo nekaj novega, zanimivega. Ker vsihajo zaradi regulacijskih prizadevanj potočki in jamice na močvirnatih tleh, bo treba izrabiti priliko, dokler je še čas. zlasti pa priliko, ki jo nudi Ljubjansko barje. V doglednem času se bo pretvorilo v rodovitna polja, a favne in flore, ki sta danes tako mnogovrstni, ne bo več. V knjigah bodo čitale poznejše generacije o vodo-žitju na Barju, mi pa čitajmo to na Ucu mesta v prirodi, ki je za vsakogar, ki jo umeva čitati, odprta knjiga. O. S. Kaj zahtevajo zadružno organizirane žene Prihodnja Mednarodna konferenca organiziranih zadruzaric (takozvanih »Mednarodnih zadružnih ženskih gildov«) se vrši letos aivigusta v Londonu. Na dnevnem redu te mednarodne konference je tudi točka, o zahtevi gespodinjj. Zadružno organizirane žebil zagotovKen gmotni obstoj (eksistenca) žene; dra bi gospodinje upoštevali in pritegnifli k soodločanju pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo njih socialnega položaja in stališča; da bi posvetili pozornost gospodarski vzgoji v gospodinjstvu zaposlenih oseb, deklet in fantov; da bi žene poučovaJi o dogmanjih gospodarskega študija, in to s prirejanjem šol to tcčaijev; da bi imel pravk« govoriti in soodfloče-varti v vprašanjih, ki so v zvezi s stanovanjsko reformo; da bi jim bilo v večji meri otnogočeoo uživati in posluževati se tehničnih in drugih pripomočkov v gospodinjstvu kakor elektrike, strojev in to po posredovanju občin, zadrug in delovnih zajednic; da bi žepe pozvali na vse ankete, kjer se preizkušajo pridobitne posledice dela žensk; da bi gospodinji bolij zagotovili socialno varstvo z ustanavljanjem počitniških domov in da bi zakonodaja priznala splošno uspešnost konzumnih zadrug in se zavezala zahtevati za te zadruge isto podporo, ki jo v posameznih državah dobivajo ostale organizacije, na primer poljedelsko zadružništvo. Gospodinje bi se pa zavezale delovati za najrvečjo razširitev m razvoj koo-zumnega zadružništva. (Cv. .K.) Ameriški milijonar in Madžarka V Budimpešti imajo velikotnestno senzacijo. 60 letni ameriški milijonar Horner se je bil pred časom seznaail z ženo madžarskega tvornškega ravnatelja Andreja Bakonvja. Posledica toga znanja je bila obljuba, da se bo dala Bakonyjeva ločiti od svojega moža ter se omožila s Homerjem. Na ta račun je dal Horner Bakonyje- vi že nekaj denarja in dragulje. Ko pa je imela denar in dragulje, se je Bakonyjeva izneverila Američanu v Parizu ter pobegnila domov na Madžarsko. Horner jo je zaradi tega tožiL V tožbi je navedel, da je Madžarki samo posod-il dragulje in denar, in to pod pogojem, da zapusti svojega moža in se z njim omoži. Na to je Bakonyje-va pristala, pozneje pa je prelomila besedo. Madžarka se hoče zdaj izogniti posledicam na ta nač:n, da se zopet približuje Homerju, ki se mu ponuja za ženo. o draguljah pa pravd, da jih je dobila v dar in jih ne da iz rok. Z zadevo se zdaj bavi policija. Težave angleških nabornih oblasti Navzlic temu da so stotisoči mladih ljudi danes brezposeln h in da jim pisani plakati po vseh vogalih s sliko in besedo kažejo vojaško življenje v najlepši luči, angleške naborne oblasti niso mogle nabrati tistih 35.000 novih rekrutov, ki so jih za lansko leto postavile v svoj načrt. Prijavilo se je komaj 22.000 ljudi, dasi sta bili tudi minimalna teža in velikost rekruta z novo odredbo zmanjšani. Opažati pa je bilo, da se za vojaško življenje zanimalo najbolj mladi pripravniki inteligenčnih krogov, ki si obetajo od njega morda še kaj zanimivih dož vetij in pustolovščin. V splošnem pa je večina mladih ljudi nazi-ranja, da vojaško življenje ne nudi nobene možnosti za kariero, čeprav obetajo nabor, ne oblasti v svojih proglasih vse kaj drugega. _ K smrti maršala Robertsona Kakor javn;ini vestmi, je umrl v Londonu 72 letni msr-Sal WMli«m Robertson. nekdanji por si mil: anglefltfh voi»*k'h oddelkov » južm Afn-ks in Ind"il Med vojno ie b" Robertson §ef generalnega ?tjiha englešlcb fe* «a francoskem boifčču po vojTt* pa ie bi' Veleizdajat so bili njegovi najpomembnejši nemi filmi. Ko je prišel govoreči film, ga je Ufa angažirala za film »Nesmrtni pote- Prizor iz najnovejšega Ufinega filma »V jutranji zarji«: podmornica v artiljerij-skem ognju. puh«. Veliki njegovi uspehi so bili tudi filmi »Ljubavna komanda«. »Pred preiskavo«, in »Gitta odkriva svoje srce«, prvi film, kjer je Igral skupaj s svojo ženo, slovito pevko Gifcto Alparjevo. Najnovejši njegov film je »Glas srca«, ki ga je izdeial režiser Geza Bolvary. Konrad Veidt Rodil se je v Berlinu. Napravil je gimnazijo in se takoj posvetil igralstvu. Bil je statist v Reinhardtovem gledališču in obiskoval obenem njegovo dramsko šolo. Njegov prvi uspeh je bila glavna vloga v Kaiserjevi »Korali«, še isto leto je igral prvič tudi v filmu, kjer so mu dali glavno vlogo v »Indijskem nagrobnem spomeniku«. 2e tedaj so mn dali ime »demonski igralec« in pozneje je dobival same skoro take vi o ge. šele v najnovejšem času so mu dali tudi nekaj drugačnih. Njegovi največji uspehi nemega filma so bili »Caligari«, »Lady Hamilton«, »Lukrecija Borgia« in »Orla-cove roke«. Leba 1927. je šel v Ameriko. Tam je posebno zaslovel s filmom »Mož, ki se smeje«. Njegova najboljša vloga v govorečem filmu je Pil stotnik Borg v »Poslednji stot-niji«. Novo zgodovinsko vlogo je dobil v »Črnem touzarju«, ki nam kaže boje Nemčije z Napoleonom. Ker govori dobro angleško, so mu dali tudi glavno vlogo v angleški verziji filma »F. P. 1. ne odgovarja«. Pri družbi Paramounta v Ameriki je igral glavno vlogo z Olgo Čehovo v filmu »Noč pred odločitvijo«, ali »General Platov«. Theodor Loos Rodil se je v hessenskem mestecu Zu-ringenbergu. Igrati je začel že zelo zgodaj po večjih nemških gledališčih in je še danes eden najboljših interpretov klasičnih Ln modernih vlog. Njegov prvi večji uspeh pri filmu je bila velika vloga v Langovih »Ni be lun gib«. Še danes je eden najbolj zaposlenih nemških karakternih igralcev. Pri govorečem filmu je posebno znan iz drame »Polkovnik Redi«, kjer je igral glavnega junaka. Tudi v filmih »V tajni službi« in »Dama in smaragdi se je izkazal za neprecenljivega igralca. In če ste videli Goethejev spominski film, ki ga je Matica nedavno igrala, Vas bo morda zanimalo, če Vam povemo, da je bil v njem tolmač posameznih prizorov in slik. Wolf Albach Retty v novih Ufinih filmih. Ko je prvič nastopil v filmu »Dve srci — en utrip« z lepo tuiliano Harweyevo, ki so jo izvabili v Ameriko, je mladi nadebudni igralec, ki ga je odikril Brich Pommer, postal tako priljubljen, da mu je dala Ufa letos več glavnih vlog. Vprašali so ga, katera partnerica mu je najljubša. PovedaJ je. da so mu vse všeč, ker lahko z njimi igra, saj so same izvež-bane igralke. Albach-Retty je igral v »Lepi pustolovščini«. Njegova partncrica je bila takrat naša rojakinja Kathn Nagyjeva, ki mu jo je Ufa namenila tudi v »Zvezdi iz Valen-cije«. Razen v opereti so ga preizkusili tudi v filmski dirami. Dobil je g.avno vlogo v filmu »Tovarišica«, ki so mu dali zdaj naslov »Kaj vedo možje!« Albach-Retty se je Berlinu že privadi'. Tudi s filmsko kamero je že tako dober OGLASI TmJu t*»eda 50 pa.T: za dajani« aii za šifro pa S D!a. (1) _________ ' Šteparico n« Samske torbice, sprei-i» ottl V poštev pridejo s« tno prvovrstne, dob" ■ iz-irežbane moči. Ponudbe na «?lae. oddp!fk »Ji-d »Stalno ne»HK. 5515-1 Prodajalko na .-iamostojoo t o d s t t o «pe< rijske trgovine iščem na trt&oj. Imeti mora v go-teriai 5000 D:n kavcije, m katero dobi popolno jamstvo. Ponudbe na. ogl-«xkle! proti plači po dogovora. — Valjčni miin Radeče prt Zid. mostu. 5522 1 Vrtnar oženj en brez otrok, želi stalno službo v graščini, tovarni, gre tudi za hišnik3 ali kaj sllč-nega z večletnimi spričevali. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Vsestransko Iz-vežban«. 5173-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, brezposeln, prosi za nimeščenje; gre tudi m deželo za skromno plačo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšni nastop 22«. 5511-2 Dekle želi stalno nameščen je. Nastop 1. ali 15. marca. Nap-liCKv v »jasnem oddelku »Jutra*. 5571-2 Vsaka beseda 50 par: n dajenje naslova ali e« šifro pa 3 Din. (2) Kuharica g lepimi izpričevali teli ari boljSi maajži družini. Ponudbe r uaved bo plače na og'asrai vide-lek »Jutra«. 5653-2 Plačilna natakarica želi spremeniti službo. Nastop 1. al-i 15. marca. Re-fl&ktira samo na boljša mesta. Položi kavcijo 10 tisoč difiarjrv. Ponudbe po eieti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena ta priljubljena«. 5547 2 Absolventka trg. šole išče nameščenja v pisarni ali v trgovini kot blagajni čarka. Naslov v oglaene-m oddelki! »J nt'«« 5646-2 Mesto hišnika ižč»m. Naslov v oglasn-em oddelku »Jutra«. 5716-2 Dekle staro 32 let, z gospodinjsko šolo, vajeno vseh hišnih del, išče službo. Na slov (>ove og^asoi oddelek »Jutra«. 5718-2 Mesto gospodinje t š č e gospa srednjih let. Gre tudi v skupno gospo ditvjjtvo. Poaudbe na og'.. oddelek »Jutra« pod šifro šifro »Varčna joepod.i n :a • 5699-2 Pošteno dekle išče službo kuharice pri orožnikih, fkianearjib ali pri samem 2o.»podu Po nudbe oa og'asni oddelek •Jutra« pod icaSko »De kle«. Šivilja dobro t^rjena v šivanju, vedenju na stroj m na roko, ter vajena nekoliko kuhe in 'tkanja perila — :5če primemo boljšo slu ž tx> za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5450-2 Modistinia jr.doa im zanesljiva, išče zaoo« "tij.* Sa« 'fv v ogl. ►ddelku »Jutra«. 5858-2 Gospodična išče službo natakarice aii ku-hanoe v boiiijši gootVn1 na Goremjskem. Ponudbe na oglasi oddelek Jutra pod »Tafcoj«. 5350-2 Absolventinja trgovske šole z veseljem do rač. in knjigovodstva ter z znanjem korespondence strojepisja, stenografije išče zaposlitve. Naslov v podružnici »Jutra« Celje 5889-2 Pritlično sadno drevje za.jamče«M> prietoo, l<"-po-tično grmov jo in nizke vrtnice v 40 vrstah audi direveemčca Omersa, Kranj. Zahtevajte cenike. 5065-6 Lep voziček naprodaj. Istotam oddam čedno sobico Opeka reka oesta štev. 28. 5722-6 Železno okno obojno, 1.53 X 1-55 m. dobro ohranjen« proda Hubert, Mirje. DobrHova e. št. 6. 5729 6 Otroški vozički najoo^ejše ob!U:e po aelo n.\7.kil» eenah v trgovini M Tomšič. Srr. Petra cesta št. afi. 4513-6 Otroški vozički najnovejše oblike po ie!o mikih cenah v trgovini M. Tomšič. Sv. Petra cesta 52 4513-6 Prodam a*, značaj* |X> 1 Dia beseda; za da janje naslova ali ta Iifr« 5 Din. — Ogla« socialnega raačaja vaa ka besMa 50 par; trn dajanj« (uutlovm ali ia %ifno p» 3 Din. (6) Zidne opeke do 10.000 komadov, »tare i.n novo po ugodni ceni prodam. Naslon v ogiae. oddelku »Jutra«. 5455-6 Maske se dobe pri Dolenca, Rt*-IjcTO 10. 5644-6 2 lepi preprogi 4X3 la 1.5X1 m ofodoo prodam. Velika je priprav na za dvorano ali vdik* pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5681-6 Več vrat in oken poceni prodani. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 5830-6 Kr'stal lestenec krasen, osemsvečnl, ceno prodam. Antlkvari-. f>o nitki ceni naprodaj v Ljubljani, Do lenjsk« eesta 2. 5606-6 Železna postelja z novo mrežo naprodaj za 250 Din. Andlov+c. Komen skega ulica 34. 5713 6 Šampanjec de&ertna namizjna vina za domače zabave fin« narezke, peoijo in dru ge spe cd jahte te naročajo vsi v delikatea! F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta. 5468-6 ttofteda 1 Din; za dajanj« naslova aii trn šifro 5 Din. Dijaki, ki išče j« tostrnkoije, pla-5ajo vsako besed« 60 parj ta ftifr« ali za da-ja.nj« naslona 8 Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tjrševa fDunajeka^ ee»ta žt. 36. Zalitevajt* prospekt Cltre poučuje Emal Meocolits. Prečna nI. št. ZTi. 4798-4 Klavir poučuje gospodi&va na Sv. Petra nasipu št 57/1. 5750-26 Kdor lli« zaslužka, plača n vsako besedo 50 par; za naslov ali lifro s Din. — Kdor a n d i tadnlek, pa n vsako boaedo 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Za mesto Kočevje prevzame vsakovrstno pla katiranje po !a»Uub deskah Fabjati Anton. 5."j©2 Kupim Oglasi irg. značaja po 1 Dva beseda; za iv janj« oasiova ali za šiir« i Dia. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 P«r. za dajanj« naslova aii ta iifr« pa 3 Din. (7) Mize hi stelaže za skladišče, kupim. Ponudbe na otfaMii oddelek »Jutra« pod »Inventar«. 5494-7 Otroški voziček na peresih, naprodaj na Poljanski cesti šte>-7 Stare plinske cevi od 1—2 eol« kupim. Ponudbe s ceno in dolžinami na oe!a«ni oddelek »Jutra« pod »Cevi«. 581B-7 Flobert repetirko (Zimmergewehr) kupim. Pismene ponudbe na: Oskar Slmčli, drž. mojster, Skofja Loka. Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (12) Spalnico in ^uhinjo lep« orehovo, proda po s slo tnaki ceni miza' Mokronog. 4849 12 Nova spalnica kraana — radi družinskih razmer poconi naprodaj. Na»4ov v ogaonem oddelku »Jutra«. 5601-12 Prehrana K.aor nil prebrat«) plača za vsako besedo 1 Din; kdor ipr» brano pa za besed« SO par; (a dajanj« n» ali «tr» S Dio, »zironia S Din. (14) TrcovaH oglasi 1 Din Gospod ali gospodična kateri si želi res poceni prvovrstno domačo brano ter zračno ln ilsto opremljeno sobico, naj vpraSa za naslov v o*l oddelku »Jutra«. 5285-14 prijatelj, da gledalec ne opazi lahko, da je 6e skoro novinec. Edini pogoj, ki mu ga je Ufa postavila, je ta, da za nekaj kilogramov shujša, ker je v filmu maJo preveč »okrogel*. V filanih so namreč opazili, da bi bile črte njegovega obraza še dosti bolj izrazite, če bi odJožil noutaj kilogramov Posebno bi prišli do izraza njegov lzrcvlni profil in lepe oči. Lily Rodienova v filmu »Vrata se odpro« Enajst dni po poroki v smrt Skoplje, 19. februarja. Komur je znano Skoplje samo po zemlje, pisu, mu je malo nelahko razumljivo, da pozna naša stara carska prestolnica kljub svoji južni legi prav hudo z mo, nič blažjo, kakor so zime visoko tam gori ob Dunavu in Savi. Sar planina m črna gora se navadno še pred Alpami odeneta s snegom in v vardarski ravnini ob njunem podnožju zaškriplje strupen mraz. Pomlad se potem res kmalu pojavi in z njo toplota in vročina, ki v poletju postaja naravnost neznosna. Egejsko morje tam doli pri Solunu je predaleč, da bi hladilno vplivalo na razbe_ ljeno ozračje skopeljskega polja. Ljudstvo se tod v svojih življenjskih navadah in obi. čajih vse bolj prilagaja poletni vročini in se proti zimi zavaruje le bolj površno. Zidava hiS je lahkotna, v hiši odprto ognjišče, peč pa popolnoma neznana. Ko pritis. ne mraz, se vse stiska okoli ognjišča; kdor si pa hoče ogreti sobo, nasipe žerjavice v žerjavnico (mangal) n jo postavi vanjo. Tako so se greli davni pradedi, tako se grejejo današnji njihovi potomci in se bodo najbrž še tudi bodoči rodovi. Ljudstvo tod je silno konservativno in se le zelo težko privaja sodobnim novotar jam. čeprav vidi in spoznava, da je novo boljše od starega in staro celo nevarno in škodljivo. V kar pa se je človek vživel od starine, prinaša s seboj tudi iz vas' v mesto. Tako najdete tudi v Skoplju peči skoro izključ. no samo v novih, moderno zidanih hišah; vse ostalo prebivalstvo pa se greje ob man. galu. Tamle 5. t. m. je bilo v hiš: št. 101 na Nabrežju kralja AJeksandra zelo veselo. Mladi izvošček Peter Cvetkovič se je poročil z lepo nevestico Jovanko. Najstarejši med petimi bral; je s svojo poreko napravil največjo radost vsej družini m oče mu ni dal. da bi si vzel svoje stanovanje, tem. več mu je prepustil del svoje hiše. Take so preživeli srečno in veselo prve dni po Petrovi poroki. Peter je kot izvošček moral zgodaj vstajati in je zato tudi precej zgodaj legal k počitku. Tako enega zadnjih večerov ni bilo še niti deset, ko je nasul žerjavice v žerjavnico m odšel s svojo ženico v spalnico. Toda naslednjega jutra ga ni bilo na izpregled ob navadnem času. Očetu se je reč zazdela malo čudna m ga je šei klicat. V sobi je bila tema in njego. vemu klicu se m nihče odzval. Užsral je luč, poklical ženo in sta tako oba šla gie. dat, kaj se je zgodilo. Težak, zadušijiv so-puh jima je udaril v obraz m na postelji sta ležala Peter in Jovanka mrtva. Zadušil ju je ogljikov monoksid. PokLcali so ne. mudno zdravnika, toda vse njegovo prizadevanje, da bi obudil nesrečnika v življenje, je bilo zaman. Uvedla se je policijska preiskava, oba mrliča so raztelesili in se je ugotovilo zastrupljenje z ogljikovim monoksidom. Nesreča, ki jo je povzročila pone. srečenčeva neprevidnost. Lahko si je misliti, kak udarec je ta ne. sreča za družino, ki je izgubila svoja ljubljenca po kratkih enajstih dneh njune zakonske sreče. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! - 'V .4 > ■' . , - . V- •'••' ' '/■'vi.i,; v ' - - . -r • • - J-V-VV Občin« Ljubljana Mestni pogrebna zavod t Umrla je najina ljuba sestrica Lidija Na njeni zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 20. februarja ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. MARIJA in NELI JUGOVIC Dva gospoda sprejim-em na domačo hrano na £alo$kl cesti Naslov v ofrlasnem oddelku »Jutra« 6678-14 Na dobro hrano (doma&o) sprejmem nekaj gospodov ali dam na AJek sandrovi Ci*ti 4/1X1 vrata 5L 15. 52&-14 Kapital Vsaka ot»-Jutra< Adolf Ribn&ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani