Ptuj, torek, 5. julija 2005 letnik LVIII • št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo. Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 ' iliiiboliu. Sloiniu ponbu 44 - 671/100 taiL EmUje 0)2:122 - lai i/k^ Mi že nabiramo kondicijo! Kaj pa vi? 3Jp mara še 57 dni www.perutnina.com Šport Judo • Klemen Ferjan drugi na Sredozemskih igrah Stran 7 Šport Nogomet • Drava najprej z Rudarjem, Aluminij z Livarjem Stran 7 Po naših občinah Kidričevo • Vsi za samostojnost vrtca in zavoda Stran 2 Po naših občinah Hajdina • Zahteva za referendum o avtocesti oddana Stran 4 Tednikov pogovor P. Tarzicij Kolenko • Gradimo na skupnih vrednotah Stran 3 36. slovenski festival domače zabavne glasbe 2005 ^^ MESTNA OBČINA PTUJ IVIiTioritski samostan Ptui. 8. iulii 2005 ob 19.30 9770040197077 Uvodnik Zavejmo se svojih korenin Glede na poletje, čas počitnic in dopustov, so rolanja po domači politični sceni marsikomu tečna, kajti ljudje imajo očitno dovolj prepričevanja in dokazovanja med pozicijo in opozicijo. Fučka se jim, kdo ima prav, saj se jim niti ne sanja o nekih kohezijskih in statističnih regijah, fučka se jim za Evropo, saj se že doma težko prebijamo iz meseca v mesec, siti so obrazov s televizije, tako tistih nasmejanih, ki trdijo, da imajo vse prav, kot onih manj veselih, ki opozarjajo, da je vse narobe. Tisti, ki so dobili regres, ga že pridno zapravljajo na domačih piknikih, bolj redki ob morju ali v planinah, kajti ljudem sta potrebna mir in počitek; no ja, tudi kakšen pir in sendvič nista odveč. A bolj kot vse to je v tej državi moteče dejstvo, da nas je vse manj. Čeprav o statistiki krožijo različne trditve, je dejstvo, da so demografske razmere zaskrbljujoče, kajti ena od posledic splošnega gospodarskega in družbenega napredka je statistično ugotovljena nizka rodnost Slovencev. Ta je krepko pod ravnijo, ki zagotavljala enostavno reprodukcijo prebivalstva, saj se na dan v povprečju rodi 48,2 otroka, umre pa 51,6 oseb. Podatek je zelo resen in zaskrbljujoč, saj pomeni največjo grožnjo slovenskemu narodu. A kaj, ko se tega ne zavedo najodgovornejši v slovenski družbi. Kot da se jih demografski problemi ne tičejo, kot da niso naši! Dejstvo pa je, da je vse odvisno prav od politične pripravljenosti, kajti s sprejemom nekaterih ukrepov bi lahko trend zagotovo ustavili ali morda celo obrnili v nasprotno smer. Zato dragi tvorci slovenske bodočnosti, medtem ko se boste v času parlamentarnih počitnic predajali počitku in soncu, prisluhnite školjki in pomislite malo na to, kaj bi lahko storili, s kakšnimi ukrepi bi lahko preoblikovali družbeno zavest, predvsem še rodnih staršev, pri katerih za sedaj prevladuje mnenje, da je lažje preživeti in snovati bodočnost v družini z enim ali največ dvema otrokoma, kajti za več se jih odločajo le redki. Ob nadaljevanju nizke rodnosti, ki jo statistika ob takih trendih pričakuje, lahko v naslednjih letih pričakujemo samo še povečanje negativnega prirasta ter spremenjeno starostno strukturo prebivalstva. Predvsem staranje Slovencev, kajti mladih je vse manj, starejših pa vse več. Mar to ni izumiranje? Ukrepajmo, dokler imamo še čas! Martin Ozmec Na borzi Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju upadanja tečajev večinepro-metnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,3 % vrednosti in trgovanje zaključil pri 4.430,9 točke. Negativnemu trendu se ni upiral tudi indeks investicijskih skladov PIX, ki je izgubil 0,7 % vrednosti ob petkovi vrednosti 4.150,7 točke. Najprometnejše delnice minulega tedna so bile delnice novomeškega farmacevta Krka (KRKG), ki so ob prometu 473 mio SIT do petka izgubile 1,15 % vrednosti, trgovanje pa zaključile pri enotnem tečaju 76.092 SIT. Po prometu so jim sledile delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob petkovem tečaju 7.001,18 padle za 0,4 %. Opaznejši promet je bil v borzni kotaciji opravljen z delnicami Mercatorja (MELR), ki so ob tedenskem prometu 225 mio SIT padle za 3,9 %. Savine delnice (SAVA) so ob tedenskem nihanju ostale skoraj nespremenjene. Četrtkovo trgovanje so delnice zaključile pri vrednosti 43.423,61 ob tedenskem prometu 124 mio SIT. Med redkimi delnicami, ki so se minuli teden upirale negativnemu trendu, so bile delnice Nike (NIKN), ki so ob prometu 11 mio SIT pridobile 0,9 % vrednosti. Več- ji padec so doživele delnice Žita (ZTOG), ki so do četrtka padle za 3,2 % ob tedenskem prometu 45 mio SIT. Vrednost so izgubljale tudi delnice Aerodroma Ljubljana, ki so ob 6-milijonskem prometu izgubile 2,66 %. Med bolj trgovanimi delnicami so bile tudi delnice Petrola (PETG), ki so izgubile 2 % vrednosti ob tedenskem prometu 93 mio SIT. Statistični urad RS je objavil prvo objavo o inflaciji v mesecu juniju. Kljub nekaterim občutnim podražitvam so bile junija v primerjavi s preteklim mesecem cene živ-ljenjskihpotrebščin v povprečju višje le za 0,1 %; toliko je namreč znašala mesečna inflacija. V prvi polovici letošnjega leta so se cene dvignile za 1,5 % (v enakem obdobju lani za 2,8 %). Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22,1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS Kidričevo • Okrogla miza o umestitvi vrtca Vsi za samostojnost vrtca in zavoda Člani ljudske iniciative za izgradnjo sodobnega in otrokom prijaznega vrtca v Kidričevem so v petek, 1. julija, v prostorih društva upokojencev pripravili Okroglo mizo o umestitvi vrtca v prostor - in bili prijetno presenečeni tako zaradi dobre udeležbe kot zaradi pozitivnega razpleta. Poleg ravnateljice kidričev-skega vrtca Neže Šešo so se povabilu odzvali župan občine Kidričevo Zvonimir Holc ter predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik; Vojteh Rajher, ki je okroglo mizo vodil, je pogrešal le predstavnike strokovnih sodelavcev občine ter arhitekta in projektanta. V pogovoru so izhajali iz vsebine sprejetega integralnega razvojnega programa občine Kidričevo, katerega osnovni cilj je doseči razvoj in vse pogoje, da Kidričevo postane mesto, česar je bil vesel tudi župan Zvonimir Holc, vendar je v isti sapi ugotovil, da v občini niso imeli srečne roke pri izbiri izdelovalca prostorskega plana, saj so ga sprejeli šele pred dvema letoma, poleg tega pa potrebujejo tudi urbanistično zasnovo ter mestnega arhitekta. Župan je pritrdil, da so projekti za nov vrtec na sedanji lokaciji že izdelani, a da so se na občinskem svetu dogovorili tudi o izdelavi novega idejnega projekta za vrtec ob osnovni šoli, saj želijo doseči možnost primerjave obeh variant, tako da bi lažje izbrali optimalno rešitev v korist občine in malčkov oziroma nji- hovih staršev. Moti pa župana predvsem to, da v javnosti, predvsem v člankih, predstavniki ljudske iniciative in drugi, ki niso za vrtec ob šoli, ves čas izražajo svoje brezpogojno mnenje, da mora biti tako in tako, kajti to pomeni diktat. Moti ga tudi, da je nekdo zapisal, da želi občina zgraditi vrtec na novi lokaciji zato, ker naj bi imela že kupca za parcelo, na kateri je vrtec sedaj, denar od prodaje te parcele pa naj b i porabili za izgradnjo obrtne cone. Ob vsem pa je izrazil veselje nad ugotovitvijo, da je ta okrogla miza vendarle začetek nekega dialoga med vsemi zainteresiranimi za sodoben in otrokom prijazen vrtec. Svetnik Slavko Feguš je bil presenečen nad županovo odkritostjo, obenem pa je poudaril, da je v integralnem razvojnem programu občine zapisano, da bodo v Kidričevem zgradili nov vrtec z novo kuhinjo in igrišči, ki bodo ločeni za jaslični in vrteški oddelek. Predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik pa je takšen razplet na okrogli mizi razumela predvsem kot učno uro za ene in druge, saj je v Sloveniji običajna praksa, da pri grad- Sedem (ne)pomembnih dni Polletni ples Predsednik vlade Janez Janša je po vojaško jedrnato ugotovil, da je bilo prvo polletje vladanja v skladu s pričakovanji in napovedmi in da koalicija ni nič slabša, kvečjemu boljša, kot je bila ob svojem nastanku. Janša je tako - po svoje - dezavuiral tako svoje pristaše kot svoje kritike. Eni in drugi namreč ne skrivajo naporov, da bi dokazali, da je Janša - kljub vsemu - v marsičem ujetnik združbe, ki zdaj vlada Sloveniji. Vsekakor skuša Janša še naprej dokazovati, da »zadevo« v celoti obvladuje (in to je tudi zelo blizu resnici). Janša sicer govori o določenih »koalicijskih problemih«, vendar tudi takoj dodaja, da so jih v glavnem uspešno (in hitro) presegli. Vsekakor Janša (za zdaj in za razliko od svojih predhodnikov) v koaliciji ne išče kakšnih posebnih opravičil zase, prej bi celo rekli, da mu je (vsaj doslej) dokaj dobro uspelo vzpostaviti stanje, da se dobre poteze, ne glede na to, kateri opozicijski partner stoji za njimi, nekako avtomatično pripisuje kot »zasluge« predvsem njemu, posamezni (koalicijski) spodrsljaji pa predvsem drugim. Janša zna (za nji vrtcev nihče ne upošteva strokovne avtonomije vrtca, oziroma mnenja stroke, ker o vsem najraje odloča kar politika sama. In potem se dogajajo takšne zadeve, kot jih imajo tudi v Kidričevem, zato je bila vesela dejstva, da je prišlo do dialoga na pobudo ljudske iniciative, kajti če ravnateljica zadnja izve, kaj se bo z njenim vrtcem dogajalo, potem je očitno nekaj narobe. Stališče stroke je zelo jasno, je menila Merš-nikova, saj ima gradnja vrtca na samostojni lokaciji vrsto prednosti pred tisto ob šoli, obenem pa je potrkala tudi na vest vladajoče koalicije, ki "se je pred volitvami na veliko ustila, da bo dala podporo slovenski družini, ker je zaradi padca natalitete že močno ogrožena", sedaj pa naj bi počela ravno obratno. V razpravo se je vključil tudi ravnatelj OŠ Kidričevo Brane Tonejc, ki je poudaril, da mu ni vseeno, ker je čutiti, da je šola požrešnež, ki bi v primeru gradnje vrtca ob šoli tudi ta vzgojni zavod enostavno priključila k sebi. Če bi to res želeli, bi lahko že storili, je menil Tonejc, vendar pa niti najmanj nimajo take namere. Ob tem pa je opozo- ril na negativne demografske podatke, saj število otrok v občini rojenih v letu 2003 ne zagotavlja več dveh, ampak samo en oddelek prvega razreda, vse pa je vprašal tudi, kako bodo zagotovili nemoteno varstvo otrok v primeru gradnje vrtca na isti lokaciji. Vsekakor pa tudi on vidi boljše možnosti za razvoj vrtca v njegovi prostorski, vsebinski in delovni samostojnosti. Vrsto argumentov v prid gradnji vrtca na sedanji lokaciji je izrazila ravnateljica vrtca Neža Šešo, ki je poudarila, da se za to zavzemajo predvsem, ker imajo dober vrtec, v katerem nudijo kvalitetno vzgojo in čudovito okolje, pridružili pa so se ji tudi člani ljudske iniciative. Okroglo mizo so zaokrožili z ugotovitvijo župana Zvonimirja Hol-ca, da je tudi njegovo vodilo izgradnja sodobnega in otrokom prijaznega vrtca ter da tudi on zagovarja samostojnost vrtca kot zavoda. Preden pa so se razšli, so sklenili, da bodo vse še enkrat pretehtali na okrogli mizi po tem, ko bo izdelan projekt za vrtec na novi lokaciji. M. Ozmec razliko od svojega prejšnjega političnega obdobja) vzdrževati določeno distanco in občutek, da za vsem (slabim) ne stoji on. To mu omogoča tudi arbitriranje (in določeno umikanje), če se za to pokaže potreba. Seveda pa vse to potrjuje njegovo moč in nesporno voditeljstvo. Janša v takšni podobi je veliko manj ranljiv, kot je bil s svojo zaletavostjo nekoč, hkrati pa nedvomno dokazuje, da je v vladajoči družini vzpostavil določen red (in določena pravila), ki se ga morajo držati ne samo »njegovi«, ampak vsi sodelujoči. V zvezi s tem je, denimo, pomenljivo, kako je »discipliniral« dr. Rupla, ki še zlasti doma še kako pazi, da ne bi kakorkoli tekmoval z njim in se javno posebej izpostavljal s »svojo« politiko in močjo, kar je zelo rad počel v preteklosti, še zlasti v času Ropove vlade. K takšnemu po-zicioniranju Janeza Janše so nedvomno (zgolj po naključju?) prispevale tudi različne težave in afere znotraj posameznih koalicijskih strank, zlasti v SLS in Desusu). V njihovo preseganje (oziroma relativiziranje) je bil tako rekoč v večini primerov pritegnjen premier, ki je tudi tako lahko dokazoval svoj primat in svoje sposobnosti, svojo posebno težo. V politiki pa se seveda vse to posebej pomni in posebej plača. Predsednik vlade za zdaj sam ne ustvarja vtisa, da bi imel zaradi (raznolike) koalicije kakšne posebne težave ali da bi moral zaradi tega posebej taktizirati in popuščati. Na nedavnem televizijskem omizju so nekateri novinarji, ki so sicer zelo blizu njemu, namigovali, da je v določeni meri po sili razmer ujetnik nekaterih pretiranih (nerealnih) zahtev tistih koalicijskih partnerjev, ki so mu potrebni za nemoteno vladanje, pri čemer so očitno mislili predvsem na Desus in njegove finančne zahteve v zvezi z upokojenci. Vendar imajo v svojih ocenah samo delno prav. Janši so bile v bistvu zahteve - kljub vsej ekonomski problematičnosti - dobrodošle za utrjevanje in dokazovanje njegove popu-listične politike, za ustvarjanje občutka pri ljudeh, ki so objektivno na socialnem dnu, predstavljajo pa pomemben delež v volilnem telesu, da se nekaj vendarle premika na bolje. Treba se je namreč zavedati, da so bili v zadnjem desetletju prav ti ljudje v prioritetah vladajočih političnih struktur, v burnih časih tranzicije, vendarle potisnjeni nekako na obrobje. Politika se je ukvarjala z velikimi temami in pozabljala na »male«, ki pa so za večino ljudi še kako pomembne in - kot se je pokazalo na zadnjih volitvah - tudi usodne za posamezne politične opcije. Zagotovo ni naključje, da se je Janševa vlada v prvem polletju svojega vladanja ukvarjala predvsem z vprašanji in temami, ki neposredno zadevajo širok krog ljudi. Vsekakor bi bilo slabo, če bi kdo ob vsem tem zamahnil z roko in vse skupaj proglasil za demagogijo. Politika ne more segati samo v oblake, prav tako pa ima svoje omejitve tudi (nerealno) koketiranje z vsakršnimi željami ljudi. Treba pa je priznati, da je (za zdaj) vladajoča koalicija uspešna z ustvarjanjem občutka, da omejuje tiste, ki imajo previsoke plače, da poenostavlja različne uprave in druge postopke občanov (in niža njihove stroške), da skratka - misli tudi na ljudi. V takšnih razmerah pa potem za mnoge ni več tako pomembno, kakšen zakon o RTV pripravlja vladajoča garnitura, pa kakšne naj bi bile dolgoročne rešitve (in spremembe) na zdravstvenem, socialnem, šolskem področju in še kje, četudi so marsikdaj vprašljive, celo problematične, vredne premisleka. Še toliko bolj ob sedanji zmedenosti opozicije in njenih medsebojnih bojih in nesporazumih, ki se zdijo zadnji čas večji znotraj nje kot med njo in vladajočo pozicijo. Ali ne bi bilo normalno, da bi se ob prvem polletju nove vlade ob vladnih ocenah oglasila (s svojimi ocenami) tudi opozicija? Vendar je opozicija (očitno) na to pozabila _ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Gozniii, Viiii Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralniiigradio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jeliia Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralniiígradio-tednilí.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tedniii.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z župnikom p. Tarzicijem Kolenkom Potrebno bi bilo graditi na skupnih vrednotah Župnik p. Tarzicij Kolenko se je rodil kot sedmi v družini osmih otrok. Vsi razen enega še živijo. Izhaja iz Nove vasi. Otroštvo je preživel v domači cimprani hiši. Življenje ni bilo lahko, premoženja ni bilo veliko, a hiša je vsem ostala v izredno lepem spominu. Osem otrok se je podilo v majhni hiški. Leta 1952 so si z veliko muko zgradili novo hišo, a so se še vedno radi vračali v staro cimpračo, kjer sta ostali še peč in ognjišče, okoli katere so se tako radi stiskali. Najlepši so bili večeri, ko še ni bilo elektrike, ko so se stiskali na peči okoli mame, ki jim je skoraj vsak zimski večer prebirala slovenske večernice. Kot verni družini je bila vsem molitev nekaj normalnega, ne samo pozimi. Za vse življenje pa mu je ostal v spominu lik očeta, ki je cele dneve oral in garal, zvečer pa skupaj z družino molil; to je bilo prvo pričevanje, ki mu je ostalo globoko v spominu. Bolj ali manj so se vsi Ko-lenkovi otroci izšolali, dva sta dosegla višjo izobrazbo, preostali imajo srednjo. Vsi so se v življenju dobro znašli. Po nižji gimnaziji se je odločil za višjo gimnazijo, opravil sprejemne izpite, vmes je prišla odločitev za semenišče oziroma gimnazijo v Zagrebu, ker takrat v Sloveniji še ni bilo nobene srednje verske šole. Iz njegove generacije se je za semenišče odločilo pet fantov, med njimi tudi pater Mirko Pihler. Po dveh letih gimnazije v Zagrebu je odšel v noviciat na Cres; to je bilo njegovo najlepše leto življenja, v družbi 12 kolegov-novincev je preživel najlepše dneve svojega redovništva, pravi. Po vrnitvi v Zagreb je nastal problem: v srednji verski šoli jih niso mogli več sprejeti, ker je bilo preveč kandidatov, zato so morali hospitirati in izpite delati privatno. To je bilo najtežje. Kmalu so ga vpoklicali v vojsko; moral je iti, kajti ker je obiskoval versko šolo, se vpoklicu ni mogel izogniti. Pravila o tem, da se gre v vojsko po maturi, tedanje oblasti niso upoštevale. Študij je moral prekiniti in iti vojsko, kjer je preživel dve težki leti. V vojašnici je bilo okrog 40 bogoslovcev, skoraj za novo semenišče jih je bilo. Bolj, ko so nanje pritiskali, bolj so držali skupaj. Niti eden ni opustil svojega poklica. Veliko so jih zasliševali, najhuje je bilo, če so pri katerem našli versko knjigo, to je pomenilo že zapor. Nobeno versko znamenje ni bilo dovoljeno, kljub temu so jih imeli, vendar je bilo vse ilegalno. Po vojski se je vrnil v Za- greb, kjer je študij nadaljeval. Po tretjem letniku teologije pa so se že preselili v Ljubljano, v semenišče v Sostrem, kjer je končal študij. Po dveh letih kaplanovanja v Sostrem, je odšel za župnika v Dornavo, kjer je ostal eno leto, od tam je odšel na Ptujsko Goro. To je bil velik zalogaj za mladega duhovnika, ker ni bilo še pravih izkušenj. Ostal je 14 let, zatem ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je bil tri mandate zapored izvoljen za provinciala minoritov. Leta 1992 se je vrnil na Ptuj. Št. tednik: Kako so v Sloveniji organizirani mino-riti? Pater T. Kolenko. »Na Ptuju ima sedež najstarejši mi-noritski samostan v Sloveniji, tudi najstarejši od vseh Fran-čiškovih postojank oziroma samostanov, tudi frančiškanov in kapucinov, ker je bil naš red najstarejši. Na Ptuju smo že 766 let. Minoritski red je eden od Frančiškovih redov ter ima zelo staro strukturo in zakonodajo. Minoritska je glede na pravila po mnenju strokovnjakov najbolj demokratična. Naše volitve so stare že čez 700 let. Red je razdeljen na regije: srednjeevropsko, mediteransko, vzhodnoevropsko in podobno. Znotraj regij obstajajo pokrajinske province, ki se vedno ne pokrivajo z državnimi mejami. Mi imamo na primer samostane v Avstriji - v Gradcu in Sveči na Koroškem. Višji predstojnik se imenuje Župnik p. Tarzicij Koienko: blaginji.« Foto: Črtomir Goznik »Država in Cerkev bi si skupaj morali prizadevati, da bi vsi skupaj živeli v provincial, ki je pri nas direktno voljen. Volijo ga vsi bratje, potrdi pa predsednik kapitlja brez kakršnegakoli posebnega dovoljenja iz Rima. Tisti, ki je delegiran za predsednika kapitlja, ga potrdi, provincial si izbere svet (definitorij), ki je skupaj neke vrste oblast ali predstojništvo. Zanimivo je, da v nekaterih zadevah provincial lahko odloča, vendar nikoli brez pristanka sveta. So zadeve, na katere lahko provincial da veto, ne more pa odločati brez pristanka celotnega sveta. V nekaterih zadeva odloča skupaj s svetom, kar pomeni, Črtomir Goznik »Ni vprašanje, ali verouk v šoli ali ne, bolj je vprašanje, kako našo dejavnost uskladiti s številnimi dejavnostmi v šolah.« da je njegov glas enak. Provincial si izbere predstojnike, gvardijane, vendar lahko vsak voli svojega kandidata, ne pa tistega, ki ga je predlagal pro-vincial.« Večina pastoralne dejavnosti ob večerih Št. tednik: Kakšen položaj pa trenutno zasedate vi? P. Tarzicij Kolenko: »Prej sem bil gvardijan, po zadnjem kapitlju je gvardijan p. Milan, jaz pa sem župnik, ki ni vezan na termine, mandate, medtem ko je gvardijan lahko izvoljen samo trikrat zapored.« Št. tednik: Kakšno je življenje za samostanskimi zidovi? P. Tarzicij Kolenko: »Mnogi ljudje mislijo, da se patri sprehajajo po hodnikih, da samo berejo knjige, pa ne delajo nič drugega, kot da odslužijo tisto mašo. Eden od naših patrov, ki je zapustil red in nas je letos obiskal, je profesor klinične psihologije v Nemčiji, je dejal, da nikoli ni toliko delal kot takrat, ko je bil v kloštru. Naš urnik traja od 6. oziroma 6.30, ko se zberemo k molitvi, do večera, do 23. ure, včasih tudi dlje. Večina pastoralne dejavnosti se prenaša na večer, razen nedelje. Življenje je pestro, za pripravo ene slovesnosti je potrebno narediti veliko korakov, ki jih ljudje ponavadi ne vidijo. Vsak reče: lepo je, kaj pa se za tem skriva, pa ga več ne zanima.« Št. tednik: Kako je danes poskrbljeno za socialno varnost duhovnikov? P. Tarzicij Kolenko: » Zdaj je nekoliko bolje kot nekoč; ko smo bili študentje, nismo ime- li nobene socialne varnosti. Dolgo časa smo bili brez sleherne socialne varnosti, tudi brez zdravstvenega varstva. Samo dobra volja zdravnika je odločila, ali te je sprejel, ko si bil bolan. To je pri marsikaterem duhovniku pustilo posledice, saj te je bilo sram, da bi venomer moral nekoga nekaj prositi. Sedaj so nam to krivico nekako popravili. Jaz sem že oddelal 40 let delovne dobe, za kar prejemam pokojnino z varstvenim dodatkom.« Duhovniki vzdržujejo največje kulturne spomenike Št. tednik: Kakšen je položaj Cerkve v Sloveniji? P. Tarzicij Kolenko: »Mislim, da se razmere nekoliko izboljšujejo. To, kar se je včasih dogajalo, je bilo skoraj nevzdržno. Bili smo dokaj čudna država s čudnimi pristopi. Stvari še niso popolnoma razčiščene, stanje v prenekateri cerkvi je kritično, ker smo duhovniki popolnoma odvisni od vernikov. Pa tudi Cerkev svoje dejavnosti ne more opravljati normalno, kot bi morala. Kar zadeva verouk, še vedno ne moremo plačevati katehistov, redke župnije to zmorejo. Večina župnij se komaj vzdržuje, pokrivajo redne stroške, kaj več pa ne. Povedati je potrebno, da duhovniki vzdržujemo največje kulturne spomenike. Tudi pri tem imamo različne poglede glede pristopa. Tu zadeve še niso urejene, kot bi morale biti. Država bi morala v socialnem pogledu bolj poskrbeti za duhovnike in vse tiste, ki za to skrbijo. Tudi apostolski nuncij v Sloveniji je ob obisku ob prazniku sv. Petra in Pavla na pogovoru s ptujskim županom močno poudaril, da čeprav je Cerkev ločena od države, ne moreta ne država ne Cerkev živeti čisto ločeno vsaka zase. Potrebno je graditi na skupnih vrednotah; še vedno se še nekako delimo, vsi skupaj pa bi morali graditi na vrednotah enih in drugih. Skupaj bi morali iskati tisto, kar bi pomagalo k temu, da bi ljudje živeli ne samo v blaginji, temveč v duhovnem sožitju. To daje moč, tudi oblastniki bi morali razumeti, da bodo lažje vladali, če bodo imeli zadovoljne ljudi.« Št. tednik: Občasno se pojavljajo polemike o tem, ali naj verouk ostane v šolah ali ne. Kakšno pa je vaše mnenje? P. Tarzicij Kolenko: »Moje mnenje je, da to v Sloveniji ni urejeno, kot bi moralo biti. Če pogledamo v druge države, vidimo, da imajo to bolj ali manj urejeno. Osebno ne želim, da bi v šolah imeli verouk kot predmet, ampak da bi imeli v Cerkvi pogoje za nemoteno izvajanje verouka. To pa je velikokrat problem, ker našega programa ne moremo uskladiti s šolskimi dejavnostmi. V šolah je toliko dejavnosti, tako da moramo iskati tistih nekaj minut, da bi otroke dobili skupaj. Tu je večji problem kot verouk v šoli ali ne.« Št. tednik: Kaj vi štejete kot največji uspeh pri svojem delu? P. Tarzicij Kolenko: »To je težko ocenjevati, to lahko ocenjujejo drugi. Moje največje zadovoljstvo je, če so ljudje zadovoljni in srečni, če sprejmejo to, kar jim skušamo posredovati. Najbolj pa sem bil v svojem duhovništvu srečen, ko smo decembra lani blagoslovili novozgrajeno cerkev. Kot otrok sem rastel s tem samostanom, prvi dogodek, ki se ga spominjam, je bila ravno porušitev cerkve. Spomnim se joka ljudi, ko so zvedeli, da so ostali brez cerkve. Spominjam se tudi, kako je bila na temeljih porušene cerkve, ko so bile ruševine leta 1953 že odstranjene, slovesnost ob Petrovem. 29. junija letos pa je bil še en svetel dan zame, ko smo blagoslovili ptujsko mi-noritsko Madono in križ stare cerkve oziroma dokončali sakralno opremo.« Ptujski minoritski samostan je vse bolj odprt v javnost, v življenje mesta. Že dolgo je eden najimenitnejših prireditvenih kulis, prav tako je znamenit po svoji knjižnici, a je tisti, ki se na Ptuju ukvarjajo s turizmom, še ne znajo dovolj ponuditi turistom, patri jo z veseljem odprejo vsem, ki znajo ceniti to bogastvo. Hajdina • Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina Ptuj • Dijakinje pripravljajo film G\\)\\ivesilko mojega mesta MgmWu\mmVgm f OTO fOll lili ■■■ Ollll^ll^ V četrtek so dijakinje Ekonomske šoie Ptuj skupaj z mentorjem HM ■ ■ It W W M hM i W i W i W ■ IIA M 111 W lA lA M ■ ■ M Milanom Potočnikom predstavile projekt Ptuj na filmskih zapisih Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina (Lipoh), odbor vodi Viktor Markovič, v njej pa so združeni prebivalci Kaludre, naselja preko lovskega doma, Zgornje Hajdine na obeh straneh železniške proge, Dražencev in ostali, ki živijo ob trasi bodoče avtoceste, je do konca prejšnjega tedna zbrala pet odstotkov podpisov za razpis referenduma. Na zadnjih volitvah v občini Hajdina je bilo v volilni imenik vpisanih 3177 volivcev, kar pomeni, da bi jih morali zbrati okrog 160, zbrali so jih veliko več. Zahtevo za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem "Ali ste za to, da avtocesta Slivnica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zgornji Hajdini?" so v ponedeljek zjutraj oddali na občinski svet občine Hajdina, županu občine Hajdina, ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku, ministru za lokalno samoupravo Ivanu Žagarju, ministrstvu za okolje - Uradu za prostorski razvoj, DARS-u in varuhu človekovih pravic. Zahtevo po razpisu referenduma utemeljujejo s tem, da so občina Hajdina, ljudski iniciativi in občani že v smernicah za načrtovanje državnega lokacijskega načrta za AC Slivnica-Dražen-ci in v pripombah na javno razgrnjeni državni lokacijski načrt, zahtevali vkopano avtocesto in podvoz pod železniško progo na Zgornji Hajdini, ker bi bili negativni vplivi na okolje v tem primeru manjši. Občinski svet občine Hajdina je na seji 21. junija letos sprejel odločitev, ki je v nasprotju s podanimi smernicami in pripombami občine Hajdina, ljudskih iniciativ in občanov. Ker odločitev občinskega sveta ne odraža volje prebivalcev občine Hajdina, podpisniki zahtevajo razpis referenduma glede načina izvedbe avtoceste skozi občino Hajdina. Občinski svet je sprejel pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu brez pogojev: da je na območju občine Hajdina AC vkopana in da se izvede s podvozom pri križanju čez železniško progo. Hajdinski župan Radoslav Simonič je povedal, da bo, ko bo prejel potrebno število podpisov, le-te poslal vladni službi za lokalno samoupravo, priložil bo tudi občinski statut in poslovnik. Ravnal bo po mnenju službe za lokalno samoupravo. V tem trenutku pa lahko pove le to, da po njemu znanih podatkih mnenje doslej nikoli ni bilo predmet referenduma. MG V četrtek so Milanom i nekoč in danes. Dijakinje prvega razreda ekonomske gimnazije Tanja Lampret, Špela Mlinar, Sabina Bezjak in dijakinji tretjega razreda Jadranka Furjan in Katja Krajnc so idejo, da bi izdelale film o Ptuju na filmskih zapisih, dobile pri svojem mentorju. Ker se na šoli ukvarj'ajo z radijsko in video dejavnostjo, so sprejele izziv, da izbrskajo filmsko - video in drugo gradivo o Ptuju. Originale so našle v Slovenskem filmskem arhivu v Ljubljani. Prvi film o Ptuju je nastal leta 1949 in se imenuje Ptuj, zgodovinsko mesto. Sedaj bodo poskušale dobiti vse kopije o Ptuju in jih tematsko urediti. Na promociji projekta smo si ogledali tudi najstarejši film o Ptuju. Franc Lačen Mentor Milan Potočnik, Katja Krajnc, Sabina Bezjak, Spela Mlinar, Jadranka Furjan in Tanja Lampret v filmskem studiu Ljutomer • Svetniki zahtevajo takojšnje odprtje kopališča Raje odprtje kot temeljita obnova Obratovanje ljutomerskega kopališča, ki je bilo odprto pred natanko 30 leti, prinaša zadnja leta izgubo, zato je svet Krajevne skupnosti (KS) Ljutomer, ki ima kopališče v upravljanju, odločil, da se ga letos ne odpre. Člani občinskega sveta so nasprotnega mnenja, zato zahtevajo takojšnje odprtje. Konec leta 1974 je bila izdana s strani takratne skupščine občine Ljutomer odločba o novogradnji letnega in zimskega kopališča v Ljutomeru s spremljajočimi objekti, kot so restavracija, garderobe, športni objekti in podobno. Zaradi pomanjkanja sred- stev je bilo takrat izgrajeno le letno kopališče in odprto leta 1975. Letos tako mineva natanko 30 let ljutomerskega kopališča, pojavili pa so se nekateri problemi, predvsem s financiranjem, ki so pripeljali svet KS Ljutomer do tega, da je predlagal ljutomerskemu občinskemu svetu zaprtje kopališča v tem letu. Letno kopališče je leta 1982 v celoti v upravljanje prevzela KS Ljutomer in z njim do leta 2000 dokaj uspešno gospodarila tudi na račun krajevnega samoprispevka. Od leta 2000 naprej nastajajo pri Ljutomer • Kmetijska afera na lokalni ravni Člani komisije so si deKli subvencije Slovensko kmetijstvo pretresajo številne afere. Podobno kot na državni ravni so se neprav\\nost\ pri dodeljevanju subvencij dogajale tudi na lokalni. Primer je občina Ljutomer, kjer je nadzorni odbor (NO) pri pregledu zaključnega računa za lansko leto zasledil nekatere nepravilnosti. V odsotnosti podpredsednika NO občine Ljutomer Daniela Vargazona, predsednika niti nimajo, sta člana tega odbora Boštjan Pihlar in Dušan Režonja skupaj z občinsko upravo pregledala zaključni račun občine Ljutomer za lansko leto, zanimivo pa je predvsem poročilo glede podeljevanja subvencij iz občinskega proračuna za ohranjanje kmetijstva in poseljenosti podeželja v občini Ljutomer za lansko leto. NO ugotavlja, da so bili v komisijo za dodeljevanje subvencij izbrani ljudje, ki so bili obenem prosilci sredstev, prav tako pa so ti ljudje izvajali kontrolo namenskosti porabe teh sredstev na terenu. Komisijo za dodeljevanje sredstev, ki jo je imenoval ljutomerski župan Jožef Špindler, so sestavljali Janez Pušenjak iz Radomerja, Jožef Vaupotič iz Cezanjevcev, Janez Žabota iz Pristave, Franc Jurša iz Branoslavcev in Marija Sovič iz ljutomerske enote Kmetijsko svetovalne službe, nadzorni odbor pa si ob tej sestavi komisije postavlja vprašanje pravilnosti in tudi etičnosti takega početja, se pravi razdelitve in kontroliranja sredstev, ki so jih sami nekateri člani te komisije prejeli. Omenjena komisija je v lanskem letu pregledala 350 vlog, od tega je bilo 23 obratovanju kopališča vedno večje težave zlasti glede zagotavljanja finančnih sredstev in dotrajanosti objektov, ki zahtevajo temeljito prenovo. "Do leta 2000 smo prejemali za obratovanje kopališča tudi proračunska sredstva, nato pa je bila ta postavka v proračunu ljutomerske občine brez posebne obrazložitve ukinjena in šele po večkratnem posredovanju smo v letu 2001 dobili sredstva za leto 2000. V letih od 2002 do 2005 smo vsako leto dobili sredstva za predhodno leto. V tej zvezi je dal svet KS Ljutomer občinski upravi predlog, da se sredstva za potrebe kopališča zagotovijo v tekočem koledarskem letu in da se del nakaže kot avans za pripra- vo kopališča, saj so zagonski stroški največji. Ta predlog ni bil sprejet," je dejal tajnik KS Ljutomer Anton Hvalec ter dodal: "Že v začetku leta 2002 je svet KS seznanil občinsko upravo, da je kopališče precej dotrajano, predvsem bazenska školjka, ki je v celoti iz pocinkane pločevine. Zaradi delnega posedanja terena v zadnjih letih prihaja do lomljenja bazenskega dna in precejšnjih izgub vode, kar se začasno rešuje z varjenjem pločevine. Problematičen je tudi prelivni kanal, ki na mnogih mestih zaradi dotrajanosti pušča. Kot drug problem je bila omenjena bazenska tehnika, ki je bila projektirana in izvedena skladno z veljavnimi predpisi v takratnih letih in danes več ne ustreza novim standardom - predvsem razporeditev dezinfekcijskega sredstva." Svet KS Ljutomer je tako občinskemu svetu predlagal, da se letos kopališča ne odpre ter da se takoj pristopi k temeljiti obnovi, vendar se člani sveta s tem niso strinjali. V rebalansu proračuna bo na razpolago okrog 6,5 milijona tolarjev, kolikor predvidevajo, da bo znašala izguba. KS Ljutomer tako še naprej ostaja upravljavec kopališča v Ljutomeru, Anton Hvalec pa je predstavil terminski plan za letošnje odprtje. "Če želimo kopališče odpreti še v tem poletju, nujno potrebujemo po dva kopališka mojstra in reševalca iz vode, bazensko školjko je potrebno najprej izprazniti, nato pobarvati in ponovno napolniti, kar traja do 12 dni. Ker voda ni ogrevana, so potrebni še trije topli dnevi, da se ta ogreje. V najboljšem primeru bo ljutomersko kopališče odprto 10. julija." Svet KS Ljutomer se seveda sprašuje, ali je smiselno sredi poletja odpirati kopališče in za dober mesec kopalne sezone pridelati 6,5 milijona tolarjev izgube. Člani sveta KS so prepričani, da bi lahko ta denar namenili za nabavo projektne dokumentacije, k obnovi pa bi se lahko pristopilo že letos in ne prihodnje leto, kot je to s sklenil občinski svet. Miha Šoštarič nepopolnih, razdelila pa je 17,8 milijona tolarjev. Vprašanje, kot so zapisali, "pravilnosti in tudi etičnosti takega početja", se je NO postavilo predvsem zaradi tega, ker na vpogled ni več mogoče dobiti poslovnih načrtov, ki so edina prava osnova za dokazovanje upravičenosti dodeljevanja subvencij. NO priporoča, da se v bodoče razmisli in po možnosti izogne taki praksi, člani občinskega sveta pa so poročilo NO sprejeli brez pomislekov, da bi lahko člani komisije, ki so nekateri tudi člani občinskega sveta, kršili in si nezakonito prilastili subvencije. Miha Šoštarič Ljutomersko kopališče je še vedno zaprto. Foto: Fl Ptuj • Minister za šolstvo in šport obiskal Dijaški dom Tudi minister za socialno-varstvene projekte Dijaški dom Ptuj je 1. julija obiskal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Srečal se je z vodstvom Dijaškega doma Ptuj, ravnateljem ŠC Ptuj Brankom Kumrom, ravnatelji ptujskih srednjih šol, v. d. ravnatelja višje strokovne šole ŠC na Ptuju Robertom Harbom, direktorjem CSD Ptuj mag. Miranom Kerinom, državnima sekretarjema v kabinetu predsednika vlade Miroslavom Lucijem in Francem Pukšičem ter ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Osrednja tema pogovora je bila, kako z novimi projekti zagotoviti večjo zasedenost Dijaškega doma, ki je bil v tem šolskem letu zaseden le 42,5-odstotno, in o novih srednješolskih programih, ki bodo regijsko naravnavi, z njimi pa bo mogoče reševati tako srednje šolstvo na Ptuju kot tudi problem Dijaškega doma Ptuj, ki v tem trenutku deluje z manj kot polovično zmogljivostjo. V prihodnje se napoveduje še manjši vpis, kar lahko ogrozi njegovo delovanje. Ravnatelj mag. Matjaž Ne-udauer vse od svojega nastopa, to je od leta 1998, vztrajno išče projekte, s katerimi bi izboljšali zasedenost doma oziroma mu dolgoročno omogočili preživetje, enkrat jim nasprotujejo v državi, drugič v lokalni skupnosti. 3. junija so o problematiki Dijaškega doma Ptuj, ki je imel v tem šolskem letu od 240 postelj zasedenih le 102, razpravljali v ptujski Mestni hiši. Navzoči so bili predstavniki Dijaškega doma Ptuj, ravnatelji srednjih šol, poslanec v DS Robert Čeh, ptujski župan dr. Štefan Čelan, poslanec Branko Mari-nič in Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki je obljubil, da bo z vsebino pogovora seznanil ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Ta je v manj kot mesec dni našel čas za pogovor v Dijaškem domu na Ptuju, kjer bi že sedaj lahko namestili otroke in mladostnike pod okriljem socialnih programov, ki bi se lahko vključili v eno od osnovnošolskih ali srednješolskih skupin, ne da bi bila okrnjena njihova osnovna dejavnost, poudarja Foto: Črtomir Goznik Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver Foto: Črtomir Goznik Ravnatelj Dijaškega doma Ptuj mag. Matjaž Neudauer ravnatelj mag. Matjaž Neuda-uer. V tem trenutku je projekt mladinskega doma najbližji, potrebe so, zahtevajo ustrezno rešitev, v Dijaškem domu Ptuj pa imajo na voljo tudi kader in vse drugo. Potrebna je sistemska rešitev, skupaj morata stopiti ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V Dijaškem domu Ptuj, je povedal ravnatelj mag. Matjaž Neudauer, bodo namero strokovno utemeljili, potrebno pa se bo dogovoriti za financiranje, ker bo v tem primeru moral dijaški dom funkcionirati vseh 365 oziroma 366 dni na leto. V tem trenutku je tako, da ne dela čez praznike in vikende. Za Dijaški dom tudi niso rešitev študentje, ker ti ne potrebujejo strokovnega kadra, nanje se vežejo le delovna mesta vratarja in varnostnika. Dijaški dom Ptuj potrebuje več socialno-varstvenih vsebin, je menil tudi minister dr. Milan Zver, ki je prav tako razmišljal o Dijaškem domu Ptuj kot domu za študente. Tudi v MO Ptuj, je povedal ptujski Ptuj • Še o 8. izredni seji Gajke in Mlinska cesta Na 8. izredni seji, ki je bila 30. junija, so ptujski mestni svetniki potrdili spremembe odloka o ureditvenem načrtu za CERO Gajke, ki se nanašajo na povečanje prostornine deponijskega polja - prve faze. Kot je znano, v času javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje Centra za ravnanje z odpadki Gajke ni bilo. Spremembe v odloku se nanašajo na ureditev odlagalnih polj na JZ strani centra in na ureditev območja, kjer bo stal novi razvojno-tehnološki center. Svetniki pa so potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za modernizacijo javne poti Mlinska cesta-Slovenja vas, dolge okrog 2,5 km. Gre za projekt dveh občin, ob ptujski tudi hajdinske, pri čemer občini pričakujeta sofinanciranje v višini 85 odstotkov. Modernizacija ceste naj bi stala 140 milijonov tolarjev, če bosta uspeli s projektom, bo občinski delež znašal 21 milijonov tolarjev. Projekt je potrebno oddati do 15. julija. Občini se potegujeta za sredstva neposrednih regionalnih spodbud, ki so namenjena sofinanciranju projektov komunalne in cestne infrastrukture, pogoj pa je, da gre za lokalne ceste, ki potekajo po najmanj dveh občinah. MG župan dr. Štefan Čelan, podpirajo prizadevanja Dijaškega doma, da najde vsebine, ki bodo zanj zanimive, še posebej zato, ker nimamo realnih podatkov, kaj se na socialnem področju dogaja, zdaj se skrivajo za povprečjem Podrav-ja. Verjetno je kandidatov za mladinski dom veliko več kot kaže socialna slika. Za Miroslava Lucija je v tem trenutku najpomembnejše, da postavka Dijaški dom Ptuj ostane v državnem proračunu 2006/ 2007, da ne bi zvodenela, do 15. julija je potrebno oddati »želje« za novi proračun. V petek so v Dijaškem domu na Ptuju govorili tudi o reševanju prostorske stiske ptujskega srednjega šolstva, o njegovem umeščanju ob višjem šolstvu v prostore nekdanje vojašni-ce.V izdelavi je kompleksna gradbena dokumentacija, ker ureditev ne bo mogoča skozi lokacijsko informacijo, je povedal Rajko Fajt. Milan Zver je ocenil, da so načrti zelo ambiciozni, primanjkuje pa finančnih sredstev, ministrstvo za šolstvo bo del potrebnih sredstev skušalo zagotoviti iz sredstev za investicijsko vzdrževanje, ni pa mogel povedati, ali bodo prostori v vojašnici zaživeli že letos. Za obnovo vojašnice pa bo sredstva potrebno poiskati tudi v okviru drugih virov. Kar pa zadeva nove srednješolske programe, je minister ocenil, da to ni tako enostavno, kot se zdi, ker mora kot minister paziti na mrežo. Podatek o tem, da se 20 odstotkov mladih izobražuje v srednješolskih programih zunaj Ptuja, je že informacija o tem, kaj v regiji primanjkuje. Program veterine bi že lahko pripeljali na Ptuj, če se vsi zainteresirani v Mariboru ne morejo vpisati, prav tako je potrebno poiskati tržne niše. Prihodnost lahko krojijo tudi razvojni programi povezani s Ptujem, gre predvsem za go-stinsko-turistične programe. Problem pa je tudi v tem, da je to okolje razvilo že precej programov, ki so jih potem dobili tudi drugje. S tako prakso naj ne bi nadaljevali. Najprej je potrebno zaupati okolju, ki je program razvilo, na ta račun je v preteklosti to območje že precej izgubilo. Za dva višješolska progama, mehatronike in kmetijstva, s katerima pričenjajo v ŠC na Ptuju letošnjo jesen, je namero po izobraževanju izkazalo v mehatroniki 70 rednih in 90 izrednih študentov, v kmetijstvu pa je prostih mest še dovolj, je povedal v. d. ravnatelja višje strokovne šole Robert Harb. MG Od tod in tam Nova razstava v Lekarni V lekarni na Ptuju razstavlja fotografinja Sandra Po-žun, ki se s fotografijo ukvarja osem let. V tej novi galeriji na Ptuju so v okviru projekta Ohranimo mladost, vodja je Alenka Slavinec v sodelovanju s podjetjem Altius, razstavljali že Stojan Kerbler, Damjan Voglar, Blaž Ivanu-ša, Staša Cafuta, Stanko Zebec in Primož Trop. Razstavljavci skozi fotografijo predstavljajo svoje poglede na mladost in na to, kako jo ljudje ohranjajo. Priljubljeni motivi junijske razstavljavke so akt, portreti in otroci. Sandra Požun je zaposlena v Drami SNG Maribor, kjer je arhivarka in fotografinja. Prvič je mlada fotografinja opozorila nase z razstavo Terra nuda. MG Panorama • Neurje poškodovalo sekvojo Foto: Črtomir Goznik V MČ Panorama že nekaj časa potekajo aktivnosti pri urejanju parka za zaščito Hincejeve sekvoje v Orešju pri Ptuju. Investitorica ureditve parka bo MO Ptuj. Do sekvoje, ki je največje tovrstno drevo v Sloveniji, visoko 44 m, od leta 1979 tudi zaščitena, bo vodila učna pot, zato bo potrebno urediti še pločnik. Prejšnji teden pa je sekvojo poškodovalo neurje. Zaradi močnega neurja je odpadlo precej vej, na drevesu pa je zazijala okrog 40 cm velika rana, ki jo bo potrebno strokovno sanirati. Kot je povedala članica sveta MČ Panorama Rozika Ojsteršek, so s poškodbo približno 130 let stare sekvoje seznanjeni tako v MO Ptuj kot v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru, kjer so obljubili čim hitrejši poseg. MG Ptuj • Pogled na grad se je »izboljšal« Foto: Črtomir Goznik Ptujčani ne bi bili Ptujčani, če ne bi skrbeli za takšne ali drugačne aferice. Ene so večje, druge manjše. Problema okrog košnje grajskega hriba pa sploh ne bi smelo biti, ne glede na lastništvo. Čeprav je grajski kompleks v rokah države, je v bistvu ptujski. Brez njega veduta Ptuja ne bi bila to, kar je, brez gradu Ptuj ne bi imel ene najbolj obiskane turistične točke v Sloveniji, med klasičnimi muzeji v Sloveniji pa je tako in tako prvi. Zato je vsako prerekanje okrog košnje, v zadnjih tednih ga je bilo veliko, Ptuju prej v škodo kot korist, povrhu pa si želimo od države pridobiti še nekaj sredstev, da bi lahko objavili razpis za najemnika grajske restavracije. Turistov, ki prihajajo na grajski hrib, pač ne zanima, kdo je lastnik, območje, kamor prihajajo, mora biti v prvi vrsti urejeno, če želimo, da bo turistov še več. Zdaj, ko je trava pokošena, sicer mestu ni potrebno več zardevati, takšnih aferic, pa četudi je posredi samo trava, si mesto glede na table pri podvozu o priznanjih o urejenosti v Sloveniji in na tujem ne more več privoščiti. Foto: Arhiv Ptuj • Novo na področju izobraževanja Na knjižni polici Tudi univerzitetni studijski programi? V prostorih Regijskega višje- in visokošolskega središča - Revivisa - je konec junija potekal delovni sestanek glede možnosti sodelovanja in izvajanja študijskih programov Univerze Maribor (UM) na Ptuju. Sestanka so se udeležili rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman, prorektor za področje študijskih zadev dr. Dušan Radonjič, dekani nekaterih fakultet, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, državna sekretarja Miroslav Luci in Franc Pukšič, državni svetnik Robert Čeh, direktor Revivisa dr. Oto Težak in predsednik strokovnega sveta dr. Vladimir Korošec. Tik pred pričetkom sestanka je rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman spregovoril o namenu srečanja. »Osnovni namen sestanka je, kako glede samih študijskih programov na Ptuju udejanjiti sodelovanje med Revivisom oziroma ambicijami Ptuja in mariborsko univerzo. Realno gledano bi se lahko na Ptuju izvajali posamezni študijski programi, po katerih je pov- praševanje in ki so v skladu z razvojnim načrtom UM. Pri tem velja izpostaviti področja tehnike (računalništvo in informatika) ter živilske tehnologije, verjetno pa se bo zgodilo tudi, da bi šli na kakšen bolj »soft« študijski program. In kakšne možnosti ima Ptuj, da začne izvajati univerzitetne študijske programe? »Vsekakor je potrebno narediti analizo obstoječega stanja, kakšen Foto: Arhiv Revivis Delovnega sestanka glede možnosti sodelovanja In Izvajanja študijskih programov Univerze Maribor na Ptuju so se udeležili (od leve, najprej prva vrsta): prof. dr. Borut Šalik, prof. dr. Zm^ago Brezočnik, rektor UM prof. dr. Ivan Rozman, prorektor prof,. dr. Dušan Radonjič, prof. dr. Dejan Škorjanc, Franc Pukšič, dr. Vladimir Korošec, dr. Oto Težak, dr. Štefan Čelan, Miroslav Luci in Robert Čeh. je potencial eventualnih bodočih študentov in na podlagi tega lahko potem konkretno razmišljamo o vpeljavi določenih študijskih programov,« odgovarja rektor dr. Rozman. Kot je po delovnem sestanku povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, je z razgovori izredno zadovoljen, saj so si uspeli konkretno razdeliti naloge. "Če bomo s takšnim tempom, kot smo si ga danes začrtali, nadaljevali, bomo z izrednimi študijskimi programi lahko pričeli že jeseni, z rednimi pa v naslednjem letu," je še pojasnil ptujski župan dr. Če-lan in dodal, da intenzivni pogovori že tečejo s kranjsko fakulteto za organizacijske vede in mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. V sodelovanju z mariborsko univerzo pa naj bi na Ptuju pričeli izvajati tudi nov študijski program s področja živilske tehnologije. »Prostorov za izvajanje izobraževalnih programov je na Ptuju v izobilju. Imamo prostore na Krempljevi, prazna je stara vojašnica, v kratkem bo prost tudi dominikanski samostan, možni lokaciji pa sta tudi tur-niški in dornavski grad. Gre za objekte, ki so v državni lasti in mislim, da jih je smiselno obnoviti,« še dodaja župan dr. Štefan Čelan. Mojca Zemljarič Hajdina • Županov sprejem za zlate odličnjake Vsakemu podarili vstopnico za kopanje Ob koncu šolskega leta je v petek, 24. junija, pripravil sprejem za 14 najboljših učencev v občini tudi župan hajdinske občine Radoslav Simonič. Za vseh osem let odličnega uspeha so županove čestitke in knjižne nagrade v prostorih sejne dvorane prejele 4 učenke osnovne šole Hajdina Helena Brodnjak iz Zgornje Hajdine, Monja Brglez iz Slovenje vasi, Amanda Kalik iz Hajdine in Tjaša Glažar iz Hajdoš, ter učenka in učenec OŠ Breg Ines Šterbal iz Dražencev in Jani Hentak iz Gubčeve ulice. Županove čestitke in knjižne nagrade pa je prejelo tudi 8 učencev, ki so bili odlični samo v 9. razredu, in sicer Ana Jerenko, Karmen Verdenik in Jasmina Klep iz Gerečje vasi, Ilija Ilič in Anemari Kampl iz Zgornje Hajdine, Barbara Petek in Alen Tement iz Slovenje vasi ter Demetra Roškar iz Haj-doš. Župan Radoslav Simonič je v krajšem nagovoru čestital tudi razrednikom, ravnateljema in staršem odličnjakov, obenem pa je čestitke namenil tudi vsem ostalim učencem na OŠ Hajdina in Breg, ki so razrede končali po svojih zmožnostih. Vsem je zaželel prijetne počitnice ter jim sporočil, da je občina Hajdina podarila vsakemu učencu brezplačno vstopnico za kopanje v ptuj- skih Termah. V imenu vseh se je za sprejem, darila in čestitke zahvalil ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, ki je povedal, da poteka proces izobraževanje na šoli kvalitetno, kar dokazuje tudi ugotovitev, da je ob zaključku šolanja med 33 učenci kar 12 odličnih in da so med njimi kar štirje zlati, torej taki, ki so bili odlični vseh 8 let -OM Župan občine Hajdina Radoslav Simonič in ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah med štirinajstimi najboljšimi učenci v občini Foto: M. Ozmec Lorenzo Licalzi: Lepo je biti guru Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 v zbirki Kapucino je izšlo že nekaj lah-kotnejših romanov iz sodobnega vsakodnevnega življenja,. Naj spomnim na nekatere: Vse o fantu, Jack in Amy, Panika, Ekstra deviško ali Če ne bo hujšega. Razvedrilno branje za vse letne čase, morda še najbolj za poletne brezskrbne dni pod borovcem ali v senci domače lipe. Genovski pisatelj Lorenzo Licalzi, živi v obmorski vasi Pieve Ligure, po poklicu psiholog, je prejel za svoj roman Io no (Jaz ne) nagrado za najboljši italijanski prvenec v letu 2001, po katerem so posneli tudi film. V romanu Lepo je biti guru ne skriva svojih poklicnih analitičnih prebliskov in domislic. Duhovito se norčuje iz modnih duhovnih hlastanj, predvsem sodobnih žensk, po vzhodnjaški duhovnosti. Osrednji lik je Andrea Zanardi, bolničar, ki hoče za vsako ceno osvojiti čim več žensk, pri tem pa pokaže vratolomno spretnost s hitrim spoznavanjem duhovnih trendov, pri čemer njegovo instantno pridobljeno znanje preko noči kar zadostuje. Andrea Zanardi želi osvojiti Nicole Kidman. Kakšna pa je razlika med njim in Tomom Cruisom? Pravim moškim so všeč prave ženske! Vsak moški je lovec: »Nemara sicer ne strelja, v cilj pa vseeno nameri.« Pri priči dojame najgloblje želje žensk in njihova najbolj skrivna sanjarjenja. Za osvajanja uporablja različne tehnike, po potrebi spremeni poklic, obvlada ekspresivno mimiko igralca, globoke pogovore, način jezikovnega izražanja, seveda pa zna tudi poslušati. Lepota je pomembna, vendar ni odločilna, odločilna je privlačnost. Prepričan je, da ženske nezadržno pritegne, če jim pogledaš v dušo. Nikoli se ne sme izdati, da se ne spomni tistega, kar je rekel. Andrea se sicer nikoli ni premaknil iz Genove, sanja o Kaliforniji in Kalifornijkah. Pri ženskah mu je všeč troje: osvajanje, skrivnostnost in čutnost. Resnejše težave mu povzročajo emancipiranke, ker so samostojne, odločne in sumničave. Biti bogat in vpliven ni nujno potrebno, je pa v redu. Če obstaja vrsta žensk, ki so še bolj nevarne kot emancipiranke, so to poduhov-ljene ženske oziroma tiste, ki mislijo, da so. Maria je verjela v univerzalno ljubezen, v princa na belem konju, v karmična srečanja in makrobiotično prehrano. »Bog« je trenutno v modi, vsi pišejo romane o duhovnosti in kozmičnih energijah, Celestinska prerokba ne zastara, že ko jo odpreš, dojameš, da si del celote. Coelho je zaslužil milijone s poceni duhovnostjo! Pred usodnim srečanjem se je Andrea vedno podučil o številnih duhovnih temah, ki bi mu utegnile priti prav v pogovoru, in takimi, ki jih prisotni niso poznali, da je lahko z njimi poznavalsko presenetil. Oborožil se je na primer s knjigami Kriš-namurtija, dalajlame, zenovskimi zgodbami, kako si lahko fotografiramo avro ali pozdravimo raka z Bachovimi rožami, seveda pa je kupil tudi Bhaga-vadgito, saj je že na platnici z velikimi črkami pisalo, da je nekak budistični evangelij. V dogajanje romana na poseben način vstopa moški prijateljski trio: »Sanjski« moški Andrea, si-lak Umazaniprsti in Saro, ki trdi, da je v vsakem moškem taliban in da ženske globoko v sebi iščejo takega moškega. Skupni so jim pogovori o moških temah, tekme, pijača, mačizem Sara in nasilje Uma-zanihprstov, skoraj nekaka posrečena »mafijska« naveza. Andrea se je z Mario udeležil tudi tečaja reikija, vrste pranoterapije, ki pa je še nekaj bolj duhovnega. Ob koncu je sledila iniciacija, ko jim je ameriški guru pihnil v obraz poleg bacilov tudi energijo. Zgodilo pa se je začuda nekaj nenavadnega, saj je zapadel Andrea v neke vrste bivanjsko krizo in je na njega reiki očitno deloval. Ta nenavadni katarzični preobrat ga je spodbudil, da se je odpravil na Japonsko. Seznanil se je s kupom mistično filozofskih tra-parij, ki pa jih je potem vzel zares. (V tolažbo vsem resnično verujočim duhovnim vrvohodcem, pripoved pridobi svoj pravljični konec.) To je bil pogled nekoga, kije prišel na konec svoje poti, do trdne zavesti o iluzornosti Jaza, osvobojen tuzemskega življenja in ponovnega rojstva kot učitelj, edino bitje, ki se je sposobno spomniti vsega iz svojih prejšnjih življenj. Ko je prehodil pot k razsvetljenstvu, je spoznal, zakaj je lepo biti guru. Vladimir Kajzovar Atletika Nina dosegla normo za mladinsko EP Stran 8 Nogomet Težak delovni teden nogometašev Drave Stran 8 Kolesarstvo Gregor Gazvoda s kro-nometrom do UCI točk Stran 9 Rokomet Robi Bezjak še eno sezono pri Trimu Stran 9 Nogomet Dornavčani pripravljeni za Štajersko ligo Stran 10 Tenis Toni do finala na OP Rogaške Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj , -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Velik uspeh Klemna Ferjana (JK Drava) Judoistično srebro z Mediteranskih iger Za ptujskega judoista Klemna Ferjana je predzadnji dan tekmovanja v judu na Sredozemskih igrah minil zelo uspešno, saj je osvojil srebrno medaljo. Njegov mlajši brat Primož, ki tekmuje za bistriški Impol, je izgubil v boju za bronasto medaljo in osvojil končno peto mesto. Na letošnjih Sredozemskih igrah v Španski Almerii je v družbi 140 judoistov in ju-doistk iz 18 držav sodelovalo tudi osem naših tekmovalcev. Te igre so bile tudi najbolj uspešne za slovenski judo, saj je kar 5 članov naše reprezentance osvojilo odličje, od tega tri srebrna in dve bronasti. Predzadnji dan tekmovanja v judu je na blazine stopil tudi Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) in dokazal, da sodi v vrh evropskega in svetovnega juda. Klemen je bil v prvem krogu kategorije do 81 kg prost, v četrtfinalu pa je nato meril moči s Turkom Iraklijem Uznadzejem, evropskim prvakom iz leta 2002, in po koncu borbe slavil zmago z rezultatom 7:0. Na poti do finala je Klemnu stal nasproti Maročan Safouuane Attaf, ki je v predtekmovanju izločil Španca in Francoza, in je bil dokaj neugoden borec, saj je borba trajala do konca, kjer je slavil naš tekmovalec z metom na yuko 5:0. Za zlato medaljo se je pomeril z Italijanom Giuseppe-jem Maddalonijem, olimpijskim prvakom iz Sydneyja, ki pa je bil za odtenek boljši in je slavil z rezultatom wa-zari : yuko (7:5). "V finalu nisem našel pravega načina, da bi premagal tekmeca, na njegov gard nisem našel prave- ga odgovora. Italijan ima preveč izkušenj, ima zelo aktiven judo, poleg tega je tudi olimpijski prvak iz leta 2000. Poizkušal sem na vse načine, vendar mi ni uspelo. Sicer sem zadovoljen, saj sem že v prvem krogu premagal evropskega prvaka iz leta 2002 in tudi zmaga nad Maroča-nom je bila zelo sladka. S srebrno medaljo sem za- Klemen Ferjan (beli kimono) med polfinalno borbo z Maročanom Nogomet • Žreb za sezono 2005/2006 Drava najprej z Rudarjem, Aluminij z Livarjem Minuli četrtek so se v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju zbrali predstavniki klubov prve in druge slovenske nogometne lige. Razlog tega zbora je bil podelitev nagrad najboljšim in žrebanje parov za tekmovalno sezono 2005/2006. Tako v 1. SNL in 2. SNL je prišlo do zmanjšanja števila klubov. Obe ligi jih bosta šteli po deset. Majhna razlika je samo v tekmovalnem sistemu, saj se bo v 1. slovenski nogometni ligi igralo štirikrožno, tekmovanje pa bo štelo 36 krogov. Prav tako pa ne bo več lige za prvaka in lige za obstanek V 2 slovenski nogometni ligi bo tekmovanje potekalo po tri-krožnem sistemu. Kar se žreba tiče, je za Dravo v prvem delu zelo ugodno, saj bo 24. julija v 1. krogu na Ptuju gostila ekipo velenjskega Rudarja, v 2. krogu bo gostovala v Novi Gorici, nato pa bodo imeli dravaši dve zaporedni domači tekmi, in sicer najprej proti Beli krajini in nato še proti Domžalam. Prvi del prvenstva, jesenski, naj bi se končal 20. novembra. V 2. slovenski nogometni ligi bodo prvenstvo pričeli 14. avgusta. Nogometaši Alu- minila bodo v prvem krosu Vlado Čuš je kot trener sodeloval pri zadnjih dveh velikih uspehih ptujskega juda in športa nasploh: tekmovalca Judo kluba Drava Lea Murko in Klemen Ferjan sta osvojila odličji na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. dovoljen, a bi veliko raje slišal našo himno, " je po finalnem dvoboju povedal Klemen Ferjan. S trenerjem Vladom Čušem odhaja Klemen sedaj na enotedenske priprave v Pariz, nakar sledijo mesečne priprave v Kanadi, kjer bo Klemen ostal vse do konca meseca avgusta, po prihodu domov pa sledijo zaključne priprave v domačem klubu, nato pa glavna tekma letošnje sezone, to je svetovno prvenstvo v Kairu (Egipt) v mesecu septembru. Klemen je dokazal, da je glavni adut ptujskega športa v letošnji sezoni, kar pa bo poskušal potrditi tudi na svetovnem prvenstvu. Rezultati (kat. do 81 kg): 1. Giuseppe Maddaloni - Italija, 2. Klemen Ferjan - Slovenija - Slovenija (JK Drava Ptuj), 3. Ab- derramane Benamadi - Alžirija, 3. Safouane Attaf - Maroko, 5. Jorge Benavente - Španija, 5. Tomislav Marijanović - Hrvaška, 7. Youssef Badra - Tunizija, 7. Irakli Uznadze - Turčija Sebi Kolednik Pregled slovenskih medalj na SI v Almerii Zlato: Matic Osovnikar (atletika, 100 m, 200 m), Alenka Bikar (atletika 200 m), Peter Mankoč (plavanje, 100 m delfin), Emil Tahirovič (plavanje, 50 m prsno), Blaž Medvešek (plavanje, 200 m hrbtno), Anja Klinar (plavanje, 200 m mešano), Slovenska štafeta (plavanje, 4 x 100 m mešano), Mitja Petkovšek (gimnastika, bradlja), Vasilij Žbogar (jadranje, laser) Srebro: Igor Primc (atletika, met diska), Rok Drakšič (judo, do 60 kg), Raša Sraka (judo, do 70 kg), Klemen Ferjan (judo, do 81 kg), Sara Isakovič (plavanje, 200 m prosto, 400 m prosto), Aleš Aberšek (plavanje, 200 m delfin), Anja Klinar (plavanje, 400 m mešano) Bron: Slovenska ženska ekipa (lokostrelstvo), Slovenska moška štafeta (atletika, 4 x 100 m), Bojan Novak (balinanje, hitrostno zbijanje), Robert Kramberger (boks, 81 kg), Jernej Župančič Regent (kajak/kanu na mirnih vodah, K-1 1000 m), Petra Nareks (judo, do 52 kg), Urška Žolnir (judo, do 63 kg), Teja Šavor (karate, do 55 kg), Davor Mizerit (veslanje, skif), Rok Kolander/Matej Prelog (veslanje, dvojni dvojec), Jernej Godec (plavanje, 50 m prosto), Matjaž Markič (plavanje, 50 m prsno), Emil Tahirovič (plavanje, 100 m prsno), Boštjan Ošabnik/Grega Žemlja (tenis, dvojice), Bojan Tokič/ Saša Ignajtovič (namizni tenis, dvojice), Teja Černe(Alja Černe (jadranje, 470), Davor Glavina/Tomaž Čopi (jadranje, 470) Skupaj: 10 zlatih, 8 srebrnih in 17 hrnnactih gostovali pri Livarju v Ivanč-ni Gorici, v drugem krogu pa bodo gostili ekipo Zagorja, ki je v minuli sezoni igralo v prvoligaški konkurenci. Na tej prireditvi so bila podeljena tudi priznanja. Med dobitniki sta bila Drava in Aluminij. Ptujčani so dobili priznanje za uvrstitev, Kidričani pa so priznanje za fair-play. Tekmovanje za slovenski pokal ali pokal Hervis se bo pričelo 24. avgusta. V vzhodni skupini bodo nogometaši Holermuosa Ormoža gostovali v Tišini. Danilo Klainšek •■ •■_iBaHcaaBE_ts^^muĚmm_ABL^_^_ __.___ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so lani v 1. krogu lige Simobil premagali Publikum v Celju. Bodo podobno uspešni tudi letos, ko igrajo prvo tekmo doma z velenjskim Rudarjem? Nogomet • Iz Drave Ptuj Težak delovni teden nogometašev Drave Nogometaše ptujske Drave čaka drugi teden priprav po izpadu iz Intertoto pokala. Ta bo še bolj naporen, kot je bil prvi. Ptujski nogometaši so včeraj popoldan igrali v Slovenskih Konjicah s hrvaškim prvoligašem Pulo, v sredo bodo odpotovali na pripravljalno srečanje v Varaždin k Vartek-su, v nedeljo pa naj bi sodelovali na reviji nogometa v Do-rnavi, kjer naj bi se v nedeljo pomerili z drugoligašem Dra-vinjo iz Slovenskih Konjic. Že to je težak razpored, k temu pa bo dodan še en trening na dan tekme in dva treninga, ko ni tekme. Na treningih je veliko igralcev. O nekaterih pridobitvah smo že poročali, vendar pa Drava nujno išče igralca v konici napada, ki bi lahko zamenjal odličnega Seada Ziliča. Dravaši se spogledujejo z Jakom Štromajerjem iz celjskega Publikuma, blizu sodelovanja z Dravo pa sta Šmon in Bosilj, sicer igralca sredine igrišča. Najbolj pa si v klubu želijo čimprejšnji povratek poškodovanih Neđada Alibabiča, Matjaža Koreza in Aljaža Zajca ter v nadaljevanju seveda obdobje brez poškodb. Potrebno bo veliko uigravanja, saj 24. julij, ko bo prvo domače srečanje Drave na Mestnem stadionu, ni daleč. Dravi bi dober start v novo prvenstvo veliko po- menil, ekipa velenjskega Rudarja pa je tudi tekmec »po meri«. Danilo Klajnšek Prijateljska tekma: Drava - Rudar Velenje 3:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Sladojevič (16), 1:1 Omladič (21), 2:1 Lunder (36), 3:1 Lunder (40) DRAVA PTUJ: Dabanovič, Šterbal, Miljatovič, Lunder, Čeh, Šmon, Toplak, Ndiwa, Trenevski, Bosilj, Sladojevič. IGRALI SO ŠE: Murko, Štelcer, Drevenšek, Pretner, Težački, Atletika • Novice iz AK Keor Ptuj Nina dosegla normo za mladinsko EP! Kolaričeva s 600 centimetri zmagala v reprezentančnem dresu Zmaga Nine Kolarič na reprezentančnem četvero-boju v Uherskih Hradištih na Češkem je največji mednarodni uspeh nadarjene ptujske skakalke v daljino. Poleg domače ekipe so se pomerili tudi Hrvati, Madžari in Slovenci, ki so z oslabljeno ekipo zasedli zadnje mesto tako v konkurenci fantov kot deklet. Nina je v vseh svojih poskusih pokazala konstantnost, boj za zmago je trajal do zadnje, šeste serije, ko se ji je domačinka Iveta Maza-čova približala na vsega dva centimetra. Dvig forme je nakazala že s tretjim mestom na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju, trend pa je nadaljevala na Češkem, kjer je izenačila svoj najdaljši skok v karieri. Še več, ob minimalnem prestopu, ki so ga sodniki določili po skrbnem ogledu odtisa v plastelinu, je skočila okrog 610 centimetrov, kar je več kot zahtevana Ljubanič, Petek, Preac, Emer-šič. Trener: Srečko Lušič. Prvo pripravljalno srečanje ptujskih nogometašev proti povratniku v prvoligaško nogometno društvo Rudarju iz Velenja je bila prava preizkušnja za nogometaše obeh ekip, ki so sredi priprav. Tekma je bila kljub vročini dinamična in vredna ogleda. Domačini so prišli v vodstvo v 16. minuti, ko je Vlado Sladojevič premagal vratarja gostov. Pet minut kasneje so gostje uspeli izid izenačiti, strelec pa je bil Omladič, ki je izkoristil nepazljivost v domači obrambi. Kljub prejetemu zadetku so nogometaši Drave igrali še naprej dobro in plod takšne igre sta bila tudi dva zadetka Matjaža Lundra, ki sta prinesla vodstvo z dvema zadetkoma razlike. V drugem polčasu je ob številnih menjavah tempo igre nekoliko padel. Bilo je nekaj polpriložnosti na obeh straneh, vendar se rezultat ni spremenil in je ostalo pri zasluženi zmagi nogometašev Drave. Danilo Klajnšek Aleš Šmon Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) norma za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Kaunasu. Ob uspehu v reprezentančnem dresu je Kolaričeva povedala: »Z zmago in osebnim rekordom sem zelo zadovoljna, saj vem, da sem sposobna skočiti normo. Na Češkem sem skakala razbremenjena, saj sem prvič v letošnji sezoni skakala brez skrbi in brez pritiskov zaradi mature, ki se je ravno pred tem končala«. Na vprašanje, kje so njene rezerve, je odgovorila, da je nekaj prostora še ostalo v fazi leta ter pri doskoku. V soboto v Mariboru 606 centimetrov Nina Kolarič, članica AK Keor Ptuj, je na sobotnem večernem atletskem mitingu v Mariboru skočila v daljino 606 centimetrov ter zmagala. S tem rezultatom je dosegla zahtevano normo Atletske zveze Slovenije za nastop na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu, ki bo potekalo konec julija v litovskem glavnem mestu Kaunas. Nina se je tako pridružila Hedviki Korošak, ki ji je enak dosežek uspel leta 1989, ko je v Varaždinu nastopila na evropskem prvenstvu v sedmeroboju in Davorinu Slugi, ki je nastopil celo na svetovnem prvenstvu leta 2002 na Jamajki. Veterani se vračajo Zadnjo soboto v juniju so v Celju priredili odprto veteransko atletsko prvenstvo za veteranske kategorije. Udeležilo se ga je okoli 150 tekmovalcev, pomerili so se v 12 disciplinah v moški in Od leve: Miki Prstec, Damir Prstec, Mirko Vindiš in Brane Komel ženski konkurenci. Veterani so razporejeni po starostnih skupinah, ki obsegajo pet let, pri ženskah se začnejo s petintridesetim letom starosti, pri moških pa s štiridesetim letom. Veteranska atletika dobiva v Sloveniji nov zalet, saj bo Ljubljana leta 2008 gostila Evropsko atletsko veteransko prvenstvo (EVACS) pod okriljem Evropske atletske veteranske zveze. Vanjo so vključene skoraj vse evropske države, prvenstev pa se udeležuje okoli 5000 veteranov. Za Atletski klub Keor Ptuj so vidno nastopili štirje znani ptujski atleti, najbolj med njimi Mirko Vindiš, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Da še ni za staro šaro, je nedavno nazorno demonstriral z zmago na državnem prvenstvu v malem maratonu v absolutni konkurenci. Tokrat se je pomeril v teku na 5000 metrov in z zmago dokazal, da mu je iz časov aktivnega tekmovanja in treniranja ostalo še veliko vzdržljivosti in hitrosti. Bil je naj- boljši med vsemi starostnimi kategorijami, s časom 16:46,9 pa je najbližjega zasledovalca pustil pol minute za sabo. V isti disciplini se je pomeril tudi Brane Komel, vsestranski ptujski športnik, s tremi minutami zaostanka za Mirkom je končal na drugem mestu v starostni kategoriji do 45 let. Brane se je pomeril tudi na 1500 metrov, kjer je s časom 4:53,25 dosegel tretji najboljši čas absolutno, v svoji starostni kategoriji pa najboljšega. Redna udeleženca veteranskih tekmovanj sta tudi brata Prstec, Miki se je pomeril v skakalnih disciplinah, Damir pa v sprinter-skih. V skoku v višino je Miki s 157 centimetri zmagal v svoji kategoriji do 50 let, absolutno je bil drugi, v daljino je doskočil pri točno petih metrih, s tem pa je bil drugi v svoji kategoriji. Brat Damir je za sto metrov porabil 13,14 sekunde, na štirikrat daljši progi je bil tretji v kategoriji do 45 let s časom 62,41 sekunde. V Atletskem klubu Keor Ptuj se pripravlja ustanovitev veteranske sekcije, predsednik kluba Dejan Dokl nam je glede tega razkril načrte: »Vabimo vse nekdanje atlete in ostale, ki bi se želeli ukvarjati z atletiko v zreli dobi. Klub bo organiziral skupne treninge, ki bodo potekali na mestnem stadionu pod vodstvom strokovnega trenerskega kadra, prilagojeni pa bodo individualnim željam in znanju. Veterani, ki doživljajo svojo drugo atletsko pomlad, se bodo udeleževali prvenstev in mitingov doma in v tujini, najpomembnejše pa je druženje med sabo in z ostalimi rodovi ptujske atletike. S tem bomo skrbeli za zelo široko populacijo od petega pa vse tja do osemdesetega leta starosti.« Uroš Esih 36. slovenski festival DZG, Ptuj, julij 2005 StOjersIl, Ri, fill fesItivalski Ptuj bo letos že šestintridesetič gostil ansamble domače zabavne glasbe, ki se bodo pred Mestno hišo potegovali za nagrade strokovne komisije in občinstva. Festival tudi letos organizira družba Radio-Tedni^c Ptuj, kot soorganizatorji pa so tudi tokrat, kot že kar nekaj let, še RTV Slovenija, Regionalni center Maribor ter Videoton Geržina iz Maribora. Za letošnji festival je bilo med ansambli veliko zanimanje, zato je organizator moral pripraviti tudi avdicijo za ansamble, ki se doslej s svojo kvaliteto še niso potrdili na tovrstnih srečanjih ansamblov. Avdicija je bila maja v Termah Ptuj ob odprtju amfiteatra, ki je za letne prireditve zelo dobra nova ptujska pridobitev. V petek se bo ptujskemu občinstvu predstavilo dvanajst ansamblov z novimi melodijami. Nekateri bodo na tem festivalu nastopili prvič, slišali pa bomo tudi ansamble, ki se že vrsto let pojavljajo na glasbeni sceni in tovrstnih festivalih. Ko so se davnega leta 1969, ko je Ptuj slavil svojo 1900-letnico prve omembe Poetovione, ptujski radijci odločili, da se na svoj način v^djučijo v praznovanje tega zgodovinskega dogodka, in ko je mesto je proslavljalo svojo častitljivost s številnimi prireditvami, je to bil edini tovrstni festival v Sloveniji. Ta^krat nihče ni razmišljal o tem, da bo festival prerasel v tradicionalni festival, ki bo vsako leto privabljal najboljše ansamble iz Slovenije in iz zamejstva. Danes je teh festivalov po Sloveniji in zamejstvu veli^ko, vsak organizator pa svoji prireditvi daje svoj pridih. Tudi ptujski festival je v petintridesetih letih spreminjal svoj koncept, spreminjal pa je tudi prizorišče. Prvi festival na Ptuju je bil na minoritskem dvorišču, kar petnajst jih je bilo tukaj. Organizatorjem pa je prizorišče na minoritskem dvorišču delalo sive lase, saj se je vse odvijalo pod milim nebom, začetek septembra pa je skoraj po pravilu po lepem vročem poletju prinesel dež. Vsaj deset festivalov se je zatorej odvijalo pod varno streho dvorane Center na Ptuju. Poskusili smo tudi s šotorom, ki smo ga postavili pri ptujskih Termah, zadnja leta pa smo spremenili datum festivala in se preselili pred Mestno hišo. Lani smo festival ob 35-letnici ponovno poskušali prenesti na minoritsko dvorišče v upanju, da nam bo vreme naklonjeno, pa ni šlo, morali smo pod varno streho dvorane Center Šolskega centra Ptuj. Na festivalu je doslej nastopilo nad tristo petdeset ansamblov domače zabavne glasbe, na Ptuju so nastopali domala vsi, ki so v tej zvrsti glasbe kaj pomenili. Mnogo ansamblov je ravno na Ptuju dobilo navdih za resno glasbeno delo, mnogi so se odločili za profesionalno pot. To je približno tisoč novih melodij, med njimi so take, ki so železni repertoar radijskih postaj s področja domače zabavne glasbe. V vseh teh letih, kar se na Ptuju organizira festival domače zabavne glasbe, se je tudi ta glasba spreminjala in kvalitetno rasla, saj jo danes izvajajo glasbeni^ki z glasbeno izobrazbo, prva leta festivala pa so prihajali tudi čisti ljubitelji in samouki. Ptujski festival je imel vpliv na razvoj domače zabavne glasbe v vseh pogledih. Ob festivalih je organiziral okrogle mize o pojavu domače zabavne glasbe, kjer so se čestokrat kresala mnenja med zagovorniki in nasprotniki te glasbe. Na festival prihajajo vedno novi in novi ansambli, vračajo pa se tudi tisti, ki delujejo že tudi več kot trideset let in so postali legende slovenske narodno-zabavne scene. V petek bomo torej na 36. Slovenskem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju prisluhnili štiriindvajsetim novim melodijam, ki jih bo izvajalo dvanajst ansamblov. Nedvomno bodo med njimi tudi take, ki bodo šle v anale slovenske narodno-zabavne glasbe. Franc Lačen Nastopajoči na 36. festivalu DZG Ansambel Prepih Ansambel Zreška pomlad Ansambel Modrijani Ansambel Prepih prihaja iz Podgorcev, vodi ga Dominike Majcen, ki igra klarinet in prepeva, pojo tudi Mojca Zorjan, Robi Muršič, ki igra tudi kitaro, in Andrej Belša^c, ki igra trobento. Baskitarist in baritonist je Andrej Horvat, harmoniko pa igra Sandi Kuhar. (Naj le polja tiho spijo, naj v meglicah sanjajo, naj le tiho, tiho spijo, domov se vrnem še.) Ansambel Šum Ansambel Šum prihaja z Vuhreda, vodi ga Mitja Nova^k, sicer harmoni^kar in pevec. Damjan Zrnec je kitarist, Stan^ko Pel^ko pa kontrabasist, pojeta Mateja Plazovni^k in Primož Fleisinger. (Vsako jutro kakor sonce mama moja me zbudi, z žarki toplimi veselja lepši dan mi naredi.) Ansambel Nanos I Zreška pomlad prihaja iz Zreč. Ansambel vodi Domen Hren, ki Ansambel Modrijani prihaja iz Dobrne. Vodi ga Peter Švab. igra kitaro in poje. Pojo tudi: harmoni^kar Jože Hren, trobentar Jože Ansambel sestavljajo: pevec Blaž Švab, harmoni^kar Rok Švab, Povh in klarinetist Avgust Dečar. Baskitaro in bariton igra Borut Bobik. (Zgradil je novi dom, na okna rože dal, da v njem z družino bi življenje lepo stkal.) Ansambel Korenine kontrabasist Franjo Oset in kitarist Peter Oset. Vsi instrumentalisti tudi pojo. (Že dolgo sva skupaj - ti in jaz, saj čas tako beži. Popotnika tiha - brez ovir, iščeva luč v temi.) Ansambel Anje Burnik z Brigito Šuler Ansambel Korenine prihaja iz Novega mesta. Vodja ansambla Ansambel prihaja iz Ljubljane. Brigita Šuler prepeva, Anja igra je kontrabasist Vili Hrovat. Pojeta Mojca Gregorič in Marjan Turk, flavto, harmoni^kar je Uroš Unetič, kitarist Janez Gartner, basist Martin pomaga jima kitarist Rok Hrovat. Harmonicko igra Andrej Pečaver. Andolšek, trobentar Tomaž Gorenšek in klarinetist Sandi Francko. (Je mesec po nebu oblake štel, ko midva na senu sva spala in veter uspavanko je šumel, do jutra sva tamkaj ostala.) Ansambel Sicer (To je polka ritmična, evro svet jo že pozna, zdaj ta ples osvaja svet in srca vsa.) Ansambel Navihanke Ansambel Nanos prihaja s Gola. Vodi ga Boštjan Kobal, ki igra harmoniko. Pojo: Tina Harle, Darko Likar in Damjan Lampe, ki igra tudi kitaro. Baskitarist in baritonist je Marko Benčina, trobentar Andrej Kobal in klarinetist Boštjan Vendremin. (Skupaj bova ujela sonce v dlan in z njim šla v tih večer, polna sanj.) Ansambel Sicer prihaja iz Mengša. Vodi ga Ernest Skok, baskitarist. Kitaro igra Robert Gu^k, harmonicko Simon Gesar, klarinet Matej Dornik, trobento Gregor Burnik, pojeta Barbara Brojan in Primož Stele. (Bili so časi, ko bolj počasi življenje teklo je vsem naprej, zdaj vsi drvimo, vsak dan hitimo, a srečni nismo nič bolj kot prej.) Navihan^ke prihajajo iz Laškega. Ansambel vodi Marjan Herzog. Harmonicko igra Neža Petek, sa^ksofon Sonja Hercog, pojo pa: flavtistka Maša Uranjek, baskitarist^ka Jasmina Šmarčan ter kitarist^ka Majda Naveršni^k. (Ne vračaj se, ne išči me, ko noč se bo spustila, ugasnila luč, obrnila ključ, se pred teboj bom sakrila.) Foto: arhiv Foto: arhiv Foto: OM Foto: arhiv Foto: OM Foto: OM Ptuj zakladnica tisočletij ZaMenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXVI. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ SKOK Marjan s.p., Rajšpova ul. 16, Ptuj Telefon: 02/787-59-90 Obilo glasbenih užitkov na 36. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe. ptu(âiie pefearne in slaščičarne Obilo glasbenih užitkov na XXXVL slovenskem festivalu domače zabavne glasbe. ptuíáfee pefearne in slaščičarne Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco? OPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vl.p. 318,22S0 Ptuj 041/818-666 Nagrado prejme: Cajnko Anton Podgorci 75 2273 Podgorci v odnosu do sveta in drugih sodelujočih. Avtorji so projekt zasnovali kot svojevrstno umetniško potovanje na sledi občutku za veter, ki ga razumejo kot metaforo za tišino, skrivnost, tisto popolnoma drugo, kar pa bistveno zaznamuje neko pokrajino in ji daje enkraten melos in sentiment. Občutku za veter so sledili v sicer zamejenem prostoru med Muro in Rabo, a so svoja izhodišča razširili na mnogo širši geografski in družbeni kontekst. Publika je bila nad izvedbo tako navdušena, da je po koncu prireditve skupino kar dvakrat ponovno zvabila na oder. O tem, zakaj so se sploh odločili za predstavitev skupine Občutek za veter Ptujčanom, smo se pogovarjali s podpredsednikom društva Ptujski postpesimisti Dejanom Levaničem. "Želeli smo ugoditi različnim okusom. Zadeva, ki smo jo izbrali, je razgibana in ni omejena zgolj na en del populacije," je poudaril Levanič. Svoje zadovoljstvo in navdu- šenje nad izvedbo literarno-glas-benega večera je izrazila tudi programska vodja Ptujskih po-stpesimistov Helena Meško, ki je dejala, da so nastopajoči pokazali visok profesionalni nivo. "Literarno-glasbene prireditve so precej redke, odziv publike pa kaže, da so še kako dobrodošle," je dodala Meškova in obljubila, da jeseni pripravljajo v društvu nove prireditve, ki bodo nevsakdanje, zanimive in na visokem umetniškem nivoju. Dženana Bećirović Ptuj • Počitniški programi Kam med počitnicami? Foto Dženana Bećirović razumevanje drugačnosti, za razumevanje tega, zakaj naše duše zvenijo drugače," je dejal Lain-šček in poudaril, da geografska vrojenost določa njega in njegovo pisanje. "Zame pisateljevanje ni poklic, ni hobi, ampak način življenje," je dejal. Poudaril je tudi, da je projekt, ki so ga predstavili, umetnost, ki je nastajala V ptujskem Centru interesnih dejavnosti so tudi letos izdali zloženko, v kateri so navedeni programi, ki se jih lahko mladi v času počitnic udeležijo v mesecu juliju in avgustu ter tako ustvarjalno preživijo svoj prosti čas. Izšla je v nakladi 7500 izvodov, izid pa so sofinancirali Mestna občina Ptuj, Urad za mladino Republike Slovenije, z odkupom določenega števila zloženk za svoje osnovnošolce pa tudi občini Mar-kovci in Destrnik. V živopisni zloženki so navedeni številni počitniški programi (največ jih je v juliju in ob koncu avgusta, ko so otroci doma) raznolikih aktivnosti - športnih, kulturnih, ustvarjalnih ter zabavnih. Pri sestavi programa so sledili željam mladih, tudi tako, da so ponovili uspešnice prejšnjih let: ulične delavnice, tečaj pogovorne italijanščine, poletna potepanja, modelarsko delavnico, badminton in taborjenje društva Praha. Nevenka GerI, strokovna sodelavka CID, ki je projekt vodila, je povedala, da so novosti letošnjega leta npr. tečaj flamenka in pogovorne španščine. Zanimiva bo delavnica za mlade glasbenike, ki osnove že poznajo. Svoje počit- niško muziciranje bodo predstavili javnosti za zaključnem koncertu. Glasbena novost je tudi hip-hop delavnica mladih fantov - Project Raplika - za starejše osnovnošolce, združena je z risanjem grafitov. Za starejše udeležence je primerna tudi foto delavnica konec avgusta. V zloženki so navedeni programi, ki bodo potekali v organizaciji CID ter programi številnih drugih organizatorjev, društev, ustanov in podjetij pa tudi programi župnijskega urada. Še posebej zanimive bodo ulične delavnice, ki bodo potekale po vsem mestu pa tudi v mestnem parku. Med drugim so organizirani izleti, taborjenja, raziskovalni tabori, ulične animacije, športni, glasbeni in jezikovni tečaji. Primerni so za vse starostne skupine otrok, nekateri tudi za predšolske, če se programov udeležijo v spremstvu staršev. Mentorji so predvsem mladi Ptujčani, tudi srednješolci ali pa študentje s pedagoškimi izkušnjami. Kjer je potrebno specifično znanje (modelarska delavnica), pa so mentorji tudi starejši sodelavci, programe uličnih delavnic pa vodijo dijaki, ki so udeležencem tudi soigralci. Stroške programov počitniških aktivnosti so v veliki meri pokrili sofinancerji, zato je večina programov za udeležence brezplačnih, za pokritje stroškov nekaterih (predvsem tistih, ki so povezani z dražjimi materiali) pa so potrebni finančni prispevki. Pri tem so v Centru interesnih dejavnosti oblikovali sistem popustov za tiste, ki se bodo udeležili več ali dalj časa trajajočih programov. Med udeležence programov pa bodo z žrebom razdelili tudi brezplačne vstopnice za kopanje v ptujskih Termah. Brezplačno udeležbo bodo omogočili tistim, ki so s CID v letošnjem letu sodelovali kot prostovoljci. Zloženka, v kateri so navedeni vsi programi, izvajalci in datumi programov ter potrebna finančna participacija, je izšla v nakladi 7500 izvodov. Nekateri otroci program že imajo doma, še vedno pa ga lahko vsak dobi na Centru interesnih dejavnosti na Ptuju. Informativna zloženka pa je na vpogled tudi na vseh lokacijah, kjer se v času počitnic zadržujejo mladi in njihovi starši, tudi v knjižnici in ostalih informativnih točkah. Pred dobrim tednom pa so na CID prenovili tudi spletno stran www.cid.si, kjer lahko vsak dobi še dodatne informacije, tudi takšne, ki v zloženki manjkajo, prav tako bodo na spletni strani objavljene vse morebitne spremembe programov. Majda FridI Foto: Rado Skrjanec Zupan občine Markovci Franc Kekec je na zadnji šolski dan sprejel odličnjake markovske osnovne šole ter jim ob tej priložnosti čestital in podelil priložnostna darila. V letošnjem šolskem letu je na OŠ Markovci odličen uspeh doseglo kar 78 učencev. Izmed teh je bilo 11 učencev odličnih vsa leta osnovnošolskega izobraževanja. To so: Nina Klinc, Vlado Niko Korošec, Mihela Kukovec, Blažka Pukšič, Samo Pukšič, Lea Vidovič, Elvedin Drndalaj, Monika Golob, Sanja Plohl, Tjaša Prelog in Urška Rojko. Vsak četrtek ob 20.00 uri Vabimo vas, da ob svojem obisku v katerikoli enoti Nove KBM izberete osebo, ki najbolj ustreza naštetim opisom. Za udeležbo na razpisuje potrebno le izpolniti posebno dopisnico te so na voljo v vsaki poslovalnici Nove KBM. Vaše, Eredloge, bomQ_ zbirali, do_ avgusta, 2005j._ Med vsemi, ki boste glasovali, bomo izžrebali 50 nagrajencev. Sodelujte in izberite NAJ bančnico ali bančnika Nove KBM! ^^Nova KBMd Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, Dravska ulica 11, Ptuj razpisuje prosto delovno mesto pomočnlka/ce ravnatelja glasbene šole za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom za 20 ur dela na teden. Kandidati za prosto delovno mesto morajo izpolnjevati pogoje po 56. členu ZOFVI (UBP3 - Ur. l. RS, št. 115/03) ali pogoje po 6. odstavku 43. člena ZOFVI-A (Ur. l. RS, št. 64/01). Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, Dravska ul. 11, 2250 Ptuj in oddajo v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. m Otročje lahko Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! ® 02 228 43 (35), (12), (66) www.plinarna-maribor.si O PLINARNA MARIBOR SKL/P/NAOISTRABENZ J Prireditvenih Torek, 5. julij 9.00 do 12.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 11.00 do 20.00 Maribor, Mariborski otok, odbojka na mivki 15.00 do 18.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 15.30 Ptuj, CID, začetni in nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine 18.00 Maribor, Lent, oder Rotovž, Peter in volk, lutkovna igra po motivih glasbene pravljice 20.00 Benedikt, dom kulture, potopisno predavanje 22.00 Maribor, Festival Lent, Poljubljanje z Mr. Beanom Ptui, CID Pričetek raziskovalnega tabora 2005 Sreda, 6. julij 9.00 do 12.00 Maribor, Lent, Otroške delavnice 9.00 Ormož, Mladinski center, ustvarjalne delavnice za otroke in mladino 11.00 do 20.00 Maribor, Mariborski otok, rekreativna odbojka na mivki 15.00 do 18.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 15.30 Ormož, Zidanica Malek, podelitev licenc lokalnim turističnim vodnikom na območju občine Ormož 16.00 Benedikt, streljanje z zračno puško v Fartekovi grabi 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 22.00 Maribor, Festival Lent, Marjetka, str. 89 Četrtek, 7. julij 9.00 do 12.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 9.00 Ptuj, CID, Poletna potepanja po mestnih ulicah in trgih 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 11.00 do 20.00 Maribor, Mariborski otok, rekreativna odbojka na mivki 19.00 Breg, OŠ, badminton, za vse generacije 21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z Mr. Beanom KOLOSEJ Maribor Torek, 5. julij, ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40 in 21.50 Vojna svetov. Ob 19.30 in 21.30 Dvojna ničla. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 17.40 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 16.50 in 21.40 Črni mož. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III. Ob 22.00 Buena Vista Social Club. Sreda, 6. julij, ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40 in 21.50 Vojna svetov. Ob 19.30 in 21.30 Dvojna ničla. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 17.40 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 16.50 in 21.40 Črni mož. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III. Ob 22.00 Buena Vista Social Club. KINO Ptuj Od četrtka do nedelje, 7. 7. do 10. 7., ob 19. uri - Roboti. Od četrtka do nedelje, 7. 7. do 10. 7., ob 21. uri - Več kot ljubezen. Cena vstopnice je 500 tolarjev. Na podlagi 15. in 19. člena odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Ormož (Uradni vestnik občine Ormož št. 1/04) svet centra Mladinskega centra Ormož razpisuje delovno mesto direktorja Mladinskega centra Ormož Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj višja izobrazba družboslovne, naravoslovne, organizacijske ali tehnične smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - poznavanje dejavnosti s področja izvajanja mladinskih programov. Direktor se imenuje za mandatno obdobje petih let in je lahko po izteku te dobe ponovno imenovan. Delovni čas, za katerega se razpisuje delovno mesto, je dve uri dnevno. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati po{ljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Mladinski center Ormož, Kerencic-ev trg 11, p. p. 53, 2270 Ormož, z oznako »Prijava na razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Svet centra Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PRODAM enoosno prikolico Teh-nostroj, kiper, nosilnost 4100 t, letnik 83. Tel. 02/761 07 16._ PRODAM luščeno koruzo. Tel. 031 200 537. PRODAM trda drva. Tel. 031 848 466 ali 757 05 31. Za velike m male počitnice! PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, tel. 041 206 444. NUJNO PRODAM dve pašni kravi, dobri mlekarici, ena breja tri mesece, ena tik pred telitvijo. Tel. 041 897 584. NEPREMIČNINE KUPIM dvo- do dvoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Termin po dogovoru. Tel. 775 21 61._ PO NAROČILU UPNIKA potencialne kupce obveščamo, da bo dne 13. 7. 2005 ob 11. uri v sobi št. 116 Okrajnega sodišča na Ptuju (postopek poteka pod št. in 28/99) dražba stanovanja velikosti 57,43 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjskega bloka v Žgečevi ulici na Ptuju. V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT ali po dogovoru. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si_ PRODAM gradbeno parcelo v Krčevini pri Ptuju. Tel. 772 30 81, zvečer. RAZNO PRODAM novo žensko kolo Rog turist in pralni stroj. Tel. 761 07 16. izhePLSi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 3. julija 1995 je bil dan, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ko je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina nate, naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Fistravec IZ PODGORCEV 43 Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu. SPOMIN Kristina Šamperl Purg IZ PTUJA Boleč je spomin na slovo 5. julija 2002. Hvala vsem, ki s svečko in mislijo postojite ob njenem pre- ranem grobu. Vsi njeni IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAR0ÙLN1CA ZA ^íaim/íí TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA] ime in primee: Janez Vogrinec naslov: Pobreqe 140,8884 Videm pii Ptvýu Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru umora Ervina Vidoviča Meškovi sledovi DNK tudi na sivi nogavici V nadaljevanju sojenja v primeru še vedno nepojasnjenega umora 23-letnega Ervina Vidoviča je predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, v sredo, 29. junija, ponovno povabila k pričanju Janeza Meška, saj so med hišno preiskavo prostorov nad zapuščeno avtopralnico ob Ormoški cesti našli sive moške nogavice, na katerih so forenziki odkrili sledove njegovega DNK. Janez Meško se je pred 5-članskim senatom sicer spomnil, da je že bil v zapuščeni avtopralnici, žal pa ni vedel natančno povedati kdaj. Povedal je, da je tam že tudi prespal z obtoženim Slavkom Hlišem, ni pa se spomnil, kaj naj bi počela, in ne, da bi se kaj prerivali ali celo pretepali, tako da bi bil kdo poškodovan. Meško je dejal, da se vsega ne spomni, saj sta bila oba pijana, zagotovo pa naj ne bi bil poškodovan. Spomnil se je tudi, da je imel takrat oblečene kavbojke, majico s kratkimi rokami in neko jakno, ni pa se spomnil, da bi v tistih prostorih kaj pustil ali pozabil. Spomnil se je tudi, da naj bi takrat s Hlišem prespal dve noči zaporedoma, ponovno pa se ni spomnil kdaj, katerega meseca naj bi se to zgodilo. Menil je le, da naj bi bilo nekje proti koncu tedna, kajti po popivanju bi moral drugi dan v službo, pa ni šel, saj sta nadaljevala pitje v bližnji gostilni. Ko mu je predsednica senata Marjana Kosi predočila dejstva, da so med hišno preiskavo v zapuščenih prostorih avtopralnice našli več oblačil, med njimi tudi sive moške nogavice s sledovi krvi, za katere so ugotovili, da so njegova, torej Meškova, tega ni znal pojasniti, češ da nima pojma, kako bi lahko bili prav njegovi. Na ponovno dodatno vprašanje pa se tudi v drugo ni spomnil, da bi bil kje poškodovan ali opraskan. Predsednica senata je spomnila, da so tudi na enem od cigaretnih ogorkov, ki so bili najdeni v zgornjih prostorih nekdanjega gostišča Ana, forenziki našli sledove njegovega DNK, a tega znova ni znal pojasniti. Ponovno je zatrdil, da ni bil nikoli v zgornjih prostorih nekdanje gostilne Ana, le v spodnjih naj bi se zadrževal takrat, ko je gostišče še obratovalo. V pogovoru so iskali možnost povezave spodnjih in zgornjih prostorov, Meško pa Foto: M.Ozmec Kljub sodnim dopustom bodo sojenje v primeru umora Ervina Vidoviča nadaljevali, saj so trije obtoženci, Slana, Filipovič in Hliš (z leve v prvi vrsti), še vedno priprti. se je spomnil, da je bil enkrat tudi v lokalu Las Vegas, ki je tik ob Ani, in da je tudi tam kadil, ter da bi bilo možno, da je od tam njegova cigareta. Spet so se vrnili na dogodke okrog zapuščene avtopral-nice in sodnica ga je vprašala, ali se morda spominja, kaj vse sta s Hlišem takrat počela in kje sta hodila, Meško pa je odvrnil, da sta hodila po mestu in popivala. Spomnil se je, da sta bila v bifeju na avtobusni, zagotovo pa naj ne bi bila v nekdanjih prostorih gostišča Ana. Dobro se je spomnil le tega, da je bil takrat "pijan kot klada". Na vprašanje Vladimirja Toplaka, zagovornika obtoženega Bojana Slane, na katero dejanje je misli, ko je vsaj 3 krat dejal, da o tem nič ne ve, pa je Meško znova odvrnil, da ne ve, na katero dejanje je mislil, češ da ve samo to, da ga je takrat poklicala mama in mu povedala, da je njegov sošolec Hliš v priporu zaradi nekega umora. Ko so ga vprašali, kdo je med popivanjem s Hlišem plačeval, je odvrnil, da oba, sam naj bi imel nekaj gotovine, nekaj denarja pa naj bi dvignil tudi na bankomatu na bencinski črpalki ob Ormoški cesti, okoli petih zjutraj. Na vprašanje zagovornika Toplaka, ali je imel takrat iste kartice, kot jih ima sedaj, je odvrnil pritrdilno, kakor tudi da je sodišču pripravljen povedati tudi njihovo številko. Ko ga je oče umorjenega Ervina Franc Vidovič vprašal, kdaj je nazadnje govoril s sinom Ervinom, pa je odvrnil, da nikoli, saj Ervina sploh ni poznal. Zagovornik Toplak je ponovno ugotovil, da se ne Napoved vremena za Slovenijo Ako je dež na Cirila in Metoda (5., 7,), Oreh in kostanj domala ogloda. 20/17 Napoved za Slovenijo: Zjutraj se bo pooblačilo. Padavine, tudi nevihte, se bodo dopoldne od zahoda razširile nad vso državo in v noči na sredo postopno ponehale. Lokalno bodo možni močnejši nalivi. Temperature bodo od 14 do 21, na vzhodu dopoldne do 23 stopinj C. Obeti: V sredo bo pretežno jasno z občasno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. V četrtek bo sprva sončno, že kmalu bodo nastajale krajevne nevihte. more znebiti občutka, da Meško nekaj ve, da je morda nekaj videl in da tega ne pove ter da njegovi zgodbi nekaj manjka, zato je sodišču ponovno predlagal, da pri Mešku opravijo hišno pre-sikavo. Temu predlogu se je priključil tudi okrožni državni tožilec Konrad Rebernik, vendar je predsednica senata ta dokazni predlog zavrnila, saj naj bi Meško z dopolnjeno izjavo pojasnil možnost, zakaj bi lahko bil njegov cigaretni ogorek najden na hodniku gostišča Ana. Zagovornik Toplak je predlagal tudi, da zaslišijo Meško-vo mamo, da bi pojasnila, zakaj je klicala sina in ga obvestila o članku in Hliševem priprtju, ter tudi, da se opravi poizvedba o Meškovih dvigih denarja iz bankomata na črpalki ob Ormoškii cesti, da bi lahko preverili, katerega datuma naj bi bil omenjeni dvig. Tudi ta predlog je podprl tožilec Rebernik, vendar ga je Toplak pozneje umaknil. V teh dneh sodišče nadaljuje izvajanje dodatnih dokaznih predlogov, glavno obravnavo pa naj bi predvidoma nadaljevali 11. julija. M. Ozmec ^mtÂïïKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Simona Perkovič, Grajena 23, Ptuj - Kajo; Gabrijela Gluhak, Ceste 24, Rogatec - Tilna; Lidija Kos, Trnovska vas 12 - Simona; Irena Domjan, Vintarovci 31 - Ano; Anica Petrovič, Strajna 45, Pod-lehnik - Gala; Simona Emeršič, Dornavska c. 8/c, Ptuj - Leo; Irena Rojko, Ptujska Gora 23/a -Jureta; Helena Zorec, Maistrova 12, Ptuj-Jana;Mojca Bezjak, Slekov-čeva ul. 1, Ptuj - deklico; Dolores Senica, Usnjarska c. 13, Sv. Trojica - Lucijo; Nataša Colnarič, Irje 8/c, Rogaška Slatina - Jaka; Martina Vidovič, Sv. Tomaž 31 - Alena; Albina Zorec, Slomi 9, Polenšak - Nina; Mojca Butolen, Jelovice 46, Majšperk - Leona; Silva Kova-čec, Kukava 48, Juršinci - Lucijo in Gašperja; Karmen Jakomini, Potrčeva 50/a, Ptuj - Tio; Lidija Silak, Nova vas 24/b, Markovci - Jana; Nataša Forštnarič, Ul. F. Kovačiča 1, Maribor - Klaro. Poroke - Ptuj: Dušan Horvat, Stojnci 123, in Anita Sagadin, Prepolje 3; Albin Domajnko, Bodislavci 17, in Karmen Rozman, Zabovci 5/a. Poroke - Ormož: Aleš Lesar, Raičeva ul. 11, Ormož, in Nina Grmič, Mihovci pri Veliki Nedelji 28/b; Branko Krajnc, Mihovci pri Veliki Nedelji 102, in Klavdija Vajda, Mihovci pri Veliki Nedelji 102; Robert Majhen, Dravska ul. 12, Otok Virje, Hrvaška, in Janja Kolma-čić, Hardek 24. Aleksander Bogdan, Skolibrova ul. 6, Ormož, in Manja Žalar, Veliki Brebrovnik 3; Dejan Rudolf, Spodnji Kamenščak 24, in Janja Belak, Žero-vinci 28. Umrli so: Julijana Zadravec, Šalovci 11, umrla 15. junija 2005; Anton Perger, Frankovci 7/a, umrl 23. junija 2005; Jožef Pintarič, Gruškovec 112, umrl 26. junija 2005; Vladimir Turščak, Drenovec 10, umrl 23. junija 2005; Alojzij Krajnc, Sp. Sveča 16, umrl 24. junija 2005; Treza Plohl, Lasigovci 17, umrla 24. junija 2005; Martin Petrovič, Stojnci 31/a, umrl 23. junija 2005; Marija Pintarič, Brezovci 15, umrla 30. junija 2005; Slavek Kosec, Kukava 15, umrl 29. junija 2005; Marjan Štarkl, Ul. Veljaka Vlahovičeva 77, umrl 29. junija 2005; Antonija Filipič, Lahonci 2, umrla 1. julija 2005. Crna kronika S tomosom v fiesto 28. junija ob 18.40 se je na glavni cesti v Moškanjcih zgodila prometna nesreča, ko je 18-letni voznik kolesa z motorjem znamke Tomos APN 6 med vožnjo iz smeri Gorišnice v smeri Moškanjcev zapeljal v levo, preko prekinjene ločilne črte na nasprotnosmerno vozišče. V tem času mu je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal 45-letni voznik osebnega avtomobila Ford fiesta. V trčenju se je mladi motorist poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer mu je bila nude-na zdravniška pomoč. Škoda znaša po nestrokovni oceni 480.000,00 SIT. Kolesarka padla v klancu 1. julija ob 6.20 se je na lokalni cesti Smolinci-Cerkve-njak izven naselja Kočki Vrh zgodila prometna nesreča, ko se je 54-letna kolesarka iz okolice Lenarta peljala po klancu navzdol. V nepreglednem desnem ovinku je vozila preblizu desnemu robu vozišča ter zapeljala na bankino, zaradi česar je padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Po napačnem voznem pasu v smrt 1. julija ob 19.35 se je na regionalni cesti izven naselja Negova zgodila prometna nesreča, ko 24-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz okolice Lenarta, vpregled-nem desnem ovinku ni vozil po desnosmernem vozišču, temveč je z vozilom zapeljal v levo, na nasprotno stran vozišča, kjer je s prednjim delom vozila najprej trčil v varnostno ograjo, nato pa še z bočno stranjo vozila v nasproti vozeči kombi, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 35-letni voznik. V trčenju je voznik osebnega avtomobila utrpel tako hude poškodbe, da je umrl v Bolnišnici Maribor. V kombiju pa je bilo 5 oseb telesno poškodovanih. Z avtomobilom v drog 3. julija ob 7.50 se je na regionalni cesti v naselju Biš zgodila prometna nesreča, v kateri je 24-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz okolice Lenarta, v levem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom ter trčil v ograjo in drog javne razsvetljave. Voznik seje v prometni nesreči hudo telesno poškodoval. Vlomi Neznani storilec je v času od 19. do 29. junija prišel do nedograjene poslovno-stanovanjske hiše v Hrastovcu, občina Zavrč. Iz notranjih prostorov je odtujil več oken, odnesel vrata s tečajev, odtujil elektromaterial in odšel v neznano. Škoda znaša okoli 1.500.000,00 SIT. Neznani storilec je v času od 21. do 25. junija vlomil v nenaseljen objekt v Grajski ulici na Ptuju. Iz objekta ni odnesel ničesar, povzročil pa je za 100.000 SIT materialne škode.