Debora Serracchiani bo več časa v Rimu V DSI knjiga Auschwitz je tudi tvoj Tržiški ribič preživel udar elektrike
Primorski
Št. 40 (20.97B) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Dovolj igračkanja s tržaškim pristaniščem
Aljoša Gašperlin
Pred kratkim je kolega ugotavljal, da so po reformi psihiatra Franca Basaglie ob koncu 70. let napovedovali preporod območja bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer naj bi se razvile raznolike dejavnosti. Toda že takrat je prevladoval značilni tržaški odnos do (ne)razvoja. Stekle so sicer razne pobude, a brez vsakega načrtovanja, birokratski zapleti na različnih institucionalnih ravneh pa so prispevali svoje. Rezultat vsega tega je bil, da se v 35 letih ni zgodilo skoraj nič, če izvzamemo nastanitev nekaterih oddelkov zdravstvenega podjetja in slovenske višje srednje šole.
Nekaj podobnega se dogaja s starim pristaniščem, vendar je Pristaniška oblast šla še dlje. Izdelala je in včeraj objavila javni razpis za izdajo večletnih koncesij, ki bo območje in objekte v starem pristanišču dal na razpolago interesentom po delih. Teh je v razpisu kar 22, ponudniki pa bodo morali v prihodnjih štirih mesecih poleg prošenj pripraviti ustrezne načrte in točno pojasniti, kaj nameravajo početi na posameznih območjih (enem ali več). Vsi se bodo morali vsekakor sprijazniti z dejstvom, da je staro pristanišče pro-stocarinska cona in torej temu prilagoditi svoje ponudbe.
Družba Portocitta, ki je razpolaga s pomembno koncesijo, se je umaknila. Bo že res, da daje novi razpis na papirju možnost, da ena sama družba ali skupina podjetij zaprosi za vseh 22 območij; a to je zelo težko pričakovati. Ni ga namreč podjetnika, ki bi bil pripravljen vlagati toliko denarja v načrt, ki nudi zelo malo jamstev, začenši s problematiko prosto-carinskega območja. Dodaten problem je v tem, da je Pristaniška oblast izdelala projekt brez posvetovanja z deželno in lokalnimi upravami. Na to je opozoril tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je zaradi tega zahteval odstop predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi oziroma imenovanje izrednega komisarja. Pričakujemo, da se bodo Co-soliniju zdaj pridružili še drugi. Deželna, pokrajinska in tržaška občinska uprava so namreč večkrat zahtevale sodelovanje in poudarile, da je potrebno obravnavati staro pristanišče v luči razvoja mesta in njegovega zaledja.
Skratka, predsednica Monas-sijeva je šla samovoljno svojo pot, ki pa bo težko prispevala k razcvetu mesta. Skupen projekt, ki bi tudi urbanistično povezoval staro pristanišče in Terezijansko četrt, bi bil za Trst dobrodošla in pozitivna pobuda. Drugače bo izdajanje koncesij po delih privedlo do tega, da bodo nekateri podjetniki pobrali najbolj privlačna območja, torej v bistvu predele ob morju. Vse ostalo bo propadlo, od tega pa ne bo imel Trst popolnoma nič.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 19. FEBRUARJA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
RIM - Komplikacije s sestavljanjem vladne ekipe
Renzi na posvetovanjih »Vlada do konca tedna«
RIM - Mandatar za sestavo vlade Matteo Renzi je včeraj začel pogovore o oblikovanju nove koalicije. Prvi mož Demokratske stranke je dopoldne sam peš prišel v italijanski parlament, kjer se sestaja s predstavniki strank. Renzi je včerajšnje pogovore začel z manjšimi sredinskimi strankami, sledilo je srečanje z Alfanovo Novo desno sredino, katere podpora je za oblikovanje nove vlade ključna. Alfano je po srečanju z Ren-zijem postavil pogoje za podporo vladi: ta ne sme biti ne leva ne levosredinska, v njenem programu pa tudi ne sme biti davka na velika premoženja.
Do danes opoldne se namerava Renzi srečati z vodilnimi iz vseh parlamentarnih strank. Najbrž se bo sestal tudi z Gibanjem 5 zvezd, kajti četudi je Grillo proti, je spletna konzultacija dala drugačen odgovor.
Na 11. strani
SOČI 2014 - Tina Maze zlata tudi v velesalalomu
Snežna kraljica
MILAN - Imitator
Andro »Vendola« ugnal Barco
MILAN - Slovenski imitator Andro Merku je spet razvnel italijansko politično sceno. V ponedeljkovi oddaji La zanzara na Radiu 24 je z glasom Nichija Vendole spravil na led nekdanjega ministra Demokratske stranke Fabrizia Barco, ki je »razkril«, kako ga je podjetnik Carlo De Benedetti prepričeval, naj vstopi v Renzijevo vlado. O »ukradenem« intervjuju so včeraj pisali vsedržavni časopisi.
Na 5. strani
SOČI - Slovenski športniki so včeraj na zimskih olimpijskih igrah postavili nove mejnike. Hokejisti so se s popolno prevlado nad Avstrijci uvrstili v četrtfinale (danes bodo igrali proti Švedski), alpska smučarka Tina Maze pa je še drugič osvojila zlato, tokrat v
UKRAJINA - Mrtvi in ranjeni
Na demonstracijah spet izbruh nasilja
veleslalomu. Biatlonec Jakov Fak je končal tik pod stopničkami. Slovenija si je doslej v Sočiju priborila že šest kolajn. Mazejevo je v superkombina-ciji in superveleslalomu od kolajne resda ločilo le deset stotink sekunde, a včeraj so bile stotinke na njeni strani.
Bogomila Kravos članica PEN centra
Na 3. strani
Trst: razpis za koncesije v starem pristanišču
Na 4. strani
Timava povzroča težave v Štivanu
Na 4. strani
Mazače motil posvet o slabem spominu
Na 5. strani
V Sovodnjah pevski poklon Franju Rojcu
Na 14. strani
Po tekmi je šampionka dejala: »Zame lahko danes pada z neba, kar hoče, jaz sem prišla sem po to zmago. Verjela sem v njo, vedela sem, da bo šlo na 'knap', ampak sem se borila zanjo in je uspelo vse tako, kot smo planirali.«
Na 17., 18. in 19. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
šmaren PM
Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171
9771124666007
2
Sreda, 19. februarja 2014
ALPE-JADRAN
/
špeter - Jutri uvod v tridnevno prireditev Benečija v slovenskem prostoru
V ospredju priprave na počastitev stoletnice prve svetovne vojne
O tem, kaj pripravljata Kobariški muzej in Fundacija poti miru, bosta govorila Željko Cimprič in Zdravko Likar
ŠPETER - Kobariški muzej in Fundacija Poti miru sta sicer dobro poznana, jutri pa bo lahko širša javnost izvedela, kako sta nastali ti dve ustanovi, ki sta kulturno, socialno in ekonomsko dvignili Posočje ter ga postavili v središče dogajanja Slovenije in našega prostora, katere so njune dejavnosti in predvsem, kako se pripravljata na 100-letnico začetka prve svetovne vojne. V Slovenskem kulturnem domu v Špetru bosta namreč ob 19. uri gosta Inštituta za slovensko kulturo in Kulturnega društva Ivan Trinko Željko Cimprič iz Kobariškega muzeja in predsednik Fundacije Zdravko Likar. Večer bo povezoval novinar Antonio Banchig, dobrodošlico pa bo s pesmijo izrekel mešani pevski zbor Rečan.
Pobuda se uokvirja v tradicionalno tridnevno prireditev Benečija v skupnem slovenskem prostoru, ki že vrsto let v tem času poteka v Kobaridu
Željko Cimprič
nm
Zdravko Likar
arhiv
in ponuja Slovencem Videmske pokrajine priložnost, da svojim najbližjim sosedom predstavijo svoje kulturno dogajanje in snovanje. Prireditelji so kulturno društvo Stol, Občina Kobarid,
Fundacija Poti miru v Posočju in tolminski JSKD ter seveda beneški pobudniki. Lansko leto se je prireditev obogatila s tem, da se tridnevno srečanje beneških in posoških Slovencev za-
čne v Špetru, kjer je pozornost usmerjena v dejavnosti in kulturno dogajanje v Kobaridu.
V petek bo ob 19. uri srečanje v prostorih Fundacije v Kobaridu, kjer se bo njen predsednik Zdravko Likar pogovarjal s predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbolo in arhitektko Donatello Ruttar o poslanstvu in dejavnosti Inštituta ter o njegovi najnovejši pridobitvi, to je Slovenskem mul-timedialnem oknu v Špetru. Sledila bo predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja, o katerem bo spregovorila urednica Lucia Trusgnach. Na večeru bo nastopila vokalna skupina Buške čeče.
Tridnevno srečanje bo v nedeljo sklenilo Beneško gledališče, ki bo ob 18. uri v kobariškem kulturnem domu uprizorilo svoje zadnje delo, komedijo Hipnoza angleškega avtorja Davida Tri-strama v priredbi Marine Cernetig in režiji Marjana Bevka. (NM)
trst - Srečanje na Generalnem konzulatu RS v Trstu
Kmečka zveza pri Sergaševi
Za slovensko stanovsko organizacijo je Generalni konzulat RS v Trstu pomembna oporna točka za sodelovanje s kmetijskimi ustanovami v Sloveniji
kz
TRST - Predstavniki Deželne Kmečke zveze Franc Fabec, Edi Bukavec in Erik Masten so se včeraj na sedežu slovenskega konzulata v Trstu sestali z generalno konzulko Ingrid Sergaš in kon-zulko Eliško Kersnič Žmavc.
Voditelji stanovske organizacije so Sragaše-vi in Žmavčevi orisali dejavnosti Kmečke zveze in položaj kmetijstva na območjih treh pokrajin, na katerih živijo Slovenci v Italiji. Vloga stanovske organizacije je pri tem strateškega pomena ne le za razvoj kmetijskega potenciala, temveč tudi za ohranjanje slovenskega življa na teritoriju treh pokrajin.
Na srečanju je bil dan poseben poudarek sodelovanju Kmečke zveze s sorodnimi ustanovami v matični Sloveniji, zveza pa je pri tem tudi vezni člen in katalizator med kmetijskimi dejavniki naše dežele in Slovenije. V tej dejavnosti je generalni konzulat RS v Trstu tudi za Kmečko zvezo vselej predstavljal referenčno točko. V tem okviru je tekla beseda tudi o čezmejnih projektih, kjer si je Kmečka zveza v zadnjih letih pridobila pomembne izkušnje.
Zelena luč odbora za zdravstvo za kandidaturo Alenke Trop Skaza
LJUBLJANA - Odbor za zdravstvo je ocenil, da je bila predstavitev kandidatke za novo slovensko zdravstveno ministrico Alenke Trop Skaza ustrezna. Slednja je poudarila, da je skrajni čas, da se naredi vse, da bolniki ne bodo čutili težav v zdravstvenem sistemu. Njeno predstavitev je kot ustrezno ocenilo osem članov odbora, kot neustrezno pa eden. Trop Skaza je med zaslišanjem pred parlamentarnim odborom za zdravstvo večkrat ostro obsodila korupcijo. Glede nekaterih očitkov, da je tudi sama v konfliktu interesov, pa je pojasnila, da ne glede na njeno morebitno ministrovanje več ne bo proku-ristka v podjetju, katerega večinski lastnik je njen soprog.
Zaslišanji ostalih dveh kandidatov za ministra - Metoda Dragonje za gospodarstvo in Gorazda Žmavca za Slovence po svetu in v zamejstvu - bosta danes.
Registrirana brezposelnost decembra na 13,5 odstotka
LJUBLJANA - V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti decembra lani po dveh mesecih mirovanja zvišala in se v primerjavi z novembrom dvignila za 0,5 odstotne točke na 13,5 odstotka. Izraziteje se je zvišala med moškimi, in sicer z 12,1 na 13 odstotkov, so sporočili iz statističnega urada. Med ženskami se je stopnja brezposelnosti decembra v primerjavi z mesecem prej zvišala manj kot pri moških, in sicer za 0,1 odstotne točke na 14,2 odstotka.
Konec leta 2013 je bilo delovno aktivnih 791.323 oseb. To je skoraj 7000 oseb manj kot novembra. Upadlo je predvsem število delovno aktivnih moških, in sicer za nekaj manj kot 6000. Število delovno aktivnih oseb se je decembra zmanjševalo v skoraj vseh dejavnostih. Najizraziteje se je zmanjšalo v gradbeništvu (za nekaj več kot 3700), nekoliko manj izrazito pa v predelovalnih dejavnosti (za približno 1300). Pregled po starostnih razredih kaže, da se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala v vseh starostnih skupinah. Znova se je najbolj povečala med mladimi v starostni skupini 15-24 let (z 32,4 na 33,8 odstotka), predvsem zaradi upada števila delovno aktivnih oseb. Število na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih oseb se je v zadnjem obdobju leta 2013 zviševalo. Decembra lani jih je bilo 124.015, kar je za4700 oseb več kot novembra lani in za 5900 več kot decembra predlani.
univerza - Za maturante slovenskih višjih srednjih šol v Italiji
Vabilo na študij v Slovenijo
Za dijaki že informativna srečanja na šolah in informativni dan v Sloveniji - Do 5. marca prve prijave preko spleta
TRST, GORICA - V preteklih dneh so bili vsi maturanti slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta povabljeni na študij v Republiki Sloveniji. Od 6. do 11. februarja so na posameznih šolah potekala informativna srečanja s pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andrejo Duhovnik Antoni, medtem ko so se v petek, 14. februarja, polnoštevilno udeležili informativnega dneva v Sloveniji.
V Ljubljano je skupaj s profesorji spremljevalci šlo okoli devetdeset maturantov, ki so v slovensko prestolnico prispeli z avtobusom, do drugih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov pa so se podali sami. Seveda pa sta s svojimi študijskimi programi zanimivi obe bližnji univerzi v Novi Gorici in Kopru, tudi v Mariboru se na nekaterih fakultetah že izobražujejo bivši slovenski dijaki iz Italije, nekateri javni in zasebni samostojni visokošolski zavodi s koncesijo pa nudijo univerzitetni program, ki je v preteklosti zaradi specifične študijske smeri tudi že privabil maturante iz Trsta in Gorice.
Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe je enoten za vse programe v Sloveniji in je izšel 31. januarja letos za študijsko leto 2014/2015. Razpis je dostopen na spletni strani http://www.mizs.gov.si/filead-min/mizs.gov.si/pageuploads/Visoko_solstvo/Razpis_2014/D
odiplomski/Javni/Razpis_2014_2015.pdf. Letošnja novost je, da je potrebno prvo prijavo do 5. marca letos oddati preko spleta kot t.i. »eVŠ prijavo« na spletni naslov http://por-tal.evs.gov.si/prijava. Če ima posameznik t.i. »kvalificirano digitalno potrdilo« v Republiki Sloveniji, je s tem postopek sklenjen, drugače pa je potrebno obrazec natisniti in podpisanega priporočeno poslati po pošti v visokošolsko prijavno-infor-macijsko službo, in sicer na naslov univerze, kjer je prva izbira med izbranimi študijskimi programi.
Tehnično pomoč pri eVŠ prijavi nudi kontaktni center državne uprave vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 7. do 22. ure na telefonski številki 0802002 in na naslovu elektronske pošte ekc@gov.si. Kontaktni naslovi glede morebitnih dodatnih vprašanj o vpisu in o postopku priznavanja srednješolskega izobraževanja v Italiji so navedeni v besedilu že omenjenega razpisa od strani 2 do strani 17. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije objavlja tudi razpis za štipendije za Slovence zunaj meja Republike Slovenije na spletni strani http://www.sklad-kadri.si/si/stipendi-je/stipendije-za-studij-zamejcev-in-slovencev-po-svetu-v-sloveniji/. Ob nejasnostih pojasnila nudi tudi pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni (naslov elektronske pošte andreja.duhovnik@zrss.si).
celovec - V 92. letu starosti
Umrl slovenski podjetnik in zadružnik Franz Rutar
CELOVEC - V soboto je v 92. letu starosti umrl Franz Rutar, ugledni podjetnik, zadružnik in politični človek iz vrst slovenske manjšine na Koroškem. Rutar je bil prvi predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem, ki je ves svoj trud in svoje delo namenil za razvoj gospodarstva in tudi slovenstva na Koroškem. Z ustanovitvijo naturi-stičnega počitniškega naselja Rutar Lido je že takoj po vojni ustanovil mednarodno priznano turistično podjetje v občini Dobrla vas, prav tako je bil med drugim tudi ustanovitelj Južnokoroške gospodarske zadruge, soustanovitelj Podjunske trgovske družbe, iz katere je pozneje zrasel pohištveni Rutar Center, znan po celi Avstriji in Sloveniji.
Franz Rutar se je aktivno vključeval v življenje manjšine na Koroškem. Bil je tudi član Gospodarske zbornice Koroške in odbornik socialdemokratske-
Franz Rutar
ga združenja gospodarstvenikov in obrtnikov. Vse svoje življenje se je tudi politično udejstvoval in si aktivno prizadeval za ureditev manjšinskih pravic koroških Slovencev, med drugim za pravično ureditev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem ter tudi za samostojno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem v deželnem zboru v Celovcu. (il)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 19. februarja 2014
3
POLITIKA - Veliki premiki v Demokratski stranki
Serracchianijeva več v Rimu Rosato najbrž v Strasbourg
TRST - Če bo Matteu Renziju uspelo sestaviti novo vlado, bo Debora Serracchiani postala vršilka dolžnosti vsedržavne tajnice Demokratske stranke. O tem se vztrajno govori in piše v Rimu ter na deželni ravni, stvari bodo vsekakor jasnejše v naslednjih dneh.
Predsednica Furlanije-Julijske krajine je že sedaj močno angažirana v Rimu. Renzi jo je takoj po zmagi na primarnih volitvah imenoval v državno tajništvo DS ter ji poveril skrb za prevoze in prometnice, poleg tega pa je bila Serracchianijeva v preteklih mesecih stalni gost na radijskih in televizijskih oddajah (npr. Ballaro na RAI in Ottoemezzo na televiziji La 7). To predstavlja veliko obremenitev, predsednica pa je prepričana, da lahko brez večjih težav opravlja obe zadolžitvi.
Medtem ko je deželna koordi-natorka Forza Italia Sandra Savino mnenja, da bi se morala Serracchia-nijeva odločiti med Rimom in Deželo, so se v preteklih dneh negodovanja v zvezi s tem pojavila tudi v DS. Nekateri so predlagali imenovanje novega deželnega odbornika, ki bi podpredsedniku FJK Sergiu Bolzonellu pomagal pri reševanju gospodarskih problemov. Zamisel ni padla na rodovitna tla. Prva jo je zavrnila prav predsednica Dežele, ki je za sedaj izključila spremembe v deželnem odboru.
Komu iz FJK vozovnica za evropski parlament?
Debora Serracchiani je bila na volitvah leta 2009 edina iz FJK, ki ji je uspel preboj v evropski parlament. Čeprav se je prvič preizkusila na pomembnih volitvah, je na deželni ravni zbrala več kot 73 tisoč osebnih preferenc (skoraj 10 tisoč več kot Silvio Berlusconi), v volilnem okrožju severovzhodne Italije pa okoli 144 tisoč. Volilno zmagoslavje je Serracchiani-jevi odprlo pot na državno politično sceno, iz evropskega parlamenta je odstopila po izvolitvi za predsednico Dežele, saj sta funkciji nezdružljivi.
Severovzhodno volilno okrožje za evropske volitve zaobjema štiri dežele, poleg FJK še Emilijo-Romagno, Veneto ter Tridentinsko-Južno Tirolsko. Vsi kandidati iz FJK, ki hočejo biti izvoljeni, morajo nujno dobiti preference v Venetu ali Emiliji-Ro-magni. V preteklosti je to npr. uspelo Dimitriju Volčiču, pred njim pa tržaškemu komunistu Giorgiu Ros-settiju.
Na majskih volitvah se bo najbrž na kandidatni listi DS preizkusil tržaški poslanec Ettore Rosato, ki v zadnjih mesecih preživlja največ časa v Rimu. Tam je član ožjega vodstva strankine poslanske skupine in obenem v krogu sodelavcev tajnika Ren-zija. Rosato je trenutno vplivnejši v Rimu kot v Trstu, je pa gotovo eden redkih demokratov iz FJK, ki lahko računa na preference v Venetu in Emi-liji-Romagni, kjer sicer volivci v glav-
Predsednica FJK BDebora Serracchiani in poslanec Ettore Rosato
nem glasujejo za svoje kandidate. Italijanski severovzhod zastopa v evrop-
POROČILO DNA
V FJK organizirani kriminal mafijskega tipa ni prisoten
TRST - Furlanija-Julijska krajina je dežela, »kjer organizirani kriminal mafijskega tipa ni prisoten, vendar pa je nedvomno privlačna tudi za organizirani kriminal«. To izhaja iz poročila državne protimafijske direkcije DNA za leto 2013. V poročilu pa posebej opozarjajo, da se lahko majhna in srenja podjetja »zaradi negativne gospodarske konjunkture ujamejo v kriminalne mreže, ki ponujajo finančno pomoč in gotovino«. Za organizirani kriminal so mamljiva tudi velika javna dela, ki so v teku ali se načrtujejo v FJK.
Ob tem poročilo še navaja, da je v FJK in sosednjih državah prisotnih vedno več Italijanov, ki bi lahko bili povezani z organiziranim kriminalom mafijskega tipa, vendar pa za kriminalni vpliv na teritoriju ne uporabljajo klasičnih mafijskih metod temveč je njihov način dela veliko bolj prilagodljiv in predvsem povezan s krajevnim kriminalom. Zaradi svoje lege je FJK tudi tranzitna dežela za promet z mamili, orožje, tihotapljenje najrazličnejšega blaga in za nezakonito priseljevanje.
LJUBLJANA - Med novimi članicami Slovenskega centra PEN tudi Bogomila Kravos
»Na gledališče sem intimno vezana«
Kravosova je spregovorila o pomenu tržaškega gledališča in napovedala, da bo na to tematiko v kratkem izšlo njeno novo delo
LJUBLJANA - V ponedeljek je v organizaciji Slovenskega center PEN in Mire, ženskega odbora Slovenskega centra PEN, potekal predstavitveni večer novih članic in člana društva. Na srečanju so se predstavi-
li dr. Alenka Šelih, dr. Bogomila Kravos, Tanja Tuma, Suzana Tratnik in dr. Lenart Škof.
Dr. Alenka Šelih je kot dolgoletna profesorica in strokovnjakinja za kazensko pravo in kriminologijo izpostavila nekatere klju-
Pogovor z novimi članicami je vodil predsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan
roša
čne razlike med dojemanjem ter obravnavo kriminala nekoč v nekdanji Jugoslaviji in danes v Republiki Sloveniji. Ob tem pa se je pogovor večkrat dotaknil tudi Pozabljene polovice, zbornika portretov preko sto žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, ki je plod večletnega raziskovalnega dela uredniškega odbora pod vodstvom dr. Alenke Šelih.
Bogomila Kravos je predstavila nekaj zaključkov svojega dolgoletnega raziskovanja gledališke dejavnosti in dramatike na Tržaškem. »Na gledališče sem intimno vezana, od kar pomnim. Slovenska kultura se začne z gledališčem. Do leta 1902 nimamo drugih samostojnih del, z izjemo dramskih in prav gledališče v Trstu je tisto, ki zažene kulturno rast. V letu Cankarjeve smrti je bil prvi cikel njegovih dram prvič uprizorjen prav v Trstu. Tudi Hlapci so bili prvič predstavljeni prav v tem mestu,« je o pomenu gledališke dejavnosti za celoten slovenski prostor poudarila Bogomila Kravos. Ob
koncu srečanja je posebej za bralce Primorskega dnevnika še izpostavila, da naj bi njeno zadnje aktualno delo o tej tematiki izšlo prav v naslednjih dneh.
Dr. Lenart Škof, ki na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli predava »Etiko z bioe-tiko«, je predstavil svoje ukvarjanje s Scho-penhauerjem, s formalno ter tibetansko logiko, svoje srečanje z budizmom, hinduiz-mom ter feminističnimi študijami, s katerimi se poglobljeno ukvarja prav v zadnjem času. O slednjem je nekaj svojih misli dodala tudi dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja, pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. O problematiki založništva v Sloveniji je ob zaključku pogovora spregovorila še Tanja Tuma in sklenila, da je dobra knjiga produkt tima, od pisatelja, urednika ..., pa vse do distributerskih služb. Pogovor z novimi članicami in članom društva je vodil predsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan.
RoŠa
TRST - Župan Roberto Cosolini v Dnevnikovi prilogi Objektiv
Zakaj se Tržačanom splača Sežana?
»Slovence redno srečujem v tržaških kavarnah, mnogi Tržačani pa na pamet poznajo gostilne v notranjosti Slovenije«
TRST - Večini Tržačanov je všeč, da ni več državne meje, ki ločuje po jezikovni, ideološki in kulturni plati, je prepričan župan Trsta Roberto Coso-lini. Po njegovem je prišlo do nečesa drugega, pravi v intervjuju za Objektiv izpod peresa Ervina Hladnika Milhar-čiča. »Pogoji poslovanja na Opčinah ali v Sežani so različni. V Sežani je obrtniško delo cenejše. S prostim kroženjem to ustvarja konkurenčnost med različnimi pogoji poslovanja. Obrtniki in mali podjetniki v Trstu to občutijo kot napad in krivico. Kriva pa ni Slovenija ali slovenska podjetja, ampak politika Italije in tudi Evrope, ki ni pomislila, da bi morala na nekdanjih mejah omogočiti nekoliko bolj mehak pristanek,« meni Cosolini.
Prehod v odprto ekonomijo na meji bi morali po županovem prepričanju olajšati vsaj z davčno politiko. »Sedaj se Tržačanom bolj splača za-
menjati gume, najeti obrtnika ali opraviti kakšno drugo delo v Sloveniji kot v Trstu. Zaradi tega se tržaški obrtniki pritožujejo. Ampak v moderni ekonomiji je pač tako. Evropa pa je bila ob načrtovanju širitve površna, in zaradi tega se mnogo ljudi počuti, kot da z njo ekonomsko izgubljajo,« je slovenskemu novinarju še povedal tržaški župan.
V intervjuju je namenjena velika pozornost gospodarskemu položaju Trsta. Cosolini seveda ocenjuje, da mesto nikakor ne doživlja zatona, kot menijo nekateri, temveč da vztrajno išče priložnosti za nov zagon in za nov preporod. Tako imenovanega mejnega (ali obmejnega) območja ni več, medsebojno izmenjevanje je danes dosti bolj naravno, kot je bilo pred dvajsetimi leti. Za Slovence je normalno, da pridejo na kavo v Trst, Tržačani pa zelo dobro poznajo gostilne ne le v Ljubljani, temveč tudi v notranjosti Slo-
venije, pravi Cosolini.
V skoraj treh letih od izvolitve si je župan Trsta prizadeval za pospešitev medmestnih odnosov z Ljubljano, Dunajem, Gradcem in Zagrebom. »Tako v Trstu, kot v Kopru in Ljubljani, so manjšinske sile, ki se upirajo ideji iskanja skupnih poti in vztrajajo pri fron-talnih nasprotjih. Hočejo blok proti bloku. To je del naše resničnosti. Stalne konfrontacije in konfliktnosti nismo presegli. Toda hkrati smo naredili velike korake k ozdravitvi. Večina ljudi se pogovarja o normalnih stvareh,« je prepričan še tržaški župan. Z vidika perspektiv je Trst samo pridobil s padcem državne meje. Mesto se je vrnilo v mednarodno regionalno zaledje, zaradi katerega je nastalo. Prej je bil namreč Trst le skrajni severovzhod Italije, ki je do njega gojila ljubezen in brezbrižnost. Sedaj je drugače, ocenjuje Cosolini.
Župana Trsta in Ljubljane Roberto Cosolini in Zoran Jankovič
arhiv
4	Sreda, 19. februarja 2014	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
pristaniška oblast - V razpisu za izdajo koncesij potrjen pomen prostocarinske cone
V starem pristanišču 22 različnih območij
Pristaniška oblast je včeraj popoldne uradno objavila javni razpis za izdajo večletnih koncesij na razpoložljivih območjih starega pristanišča. Razpis predvideva dodelitev 22 območij različnih velikosti, ponudniki pa bodo morali v prošnjah točno določiti, kaj nameravajo storiti, in priložiti ustrezen načrt. Rok za vlaganje prošenj bo zapadel 30. junija ob 12. uri.
Predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi je torej šla svojo pot in včeraj popoldne objavila razpis, na katerega se je bil že vsul plaz kritik. Deželna, pokrajinska in tržaška občinska uprava so namreč obtožile Monassije-vo, da je izdelala razpis na lastno pest in brez posvetovanja. Poleg tega, so poudarjale, ne bi napovedano izdajanje koncesij po delih ustrezalo zahtevam po razvoju mesta in zaledja.
Monassijeva je vseeno vztrajala in na sedežu pristaniške oblasti včeraj popoldne predstavila razpis. Na novinarjevo vprašanje o zahtevah po njenem odstopu ali imenovanju komisarja (to je uradno zahteval župan Coso-lini), pa je odgovorila, da »ne vem, kdo zahteva odstop, mi smo tu, delamo in
Vsebino razpisa so predstavili na sedežu pristaniške oblasti
fotodamj@n
danes predstavimo razpis za razvoj starega pristanišča«.
Javni razpis so objavili včeraj popoldne na spletni strani Pristaniške oblasti, kjer so na voljo vsi podatki in podrobnosti, To so storili neposredno med tiskovno konferenco, kjer so predstavili glavne značilnosti razpisa oziroma glavne postavke, ki se jih bodo morali držati koncesionarji. Razpis so objavili na osnovi variante k pristaniške-
mu regulacijskemu načrtu, ki je bila sprejeta leta 2007 (t.i. varianta »Bar-duzzi«), je razložila Monassijeva. Med postavkami, ki jih bodo morali upoštevati koncesionarji, je na prvem mestu tista, da veljajo v starem pristanišču določila prostocarinske cone (tudi to je bil razlog za spor med Pristaniško oblastjo in lokalnimi upravami). Predsednica Monassijeva je glede tega dejala, da deluje staro pristanišče zelo do-
bro in kot primer navedla uspešno poslovanje Adriaterminala.
Med novostmi javnega razpisa je uvedba t.i. najmanjše enote za koncesijo (UMC). To pomeni, da ne bo mogel prosilec zahtevati le del enote UMC (to je lahko npr. skladišče). Koncesije zadevajo območje 67 hektarjev in je na voljo, kot rečeno, 22 delov. Koncesije bodo lahko trajale manj kot 4 leta (v tem primeru bo šlo za licence), ali bodo za srednja oziroma za dolga obdobja. Na papirju lahko družba ali skupina podjetij zaprosi za vseh 22 območij, vendar je to težko izvedljivo. Rok za predstavitev načrtov za razvoj dejavnosti na posameznih območij bo zapadel, kot omenjeno, konec junija.
Doslej je pokazalo zanimanje za delovanje v starem pristanišču približno 40 družb. Predsednica Monassijeva je zato izrazila upanje, da se bodo po objavi razpisa prikazale tudi ustrezne prošnje, in dodala, da bodo imeli pri izbiri koncesionar-jev prednost načrti, ki bodo zagotavljali delo in zaposlovanje. Prosilec bo moral namreč predstaviti tudi poslovni načrt, na tej osnovi pa bo pristaniška oblast odločala tudi glede trajanja koncesije.
A.G.
sodstvo
Mastelloni za krmilom tožilstva
Carlo Mastelloni
Carlo Mastelloni (na sliki) je včeraj uradno prevzel krmilo državnega tožilstva na tržaškem sodišču. Mastelloni je prevzel mesto Micheleja Dalla Coste, ki je bil sredi lanskega leta s strani Višjega sodnega sveta imenovan za vodjo državnega tožilstva v Trevi-su. Po njegovem odhodu je vodenje tožilstva začasno prevzel Federico Frezza.
Novi vodja tožilstva, ki je po rodu iz Neaplja, prihaja s sodišča v Benetkah, kjer je vodil celo vrsto zelo odmevnih preiskav o terorizmu in kriminalnih združbah. Ma-stelloni je skupaj s kolegom Feli-cejem Cassonom odkril tajno vojaško organizacijo Gladio ter preiskoval še danes nepojasnjeno strmoglavljenje letala Argo 16 italijanskih tajnih služb pri Benetkah.
štivan - V Jaknah, ob občinski cesti med Ribiškim naseljem in Štivanom
Timava se je ujezila
Območje usada se je razširilo - Voda preplavila tudi njivo in vinograd Davida Perica čez občinsko cesto
Obilno deževje je v prejšnjih dneh dvignilo gladino ob izviru reke Timave v Štivanu, da je voda zalila vinograd in njivo, ki jo v Jaknah - kot tistemu območju pravijo domačini - upravlja Davide Peric. Narasla voda pa je povzročila še drugo škodo: spodnesla je zemljo brega ob makadamski občinski cesti, ki vodi iz Ribiškega naselja v Štivan, da se je območje usada, ki je poleti 2012 podrl oporni betonski zid, močno razširilo. Če se bo tako stanje nadaljevalo, obstaja nevarnost, da bo kmalu zdrsel v vodo tudi del občinske ceste.
Zgodba usada v Jaknah meji že na absurd. Davide Peric in arhitekt Danilo Antoni sta včeraj nakazala vzroke usada. Posebna enota italijanske vojske je leta 2011 izbrala tisto območje za odstranitev na stotine neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne, ki jih je tjakaj v začetku petdesetih let odvrgla zavezniška vojaška uprava. Vojaki so odlagali pesek in zemljo iz struge Timave tik na breg in ga tako obtežili s tonami materiala. Tam so za več časa pustili tudi težko oklopno vozilo. Nekaj mesecev kasneje, potem ko so vojaki odšli, je oporni zid klecnil pod težo in prišlo je do nekaj desetin metrov dolgega usada.
Retova devinsko-nabrežinska občinska uprava se je obrnila na deželno upravo, da bi ji posredovala potrebna sredstva za namestitev novega opornega zida. Deželni odbor je novembra 2012 po posredovanju takratnega deželnega odbornika za civilno zaščito Luce Cirianija in deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca odobril prispevek v višini 185 tisoč evrov.
Sedanja levosredinska občinska uprava župana Vladimirja Kukanje pa tistih sredstev ne more izkoristiti, ker ji to prepoveduje nori pakt stabilnosti Montijeve vlade.
Posledica je paradoksalna: denar počiva na banki, medtem pa Timava odnaša zemljo z nezavarovanega brega in širi območje usada.
Brez betonske zaščite je narasla voda začela podtalno pronicati na njivo in vinograd Davida Perica ob občinski cesti. V prejšnjih dneh je bil vinograd docela poplavljen, včeraj se je gladina vode znižala na nekaj centimetrov. Štivanski vino-
gradnik je imel že prejšnjo sezono velike preglavice z vodo: njiva je bila tako razmočena, da je sploh ni mogel prekopati, ker so se začela kolesa traktorja vdirati v zemljo.
Z vinogradom ni nič boljše. Zadnje leto so začele dvestoletne trte rumeneti. Peric domneva, da je voda tako preplavila zemljo, da je odvzela koreninam potrebni kisik. »Trte umirajo,« je včeraj žalostno ugotavljal štivanski vinogradnik.
Ob takem razpletu se zastavljata vsaj dve vprašanji. Prvič: zakaj je bilo vojski omogočeno dostavljanje peska in zemlje iz struge Timave tik ob rob brega, da je tovor s svojo težo tako ošibil oporni zid, da je čez nekaj mesecev klecnil? Kdo je za to odgovoren? Kdo bo plačal škodo?
Drugič: usad predstavlja resno nevarnost. Brez hitrega posega se je območje še razširilo. Pakt stabilnosti je onemogočil poseg občine. Zakaj pa ni doslej posegla civilna zaščita?
M.K.
Levo Danilo Antoni in Davide Peric na kraju usada ob izviru Timave v Štivanu; zgodaj poplavljen vinograd
fotodamj@n
pokrajina - Dokument
Triletni načrt za preprečevanje korupcije v upravi
Ker javna uprava služi vsem občanom in občankam, je bistvenega pomena, kakšno je vedenje uslužbencev v njej. Od javnih uslužbencev se pričakuje, da bo njihovo delo strokovno, zakonito, hitro, zanesljivo ter etično in moralno nesporno. Da se javni uslužbenec prvi svojem delu ne bi znašel v etičnih dilemah, je poskrbela pokrajinska uprava, ki je pred tednom dni soglasno sprejela triletni načrt za preprečevanje korupcije. Gre za tehnično dokumentacijo, ki vsebuje protikorupcijska določila, nov načrt pa je uokvirjen v triletni načrt za transparentnost in integriteto 2014-2016.
Podrobnosti novega dokumenta sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavili predsednica Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica za upravo Mariella De Francesco. Predsednica je poudarila, da gre za pomemben dokument, ki vsebuje podatke o tem, kaj je prav in kaj ne v javni upravi, dokument pa pod drobnogled postavlja predvsem vedenje javnih uslužbencev. Po njenih besedah je transparentnost eden od glavnih pogojev za dobro delovanje javne uprave, pravilno ravnanje pa je mogoče presojati na podlagi veljavnih norm in etičnih kodeksov, ki naj bi narekovali, kako naj uslužbenec v upravi ravna, da bo njegovo ravnanje etično do njega samega in drugih. S tem dokumentom smo črno na belo zapisali, kaj pomeni koruptivno vedenje, je pojasnila Bassa Poropatova, ki je spomnila, da želi ta dokument zaščititi predvsem občane, ki bodo na spletni strani Pokrajine dobili vse informacije, ki jih bodo potrebovali. Predsednica je tudi obljubila, da bo vsak javni uslužbenec, ki se ne bo ravnal po moralnih in etičnih kriterijih svoje stroke, odgovarjal.
Odbornica De Francesco je dejala, da so se pri pripravi dokumenta osredotočili zlasti na tista področja, kjer je tveganje za korupcijo večje. Javni uslužbenci namreč opravljajo naloge, ki so pomembne ne le za organizacijo, v kateri dela, temveč za celotno družbo. Je del aparata, ki izvršuje javni interes, je poudarila odbornica in dodala, da si ta pokrajinska uprava zelo prizadeva za tran-sparentno delovanje. Prav transparentnost je po njenih besedah prvi ukrep pri preprečevanju korupcije.
Naj ob koncu še enkrat ponovimo, da je protiko-rupcijsko določilo dosegljivo na spletni strani Pokrajine Trst (amministrazione trasparente ali URP). (sč)
/
TRST
Sreda, 19. februarja 2014
5
radijska oddaja la zanzara - Slovenski imitator v središču vsedržavne pozornosti
Andro »Vendola« prelisičil tudi bivšega ministra Barco
Andro Merku je spet zadel v črno. Slovenski imitator je v ponedeljek v oddaji La zanzara milanskega Radia 24 z glasom tajnika SEL Nichija Vendole izvabil iz nekdanjega ministra Demokratske stranke Fabrizia Barce vznemirljive novice o njegovem »novačenju« za vstop v Renzijevo vlado. Italijanski vsedržavni časopisi so jih včeraj povzeli na prvih straneh in izpostavili predvsem pritiske podjetnika Carla De Benedettija, lastnika založniške grupe Espresso-Repubblica, ki je skušal Barco prepričati, naj vstopi v novo vlado kot minister za ekonomijo.
Fabrizio Barca ni bil prvi politik, ki ga je Merku z izposojenim glasom spravil na led. Pred njim se je - vedno z glasom Nichija Vendole - opekel senator Gibanja petih zvezd Francesco Campanella. Zelo odmeven je bil pogovor med nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Valeriom Onido in »Merkujevo« astrofizičarko Margheri-to Hack. Pred nekaj meseci je Androv »papež Frančišek« skušal »spreobrniti« znanega italijanskega matematika-ateista Piergiorgia Oddifreddija, pa tudi vodja senatorjev Demokratske stranke Luigi Zanda je ob aferi Ligresti nasedel glasu lažne pravosodne ministrice Annamarie Cancellieri.
Včeraj je Merkujev mobitel stalno brnel. Za radijsko potegavščino je prejel kopico čestitk na spletu, Gior-nale.it je objavil pogovor z njim (seveda se je predstavil z glasom Nichija Vendole...), nekaj pa je bilo tudi kritičnih pripomb, ker naj bi grobo kršil novinarsko etiko.
Kako Vam je prišla na misel ponedeljkova potegavščina na račun nekdanjega ministra Barce?
»To ni bila moja zamisel. Nasta-
Andro Merku v radijskem studiu oddaje La zanzara prav med pogovorom z nekdanjim ministrom Demokratske stranke Fabriziom Barco
foto riccardo poli
la je na zelniku vodje oddaje La zanzara Giuseppeja Crucianija, jaz sem jo izpeljal.«
Ali je pri njej še kdo sodeloval?
»V uredništvu sodelujejo še trije izredno profesionalni, pridni in izkušeni voditelji. Gre torej za timsko delo.«
Vaš doprinos pa je bil vsekakor odločilen ...
»Ko smo se odločili za potegavščino, sem moral zadevo poglobiti. Preštudiral sem odnose med Vendolo in Barco, pomembno je bilo vedeti, kaj meni Vendola o Renziju. Nadalje sem moral preveriti, da ni bil Vendola ob uri telefonskega pogovora zaseden na kaki seji ali na kakem srečanju. Nazadnje se je vse dobro izteklo, pri čemer je bila tudi sreča pomembna.«
Sreča?
»Seveda. Nekdanjega ministra smo iztaknili v trenutku, ko je stopal v taksi. To je bila najboljša možna situacija za tovrstne pogovore. Odgovarjal je sproščeno. V bistvu je le on govoril. Jaz sem mu kot Vendola postavil le nekaj vprašanj. Vse ostalo je kar sam od sebe povedal.«
Ali ste oddajali pogovor v živo?
»Ne, posneli smo ga ob uri kosila, oddajali pa ob 19.30. Vodja oddaje Cruciani in Davide Parenzo sta ponesla posnetek odgovornemu uredniku Radia 24, direktorju gospodarskega dnevnika Il Sole 24 Ore Robertu Na-poletanu, ta je ocenil, da ga lahko predvajamo, čeprav je bil v njem omenjen eden od najbolj vplivnih italijanskih gospodarstvenikov.«
Ste zadovoljni z rezultatom?
»Omenjeni smo na prvih straneh vseh italijanskih vsedržavnih časopisov. Vodja televizijske oddaje Matrix Luca Telese me je povabil v petek v oddajo, ki jo predvaja Canale 5, kaže, da bom gost tudi oddaje, ki jo vodi Federica Panicucci.«
Ali vas je morda Barca poklical?
»Ne.«
Pa Vendola in De Benedetti?
»Niti. Pač pa so me poklicali številni politični predstavniki.«
Kdo?
»Nomina sunt odiosa!«
Vsaj namig: iz katerega tabora?
»Tisti iz desnega tabora so mi čestitali, pa tudi nekateri iz levega so izrazili zadovoljstvo nad oddajo. Mnogi so mi poslali telefonsko sporočilce, številni so mi čestitali preko družbenih omrežij.«
Na spletu pa ste bili spet deležni tudi kritik, češ da naj bi kršili novinarsko deontologijo.
»Že spet! Zadeva je taka: kritike bi bile upravičene, če bi bil poklicni novinar, sem pa publicist. Jaz ne opravljam novinarskega dela, moje delo je drugačnega značaja. V pogodbi imam napisano, da v oddaji La zanzara opravljam vlogo igralca in imitatorja, kar nima prav nobenega opravka z novinarstvom in novinarsko deontologijo.«
Kaj pa, če vas kdo toži?
»Radio 24 mi zagotavlja pravno kritje. Radio sodi v okvir časopisa italijanskih industrijcev Il Sole 24 Ore, to je velik radio, ki ima za sabo veliko gospodarsko grupo. Pred časom so nekateri že napovedali razne tožbe, a ostalo je pri napovedih ... «
M.K.
Danes v Devinu žalna seja v spomin na Draga Legišo
Ob smrti časnikarja, javnega delavca in politika dr. Draga Legiše, ki je preminil minuli četrtek v tržaški bolnišnici na Katinari, bodo njegovi sodelavci in prijatelji priredili danes, na predvečer pogreba, žalno sejo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Začela se bo ob 20. uri z nastopom Fantov izpod Grmade, nakar se bo več govornikov spomnilo Legiševega lika in dela.
Biološka oporoka: prvi korak tržaškega občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji ponedeljkovi seji storil prvi korak na poti uvajanja t.i. biološke oporoke, saj je na predlog podžupanje Fabiane Martini odobril osnutek sklepa občinskega sveta, ki predvideva uvedbo t.i. »Dat« oz. službe za hranjenje vnaprejšnjih izjav občanov, ali želijo oz. ne želijo zdravljenja v trenutku, ko ne bi bili več v stanju tega posredovati zdravnikom. Cilj tega je pomagati zdravnikom ugotoviti želje pacientov, ko slednji ne bi bili več v stanju teh sporočiti sami. Po odobritvi občinskega odbora bo osnutek sklepa zdaj romal v rajonske svete, ki bodo morali dati svoje mnenje, nato v pristojno komisijo, na koncu pa se bo moral o njem izreči občinski svet.
»Odpečatili« Etnoblog
Včeraj se je izvedelo, da je tržaško sodišče po obravnavi, ki je potekala pretekli četrtek, odredilo odpravo zasega lokala združenja Etnoblog na Tra-janovem nabrežju v Trstu. Lokal so zasegli preteklega 19. januarja z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev, saj naj bi bilo prostora premalo, obiskovalcev pa preveč. Kot piše na Etnoblogovi strani na Face-booku, je to prvi korak na poti do dokončnega ponovnega odprtja lokala, pri čemer se upa, da se bo zgodilo že pred pomladjo. Prav tako se je združenje Etnoblog preko Facebooka zahvalilo vsem, ki so mu v tem času po zasegu lokala stali ob strani.
skp-sik - Na pobudo nekaterih protifašističnih organizacij
Posvet o »slabem spominu«
Kritike na račun Cristicchija in njegove predstave - V noči na torek so bili mazači spet na delu
Rdeča barva na pročelju stavbe, v kateri imata sedež obe komunistični stranki, in napisa »Pahor kapo« ter »Partigiani infoibatori« na nasprotni strani ceste. Tako je Ulica Tarabocchia včeraj pričakala udeležence posveta Slab spomin, ki so ga Skupina zgodovinskega odporništva, uredništvo spletne strani www.diecifebbraio.info in Protifašistična koordinacija priredili, da bi javnost opozorili na pretvarjanje zgodovinskih dejstev, ki smo mu vsako leto priča ob dnevu spominjanja. Iskanje resnice in opozarjanje na manipulacije ostaja očitno tudi danes moteče, kot sta uvodoma ugotavljala tajnika obeh strank, Peter Behrens in Bruna Zorzini.
Zgodovinarka Claudia Cernigoi je občinstvu predstavila zelo natančno recenzijo predstave Skladišče 18, v kateri je Simone Cristicchi sprego-
Levo
govorniška miza, desno eden od sramotilnih napisov
fotodamj@n
voril o eksodusu in fojbah (rimski kantavtor bo danes ob 19. uri v hotelu Savoia predstavil knjigo, ki je nastala na podlagi gledališkega besedila). Po njeni oceni predstava sloni na nekaterih zgrešenih zgodovinskih podatkih in posploševanjih, zamolčuje krivde fašistov in sramoti partizansko gibanje: glede na velik odmev, ki ga ima predstava, pa se ji vsiljuje dvom, da stoji za njo natančen političen načrt, v katerem je Cristicchi samo vezni člen.
Njena kolegica Alessandra Kersevan Cri-sticchiju očita nepoznavanje zgodovinskih dejstev in omejeno poznavanje tukajšnjih jezikovnih, nacionalnih in zgodovinskih občutljivosti. Tistim, tudi na levici, ki trdijo, da umetniških izbir ne bi smeli kritizirati, pa odgovarja, da gre za zgodo-vinsko-umetniško predstavo, ki bi morala zato sloneti na preverjenih podatkih. Tako kot bi mora-
le svečanosti ob 10. februarju spregovoriti tudi o kompleksnih dogodkih ob vzhodni meji, kot besedilo zakona, ki ustanavlja dan spominjanja, tudi predvideva. Vsemu temu se lahko zoperstavi-mo samo s »kulturno gverilo« - s širjenjem drugačnih podatkov.
Med ostalimi razpravljavci velja omeniti vsaj še Sama Pahorja, ki je opozoril na premalo poznan doprinos prebivalcev Julijske krajine v boju proti fašizmu. O tem na primer priča število smrtnih obsodb, ki jih je izreklo posebno fašistično sodišče za zaščito države (skoraj polovica usmrčenih je bila iz naših krajev). Spomnil pa je tudi na delovanje posebnega inšpektorata in še enkrat opozoril na nevarnost, da njegov sedež v Ulici Cologna postane parkirna hiša. Stotine moških in žensk, ki so trpeli v tistih prostorih, si tega gotovo ne zaslužijo. (pd)
zgonik - Včeraj na avtocesti
Vnel se je motor avtobusa
Na avtocestnem odseku med Moščenicami in Trstom je včeraj dopoldne približno kilometer pred izhodom za Zgonik turistični avtobus prizadel požar, ki na srečo ni imel hujših posledic. Bilo je malo pred 10.30, ko so nam na poveljstvu gasilcev dejali, da ravno poteka reševanje na avtocesti v bližini Sesljana. Pozneje se je izvedelo, da je dogajanje potekalo, kot že rečeno, pri Zgoniku, kjer se je na avtobusu z neapeljsko registracijo, ki je peljal proti Trstu, vnel motor, na prizorišče pa so prihiteli pripadniki prometne policije, osebje avtocestnega podjetja Anas in gasilci z Opčin, ki so kmalu pogasili plamene (na sliki FOTO DAMJ@N). Kot kaže, pri tem ni bil nihče poškodovan.
6
Sreda, 19. februarja 2014
TRST
/
dsi - Predstavili slovenski prevod knjige Marte Ascoli
Auschwitz je tudi tvoj: branje, ki te posrka vase
Knjigo je prevedla Magda Jevnikar, izdala pa založba Mladika
Tržaška avtorica ima daljne slovenske korenine. 15. aprila 1945 je v Bergen-Belsenu dočakala osvoboditev, na enakem kraju in na isti dan kot Boris Pahor. Čutila je potrebo, da spregovori o tej izkušnji, ki jo je doživela na svoji koži kot sedemnajstletno dekle, tako je njena knjiga »Auschwitz e di tutti« prvič izšla leta 1998 pri založbi Lint v Trstu. Trinajst let kasneje jo je izdala vsedržavna italijanska založba Rizzoli v Milanu, v Društvu slovenskih izobražencev pa so v ponedeljek predstavili slovensko različico Auschwitz je tudi tvoj, ki jo je izdala založba Mladika. Večer so izoblikovale urednica Nadia Roncelli, prevajalka Magda Jevnikar, avtoričin sin Davide Puzzolo in zgodovinarka ter tržaška predsednica združenja deportirancev ANED Dunja Nanut.
Marta Ascoli spregovori v knjigi o taborišču na preprost, a pretresljiv način, ki človeka takoj prevzame. Ko je bila šele sedemnajstletno dekle, sta dva esesovca vdrla v stanovanje, da bi odvedla celo družino, ki je bila napol judovska. Prva postaja je bila v Rižarni pri Sv. Soboti, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, sledila je ločitev od matere in vožnja z vlakom proti Auschwitzu, potem
Birkenau, Bergen-Belsen: sneg, prisilno delo, stradanje, bolezni in mučenje. Davide Puzzolo je prisotne pozdravil v imenu matere, ki se srečanja ni mogla udeležiti zaradi zdravstvenih težav. Marta As-coli je začela pisati šele pri sedemdesetih letih iz moralnega čuta do tistih, ki niso preživeli in pa v spomin na svojega očeta, ki so ga ubili v Auschwitzu.
Magdi Jevnikar je prijateljica Eva Fičur podarila knjigo v izvirniku in jo vprašala, kaj misli o njej, saj bi se jo splačalo prevesti zaradi zornega kota avtorice, ki je pri pričevanju ohranila dušo sedemnajstletnega dekleta. Knjiga je primerna tudi za mlade, ki si sploh ne morejo predstavljati, kaj pomeni biti oropani mladosti. Branje je tako, da te posrka vase, istočasno pa nudi veliko informacij. Določene stvari samo omeni, na primer kanibalizem, a ga ne opiše, da bi branje ne postalo neznosno. Slednje je težko zaradi vsebine, ker podoživljaš trenutke. Tako je prevajalka obiskala Ri-žarno in Auschwitz-Birkenau, ob vsem tem pa se zaveda, kakšno srečo imamo, da smo se rodili pozneje. Marta Asco-li je bistra, inteligentna, zelo odprta, brez predsodkov in posploševanja; go-
Z leve:
predsednica ANED Dunja Nanut, prevajalka Magda Jevnikar in urednica založbe Mladika Nadia Roncelli
foto damj@n
vori o posameznikih in brez sovraštva, ne izraža želje po maščevanju.
Zgodovinarka Dunja Nanut, ki se ukvarja s to tematiko in je posnela tudi dokumentarec z deportiranci, je spregovorila o pomenu pričevanja in vrednosti, ki ga slednje pridobi s časom. Marta je bila posebna ženska, naivna študentka, ki pa jo je izkušnja zelo hitro spremenila. Takoj je nosila obleke brez rokavov, ni je bilo sram in ni prikrivala tetovirane številke. Dobra plat pričevanj je, da pridejo takoj do širše publike, niso zahteven zgodovinski tekst. Na začetku deportirancev ni nihče hotel poslušati, zato niso govorili dolga desetletja. Primo Levi je prevzel nase težo, da spregovori o tem. Do pomembne prelomnice je prišlo leta 1961, ko se je od 16. aprila do 12. junija na sodišču v Jeruzalemu na procesu proti Adolfu Eichmannu zvrstilo več kot sto preživelih deportirancev in to so predvajali po televiziji.
Ob koncu si je občinstvo v Peterli-novi dvorani ogledalo dokumentarni film Frauen Konzentrationslager režiserja Marca Coslovicha o petih ženskah iz FJK v nemških koncentracijskih taboriščih. To so Savina Rupel, Aurelia Gregori, Rosa Can-toni, Bianca Torre in Marta Ascoli (met).
Ludwig Boltzmann
devin - Jutri na pročelju hotela Ples
Odkritje plošče v spomin na Ludwiga Botzmanna
Ludwig Boltzmann je le dočakal ploščo, ki bo spominjala na njegovo smrt v Devinu. Slovesno jo bodo odkrili jutri, ob 170-letnici rojstva velikega fizika na Dunaju, in sicer na pročelju nekdanjega hotela Ples, v katerem si je Botz-mann vzel življenje 5. septembra 1906. Ploščo s štirijezičnim napisom (v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini) sta v sodelovanju s Konzorcijem za fiziko iz Trsta postavila Jadranski zavod združenega sveta, ki zdaj uporablja nekdanji hotel Ples, ter Občina Devin Nabrežina.
Slovesnega odkritja ob 11. uri se bo udeležila tudi Botzmannova vnukinja Ilse Marie Fasol Boltzmann. Udeleženci se bodo nato preselili v bližnji avditorij devinskega zavoda, kjer bo spominska slovesnost. Govorili bodo predsednik zavoda Gianfranco Facco Bonetti, že omenjena Botzmannova vnukinja ter tržaška fizika Giancarlo Ghirardi in Francesco Mussardo.
Jutri na Opčinah Silva Matos o komuniciranju
Jutri, 20. t. m., bo v okviru niza o »pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe« predavala diplomirana psihologinja in terapevtka, Silva Matos. Mnogim je to ime že znano, saj je njena poklicna pot zelo bogata: deluje kot osebna terapevtka, je avtorica več knjig, veliko predava, ima delavnice in vodi seminarje o psiholoških temah (o komunikaciji, o vzgoji otrok, o kvalitetnih medsebojnih odnosih, o obvladovanju stisk ...). Znanje bogati z mnogimi poklicnimi izkušnjami, saj je delovala kot svetovalka za šolsko mladino in za izobraževanje odraslih, vse življenje se izobražuje v Sloveniji in v tujini. Posebej so ji blizu teme o komunikaciji in o ustvarjalnosti - vprašanja, ki so v tesni povezavi s srečnim in kvalitetnim življenjem. Naslov tokratnega predavanja je »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov«.
Vsi vemo, kako je za vsakega človeka zelo važno, da obvlada veščino učinkovitega komuniciranja. Doma, na delu, ali v vzgoji je pomembno znati vzpostaviti dober odnos s pomočjo učinkovite komunikacije. Znanstvene raziskave so pokazale, da učinkovita komunikacija vpliva na človekovo realizacijo in na osebno srečo. Velja pa seveda tudi obratno: neučinkovita komunikacija nas velikokrat vodi do nesoglasij in konfliktov in do drugih negativnih posledic. Toda kako lahko pridobimo te veščine? Ali se jih lahko naučimo pri vseh starostih? Če želite imeti odgovore na ta vprašanja, ste vabljeni, da pridete poslušat Silvo Matos ta četrtek, ob 20h v Finžgarjev dom na Opčine. (AP)
Koristen izlet po poteh spomina v Ljubljani
»Sobotni izlet v Ljubljano, ali bolje povedano ekskurzija skozi našo zgodovino, na pobudo združenih sekcij ANPI-VZPI iz Občine Dolina, je štel nad 60 udeležencev; in bilo bi jih še enkrat toliko, ko bi se vsi zainteresirani pravočasno prijavili. S spoštljivim in radovednim zanimanjem smo obiskali kraj žalostnega spomina pri Sv. Urhu, Gramozno jamo, kjer je Mus-solinijeva vlada streljala na slovenske domoljube, med njimi tudi na našega Tržačana in voditelja partizanskega upora Toneta Tomšiča, Muzej novejše zgodovine, ki v slikah, besedah in dejanjih prikazuje usodo in vlogo slovenskih in hrvaških Prekomorcev, ter prvovrstno razstavo o maršalu Titu in njegovi Jugoslaviji. Udeleženci so ugotavljali, da so čas za izlet koristno preživeli.« (ŠE)
j/^ o' kraški pust 2014 - Openski pustni voz s posodobljeno različico znane pravljice
Palčki in čarovnica z jabolkom praznih obljub Kako bo s pustarsko delavnico prihodnje leto?
Openskim pustarjem politična satira ne leži. Do lanske zmage na Kraškem pustu so prišli s pomočjo »Arka-Maye«, ki bi lahko po vsem deževju še vedno ustrezala trenutnim vremenskim razmeram, vendar so se tokrat odločili, da bodo ugriznili v drugo aktualno kislo jabolko.
Najbolj obdelan sadež v zgodovini ne prihaja iz Rajskega vrta, niti iz Silicijeve doline, temveč iz pravljičnega sveta, kjer domujejo Sne-guljčica, palčki in hudobna čarovnica. Razlik s pravljico bratov Grimm pa je kar veliko. Pustni voz bo spremljalo preko sto brezposelnih palčkov v sedmih barvnih odtenkih, za njimi pa bo hudobna čarovnica, ki bo iz velike košare ponujala zastrupljeni sadež. Ravno na tem bodo lepo škilili napisi nemogočih obljub o delovnih mestih, socialnih spremembah in čimprejšnji odpravi ekonomske krize.
Ironija openskih pustarjev pa skriva tudi grenko resnico. Med temi, ki redno skrbijo za oblikovanje voza in mask, se marsikdo dnevno sooča s pomanjkanjem zaposlitve. Pustno obdobje jih vsekakor izredno navdušuje, pravzaprav so nekateri s pripravo lope začeli že septembra. Dogajanje ob pustni skupini pa se oblikuje skozi vse leto.
Alberto Antoni in David Pauletič sta že vrsto let duši graditeljev, z letošnjim potekom del pa sta dokaj zadovoljna. Oba pravita, da jim delovne sile ne primanjkuje in da se starejši generaciji pridružujejo tudi mlajši obrazi. Ob njiju je najbolj dejavna skupina desetih navdušencev, med temi si vsak lasti določeno specializacijo. Poliuretanske glave že vrsto let oblikuje Devan Taučer, ki ga pot s Ko-bariškega do domačih Opčin nikakor ne oddaljuje od pustne strasti, medtem ko je za detajle zadolžena zidarska roka Adriana Pleha-na. Za obleke in koreografijo skrbijo Ester, Cristina, Sara, Maja, Lara in Erika.
Ob Kraškem pustu se bodo udeležili tudi povorke v Trstu. Prepričani pa so, da ne bi vlagali toliko energij, če ne bi obstajala taka oblika nastopanja, kot jo nudi Kraški pust. Ob lanski zmagi hočejo dokazati, da so njihove pustarske sposobnosti še vedno na visoki ravni, skrbi pa jih bodoča prostorska stiska. V prihodnjem letu bodo namreč stekla obnovitvena dela v sosednji bivši kasarni finančne straže, kar postavlja pod vprašaj postavitev začasne pustarske delavnice ob igrišču Prosvetnega doma. (mar)
Brez Kraškega pusta bi openski pustarji ne vlagali toliko energije v izdelavo voza
foto damj@n
/
TRST
Sreda, 19. februarja 2014
7
BOLJUNEC - Na povabilo Skupine 35-55 SKD France Prešeren
Danijel Novak prikazal skrivnostni svet čebel
Predsednik Društva slovenskih čebelarjev postregel tudi s svojim medom
Prejšnji četrtek je Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca gostila Danijela Novaka, predsednika novoustanovljenega Društva slovenskih čebelarjev iz Trsta, ki je predaval o čudovitem in še vedno skrivnosti polnem življenju in delu čebel ter o čebelarstvu nasploh. Na začetku je podal zgodovinski oris razvoja čebelarstva v naših krajih in utemeljil nujnost nastanka Društva slovenskih čebelarjev, ki omogoča večji razvoj domačih čebelarjev in povezovanje s sorodnimi društvi v Sloveniji.
SLAVISTI - V petek
Prešernove prešerne v čast Merkúju
Na lepo obiskanem večeru je Danijel, ki je tudi sam čebelar, znal pritegniti pozornost poslušalcev s svojim širokim poznavanjem sveta čebel in s pripovedovanjem o lastnih izkušnjah. Dejstva je tudi nazorno prikazal, saj je s seboj prinesel panj, satovje, omelo, ka-dilnik in plakat, na katerem so bile prikazane značilnosti matice, čebele delavke in trota ter satovja.
Ob pomembni vlogi, ki jo čebela ima za človeka, je predavatelj povedal, da je lahko prav človek eden najhujših sovražnikov te koristne žuželke, saj pro-
Pavle Merkü
foto damj@n
Prešernove prešerne: tako je naslov večeru, ki ga Slavistično društvo Trst-Go-rica-Videm ob prazniku slovenske kulture prireja v petek ob 19. uri v kavarni San Marco v Trstu, posvečen pa bo letošnjemu Prešernovemu nagrajencu, tržaškemu skladatelju in jezikoslovcu Pavletu Merkuju, saj so pri Slavističnem društvu prepričani, da je z Merkujem vred nagrado prejel tudi pomemben del tržaške slovenske kulture.
Veliko vemo o Prešernovi življenjski nesreči in tragiki, o njegovem upu in brezupu, zelo odrinjen ali neznan pa je ostal vedri, šegavi in radoživi del njegove poezije. Njegov humor je bil živ na vseh ravneh, bil je zdaj hudomušen in igriv, zdaj agresiven, včasih tudi oster in celo robat. Tako je vse življenje pisal satire in epigrame na račun svojih idejnih in literarnih nasprotnikov, večkrat tudi na račun prijateljev. Slavistično društvo želi letos opozoriti prav na tovrstno poezijo z namenom, da bi spoznali tudi pesnikov manj znani obraz.
Po uvodni besedi Marije Pirjevec bosta Prešernove hudomušne in satirične pesmi predstavila igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Nikla P. Panizon in Danijel Malalan. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Felipe Kopušar Prenz.
V	SKD Škamperle
■	• I «v
pravljica za najmlajše
Skd Škamperle vabi jutri ob 16.30 svoje najmlajše člane na pravljico. Pravljičar Gleb Verč bo pripovedoval o volčiču, ki se je oddaljil od svojega krdela in se izgubil. Naslov pravljice je Bee, je zablejal volkec. Zakaj, saj volki tulijo! No, ta je taval, dokler se ni zasmilil starejši ovci in ga je čreda sprejela medse. Med ovčkami se je naučil blejati, saj drugega ni slišal in bil je prepričan, da je čisto navadno jagnje. Potem se je pa zgodilo nepredvideno: srečal je volkuljo in blejal vanjo od strahu! In kako je bilo potem ... To bomo odkrili na pravljični urici. Kot po navadi bo veselo in ustvarjalno!
Srečanja šole Sissa
Na sedežu visoke šole Sissa bo danes ob 17. uri prvo iz niza šestih srečanj omenjene šole, posvečenih prepletanju znanosti, umetnosti in igre. Na današnjem srečanju bo fizik in ljubitelj filma Gianni Zanarini govoril o liku znanstvenika kot osamljenega in nerazumljenega junaka, ki se pojavlja v nekaterih filmih v zadnjih letih.
Koncert na Tartiniju
V	zborni dvorani konservatorija Giuseppe Tartini bo drevi ob 20.30 prvi iz niza zimskih in pomladnih sredinih koncertov. Koncert z naslovom Vizija in racionalnost bo posvečen protislovnim aspektom glasbe iz začetka 20. stoletja, oblikovali pa ga bodo Teresa Trevisan in Flavio Zacca-ria-klavir ter Fabián Pérez-Tedesco in Giorgio Ziraldo-toklala, ki bodo izvajali dela Bele Bartoka in Sergeja Rahmaninova.
Včeraj danes
[12 Lekarne
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. februarja 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 - 040 302800.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
Predavatelj je s seboj prinesel panj, satovje, omelo, kadilnik in plakat, na katerem so bile prikazane značilnosti matice, čebele delavke in trota ter satovja
foto damj@n
blem onesnaževanja bistveno ogroža njihov obstoj. Pri tem pa je opozoril tudi na pereč problem varoze, zajedalske bolezni čebeljih družin, ki jo povzroča pršica, za katero ni še učinkovitih zdravil in ob napadu panjev lahko povzroča pravo morijo. Ob informativnem materialu, ki je bil na voljo poslušalcem, je Danijel postregel tudi s svojim odličnim medom. Za zaključek so kot običajno članice Skupine 35-55 poskrbele še za prigrizek, ob sproščenem klepetu pa je Danijel razkril še marsikatero čebelarsko skrivnost. (so)
Danes, SREDA, 19. februarja 2014
JULIJAN
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 22.29 in zatone ob 9.15.
Jutri, ČETRTEK, 20. februarja 2014
LEON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 6 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C.
AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Il mistero di Dante«; 18.15, 21.30 »San-gue«.
FELLINI - 16.40, 18.45, 21.00 »I segreti di Osage County«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Storia d'inverno«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »Ledeno kraljestvo«; 14.00, 16.00 »Lego Film«; 15.00, 17.00 »Lego Film 3D«; 17.15 »Ameriške prevare«; 19.00 »Divja salsa«; 20.00 »12 let suženj«; 17.30, 21.00 »Neskončna ljubezen«; 13.30, 15.30 »Pločevinko«; 13.45, 15.40 »Purana na begu«; 14.30, 16.30 »Purana na begu 3D«; 18.30, 20.50 »Robocop«; 18.15, 20.15 »Vampirska akademija«; 19.40 »Volk iz Wall Street«; 18.00, 20.30 »Zimska pripoved«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Maček Muri«; 10.10 »Zambezija 3D«; 20.00 »Neskončna ljubezen« .
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 16.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Smetto quando voglio«; Dvorana 2: 16.45 »Khumba«; 18.15, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.15 »Belle & Se-bastien«; 16.30, 22.15 »Tutto e per-duto«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18 leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 16.30 »Belle & Sebastien«; 16.40, 19.00, 20.00, 21.15, 22.15 »Sotto una buona stella«; 16.30, 19.00, 21.30 »Monuments Men«; 16.40, 20.00, 22.10 »Smetto quando vo-glio«; 16.30 »Robocop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Storia d'inverno«; 18.25, 20.20, 22.15 »Pantani«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30 »Belle e Sebastien«; 20.00 »Aida«; Dvorana 2: 17.30, 20.15, 22.15 »Sot-to una buona stella«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 5: 17.15 »Khumba«; 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«.
19.2.2013
19.2.2014
Albino Clarici
Tvoja ljubezen je vedno z nami. Tvoja družina
Cerovlje, 19. februarja 2014
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Emilia Caharija vd. Bagozzi
Žalostno vest sporočajo
sinova Franco in Alessandro ter ostalo sorodstvo.
Pokojnica bo ležala v četrtek, 20. februarja od 10. do 11. ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga.
Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 24. februarja ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini.
Nabrežina, 19. februarja 2014
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Ciao nona Marco in Davide
Zadnji pozdrav dragi Milki
sestra Pavla
Ob slovesu tete Milke sočustvujemo z bratrancema Francom in Sandrom
Tamara, Gabriela, Tonči, Tanja in Nadja z družinami
Žalovanju se pridružuje svakinja Pierina
^ Zapustila nas je naša draga
Rosalia Tul vd. Tul
Žalostno vest sporočajo
sin Rado ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v petek, 21. februarja od 11.00 do 12. ure v ulici Co-stalunga.
Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah in pokop na domačem pokopališču.
Križpot, 19. februarja 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav teti Zalki nečaka Boris in Slavoj z družinama
Ob izgubi drage mame izrekamo Radu občuteno sožalje
vsi pri Comec in Comec Plast.
Ob izgubi drage mame Zalke izrekata svojemu članu Radu Tulu občuteno sožalje
Nonet in SKD Primorsko
8
Sreda, 19. februarja 2014
TRST
/
Čestitke
Danes KASIA praznuje 10 let. Mnogo zdravja in veselja ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini -slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-doli-na.it.
Ü3 Obvestila
SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom. Denar zbiramo na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška 131-133 do 28. februarja 2014 od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
OPENSKA PUSTNA SKUPINA vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali s skupino na letošnjem Kraškem pustu, da se zglasijo v večernih urah v kletnih prostorih Prosvetnega doma.
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Drugi sklic bo danes, 19. februarja, ob 20.30.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, spet delovala od danes,
19.	februarja dalje, v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
DELAVNICA O PREHRANI pri SKD Igo
Gruden bo potekala v društvenih prostorih v soboto, 22. februarja, od
14. do 18. ure. Vodila jo bo Ica Kre-bar, avtorica knjige »Kuharica za dušo in telo«. Pojasnila in vpis na tel.: (00386) 40303578 ali na: mateja.saj-na@gmail.com. Zaželjene so predhodne prijave najkasneje do četrtka,
20.	februarja. Vabljeni!
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu na Pro-seku.
SDD JAKA ŠTOKA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Kulturnem domu na Proseku.
SKD BARKOVLJE organizira tečaj obrazne joge. Vadba bo ob četrtkih, od 18.00 do 19.30. Začel se bo v četrtek, 20. februarja, zaključil pa 20. marca. Dodatne informacije na tel. 347-0335969 (Petra). Vabljeni!
SKP-EL IN SIK vabita v četrtek, 20. februarja, ob 19.30 člane in simpatizerje na pokrajinski aktiv na temo »Evropske volitve... diskutirajmo skupaj« na sedežu tržaške federacije SKP, Ul. Ta-rabochia, 3 (1. nadstropje).
V DRUŠTVU SKD ŠKAMPERLE na Stadionu 1. maj, Vrdelska c. 7, bo v četrtek, 20. februarja, ob 16.30 pravljica za najmlajše z naslovom Bee, je za-blejal volkec. Kot po navadi bo veselo in ustvarjalno!
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - pokal »Nova«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. februarja, v Forni di Sopra. Vpisova-
nje je možno do petka, 21. februarja, na tel. št. 342-0730513 (Sabina). Nadaljujejo se tudi tečaji smučanja, ob priliki bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 3355476663 (Vanja).
KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na slavnostno odprtje novih prostorov, ki bo v petek, 21. februarja, ob 12. uri v Ul. C. Ghega 2, Trst.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v petek, 21. februarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah predstavitev programa 47. Kraškega pusta in otvoritev razstave Pustne norosti Ma-rise Dolce, Beti Starc in Alda Us-berghija; na petkov pustni defile' Morski svet se lahko vpišejo vsi od 0 do 100 let preko spletne strani www.kraskipust.org ali na dan prireditve, 28. februarja, od 18.30 do 19.30 v Prosvetnem domu.
URAD ZSKD bo zaradi službenih obveznosti v petek, 21. februarja, zaprt.
ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org.
KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu v sodelovanju s Co-munita di Sant'Egidio FVG vabijo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predstavitveno konferenco priročnika »Starostnik na svojem domu«, z Barbaro Fabro, ki je vodnik pripravila. Publikacija je koristen pripomoček za orientacijo med službami in pri spoznavanju možnosti, ki jih nudi tržaški teritorij starejšem. Konferenca se bo odvijala v italijanščini na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst. Informacije in prijave (mesta so omejena) na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko).
PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3).
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob
Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja danes, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 19. februarja, ob 10. uri na zadnjo »Kavo s knjigo«. Urednik in novinar Igor Pirkovič bo predstavil svojo zbirko domovinskih pesmi z naslovom »Slovenska pesem«.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 20. februarja, ob 20. uri v okviru niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe, na predavanje diplomirane psihologinje in terapevtke Silve Matos »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov«.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincenci-jeva Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Prešeren za vse« v četrtek, 20. februarja, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. Nastopajo: gledališka mladinska skupina, mlada glasbenika, gledališčnik A. Rustja, recitator-ji; slavnostno misel bo podal prof. Drago Bajc.
SKD GRAD pri Banih vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v petek, 21. februarja, ob 20.30. Večer bo oblikovalo Založništvo tržaškega tiska, ki bo društvo obiskalo s polnim kufrom knjig in z vodnikom »Kako lep je Trst«, o katerem bosta spregovorili avtorici Poljanka Dolhar in Erika Bezin.
SKD VESNA, Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabijo na prireditev »Mladi kriški upi«. Nastop kriških gojencev Glasbene matice »Marij Kogoj« v sklopu praznovanj ob dnevu slovenske kulture, v petek, 21. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi v petek, 21. februarja, ob 19. uri v kavarno San Marco na večer ob Dnevu slovenske kulture Prešernove prešerne, ko bomo počastili tudi prof. Pavleta Merkuja. Sodelujejo igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan ter violinist Felipe Kopusar Prenz.
FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JERNEJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 22. februarja, ob 11. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop ob 70. letnici Kajuhove smrti v Velenju.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo v nedeljo, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri.
KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu na Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled filma o pohodu »Od morja na Triglav 2013«, v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih v Sale-žu.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL bo predstavila gledališko komedijo v tržaškem narečju »Tre done un marca, quattro una fiera« v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri na veseli nedeljski popoldan. Po ogledu dokumentarca o antičnem mestu Per-zepolis, bo nastopil rokohitrc Nejc Kravos. Vabljeni!
NA KRILIH... sopevci zbora Primorec
-	Tabor se spominjajo prijateljice Claudie Cotič z razstavo njenih slik in s pesmijo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Vabi SPD Krasje!
SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine
-	Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri Eva Tomšič (harfa) in Zari Percussion duo - Denis Zupin & Alex Kuret (tolkala).
SKD LIPA - Bazovica in Pihalni orkester Complesso Bandistico Arcobaleno -Trst vabita na ponovitev koncerta v poklon G. Verdi-ju ob 200-letnici rojstva, ki bo v Športnem centru v Zgo-niku v nedeljo, 23. februarja, ob 20. uri. Večer oblikujejo pihalni orkester Arcobaleno z dirigentom Erikom Zerjalom, solisti in združeni pevci Skd Lipa pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli.
SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja.
VZPI-ANPI - SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabita v nedeljo, 23. februarja, ob 18.00 v galerijo »Babna hiša« v Ri-cmanjih, na srečanje z domačinom Josipom Deponte. V dogodek nas bo pospremil krajši filmski posnetek in kulturni program.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT, MFU -Magna Fraternitas Universalis, vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (2. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE
v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Zigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 11.00.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merku' »Trine«, v Bam-bičevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škam-perle).
S Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 3334970923.
DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116.
GOSPA išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. št.: 339-6085622.
GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096.
IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949.
NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256.
ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253.
ODDAJAMO V NAJEM samostojno hišo v Ricmanjih: 4 sobe, kuhinja, 2 kopalnici, shramba in dvorišče. Energetska tabela F. Poklicati od 17.00 do 19.00 na tel. št.: 333-6190245.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-5443289.
PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101.
Bi Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. februarja.
Tel. 040-229439
ITI Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
Prispevki
V	spomin na mamo Dano Možina darujeta Primož in Maja 500,00 evrov za ŠD Sloga, 100,00 evrov za SKD Tabor z Opčin, 100,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč ter 100,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Flavio Cuc daruje družina Mulas - Žagar 50,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice.
V	spomin na Danielo Riosa por. Kralj darujeta Lidia in Egidio Castellani 25,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Dano Možina daruje Erika Fonda 50,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.
V	spomin na Dragomira Legišo daruje Zadružna kraška banka, namesto cvetja na grob, 300,00 evrov za Knjižnico Dušana Černeta.
Loterija	18.	. februarja 2014			
Bari	49	62	7	60	61
Cagliari	63	53	74	88	22
Firence	69	25	2	43	61
Genova	64	86	19	51	17
Milan	52	60	82	63	12
Neapelj	27	57	75	8	62
Palermo	50	26	6	70	80
Rim	72	31	86	27	43
Turin	40	9	72	51	62
Benetke	71	87	6	51	31
Nazionale	22	13	9	62	68
Super Enalotto Št. 21
15 36 49 62 75	82 jolly 39
Nagradni sklad	13.226.652,21 €
1 dobitnik s 6 točkami	11.952.610,83 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
7 dobitnikov s 5 točkami	33.973,59 €
608 dobitnikov s 4 točkami	395,82 €
21.175 dobitnikov s 3 točkami	22,59 €
Superstar	23
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
7 dobitnikov s 4 točkami	39.582,00 €
137 dobitnikov s 3 točkami	2.259,00 €
2.015 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.151 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
38.073 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 19. februarja 2014
9
ODPRTA TRIBUNA
Sprenevedanje v naših polemikah
Ace Mermolja
Tedensko pisanje mi žal onemogoča, da bi odgovarjal na dogodke ali pisanje drugih takoj. Bralce opozarjam torej na PD z dne 13. februarja 2014 (in nato z dne 15. februarja), kjer je objavljeno tiskovno sporočilo deželnega sveta Slovenske skupnosti z naslovom: »Zaskrbljeni nad dogajanjem znotraj civilne družbe«. Stranka v sporočilu izraža svoje negodovanje glede izvolitve Brede Pahor na mesto predsednice Slovenskega stalnega gledališča. V SSk so zelo jezni, ker ni bila potrjena dosedanja predsednica Maja Lapornik in je bila na predlog SKGZ izvoljena omenjena Breda Pahor. O tem pozneje.
Jeza je legitimno čustvo, vodstvo Slovenske skupnosti pa se v javnosti ne more več sprenevedati, kot se je večkrat v preteklosti. Za kaj gre? V omenjenem tiskovnem sporočilu najdemo naslednji stavek: »SKGZ se je očitno odločila, da težavnejše iskanje soglasja med Slovenci zamenja s poceni lo-biranjem pri trenutnih političnih prijateljih v javnih ustanovah, kar predstavlja tak precedens, ki zahteva pojasnila«. Kak odstavek pozneje SSk piše: »Pri SSk se zato sprašujemo, ali bo razkazovanje mišic v senci političnih botrov postalo za SKGZ praksa za reševanje nesoglasij med krovnima organizacijama.«
Smo zmešani? Nas imajo za bebce? Kdo naj kaj pojasnjuje? Kdo so prijatelji krajevnih uprav SKGZ? Kdo so politični botri, v katerih senci dela SKGZ? Zakaj SSk nima poguma in jih ne imenuje? Bom pa jaz imenoval koalicije, v katerih deluje Slovenska skupnost. Podatkov si nisem izmislil, ampak sem jih prepisal z uradnih spletnih strani Dežele, Tržaške pokrajine in Občine Trst. Čemu to počnem? Iz preprostega razloga, ker SSk v slovenskem tisku prikazuje lastne zaveznike, kot da gre za njej tuje sile, ki da pomagajo samo SKGZ.
SSk rada prikrije lastnim volivcem svojo realnost. Ta je naslednja: podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je na deželni spletni strani umeščen v skupino Demokratske stranke. SSk se je na deželnih volitvah predstavila v koaliciji s strankami, ki so podpirale Deboro Seracchiani za predsednico Dežele FJK Te stranke so bile: Demokratska stranka, SEL-Svoboda, ekologija, levica, Italia dei valori in Državljani za Deboro Seracchiani. Samo v španovi-ji z DS je lahko SSk izvolila svojega predstavnika na osnovi zakona, ki jamči slovensko zastopstvo.
Na Tržaški pokrajini je SSk prav tako partner večinske koalicije, njen predstavnik Maurizio Vida-li pa je predsednik pokrajinskega sveta in ne le navaden svetnik. Tudi tu je koalicija levosredinska. V Tržaškem občinskem svetu je svetnik SSk Igor Švab prav tako član večinske koalicije, v okviru katere je predsednik pomembne druge komisije, to je komisije za bilanco in finance. Ponovno smo tam. Se mora SKGZ opravičiti, če se pogovarja z levo sredino, skratka, z zavezniki SSk? Ne bodimo smešni!
SSk ne more očitati SKGZ, da ima v svojih vrstah člane, ki sodijo v stranke tiste koalicije, kjer je tudi SSk, in ne more govoriti o nekih »sencah botrov«, ki so enostavno ljudje, ki prihajajo iz levosre-dinskega političnega in kulturnega pola, kjer je SKGZ vedno bila. Pozneje je sem prišla tudi SSk. Večina Slovencev je danes politično v istem kotlu. Je morda drugače? Upam, da ni to pričetek stare igre SSk, ko je sklepala donosna predvolilna zavezništva z DS, ostalim (med drugimi SKGZ) pa očitala, da so preveč povezani s taisto DS. Vsekakor to politično čarovništvo SSk nima nobene zveze s problematiko SSG.
Če je SSk nezadovoljna s tem, kako so se izšle volitve za novi upravni svet SSG, in kako so volile ustanove, kjer je SSk v večini, naj to predoči svojim koalicijskim partnerjem in naj jih vpraša, zakaj so Dežela, Pokrajina in Občina Trst podprle sedanji upravni svet SSG in predsednico Bredo Pahor. SKGZ je predstavila in podprla drugo kandidatinjo iz razlogov, ki so mi tudi kot zunanjemu opazovalcu jasni in nimajo značaja »naš« ali »vaš«. Niso edini argumenti vedno in povsod »botri«.
V zadnjih letih je SSG doživelo velike spremembe. Opozoril bi na nekatere.
Zaradi endemične finančne krize, v kateri je plulo slovensko gledališče, je slednje doživelo komi-sarsko upravo in nato spremembo statuta, ko so prvič vstopili v upravni svet gledališča predstavniki treh ustanovnih inštituciji (Dežela, Pokrajina, Občina) in to tudi italijansko govoreči ljudje, ki niso poznali slovenščine. Med spremembami je bila tudi odprava rav-
natelja, ki je v preteklosti imel v SSG osrednjo vlogo (naj tu omenim vsaj eminentne gledališke može, kot so Filibert Benedetič, Miroslav Košuta in Marko Sosič).
Po odhodu komisarjev je bil imenovan nov odbor in Maja Lapornik je postala predsednica po spremembi statuta. Odbor in predsednica, ki je delovala brezplačno, in brez figure direktorja ob sebi, sta imela nelahko nalogo. Prioriteta je bila uskladiti produkcijo z dejanskimi finančnimi zmogljivostmi ustanove in obenem začrtati nove vloge in naloge v gledališki hiši ter »umiriti« položaj. Jasno je, da so vsi gledališki ustvarjalci in posledično gledalci občutili tako »porodne krče« na novo začrtane ustanove kot tudi uresničevanje novosti, ki so razbile večdesetletno prakso. Bistvena naloga upravnega sveta in predsednika je bila urejati, usklajevati in vrniti ustanovi mir, brez katerega ni ustvarjalnosti. Sam deželni odbornik Torrenti, ki je bil član odbora SSG, je pred dnevi priznal, da vodstvo ni dosegalo vseh ciljev. Res, nastal je »kažin«.
Ob tem ne zanikam ne sposobnosti ne požrtvovalnosti in niti ljubezni do gledališča g. Maje La-pornik. Abonenti SSG in gledalci pa smo z veliko nejevoljo opazovali, kako se položaj v SSG zapleta, namesto, da bi se razpletal. Nenavadna je bila hitra zamenjava umetniških vodij. Nenavadno ostre so bile polemike, v katere se je zapletala in javno polemizirala sama predsednica, namesto, da bi ohranila mirno kri, kako požrla in urejevala probleme. Ne, zadeve so prišle celo do sodišča, kar se je v SSG zgodilo prvič.
Vse se je dodatno zakompliciralo z nerodno izpeljanim in nato ukinjenim (z novim odborom) razpisom za novega umetniškega vodjo. Gledališka operativa je ostala brez šoferja. Nihče ni niti pomislil, da bi moral odbor imenovati upravnega vodjo, če so že mesto ravnatelja odžagali. V gledališču je preprosto zavladal razdor, ki pa k sreči ni ohromil delovanja. Bil je to čudež. Pečat neurejenosti, zmede in splošne jeze pa je ostal. Čemu se čudimo, če je občni zbor skupščine imenoval nov upravni odbor in novo predsednico? Kaj je škandaloznega v tem? Zmotiti se je človeško. Ne morejo pa neki »višji« politični razlogi zabrisati napak in nadaljevati po poti, kot da se nič ni zgodilo.
Prav ima Nora Jankovič, ko pravi, da je gledališče stvar vseh Slovencev. Tega dejstva ne izbrišejo zdrahe med zamejskimi političnimi vršički in niti ne solidarnostne izjave. Ni politika nad gledališčem in našimi ustanovami! Jih nima v lasti!
Sporočilu SSk je sledilo sporočilo SSO, kjer krovna organizacija »zamrzuje« svojo prisotnost v organih SSG. Politika se ponovno postavlja nad realne probleme gledališča in nad želje gledalcev. Tudi SSO piše (PD, 15.februarja): »Opredelitev treh javnih ustanov pri izbiri predsednika/ce mimo statutarnih določil, je hud precedens, pogojen s trenutno politično večino, ki te ustanove vodi«. Ponovno isto sprenevedanje. Katera je ta večina? Ni v tej večini SSk, ki solidarizira s SSO? Bo SSk zaradi Maje Lapornik zapustila večine na Deželi, v Občini Trst in v Tržaški pokrajini? Gre morda za izsiljevanje proti gledališču, proti novi predsednici in proti SKGZ? Ne mečite peska v oči slovenski javnosti! Iste ljudi najdemo v SSO in v SSk in nato še v političnih večinah, ki vodijo tri ustanove. Sočasno se igrajo, kot da niso v nobeni večini in pripisujejo »pajdašenje« s temi zlobnimi večinami SKGZ-ju. Vse to je že malce noro. Je pa vsa ta zgodba dokaz, kako nekaj politikov na vrhu skuša pogojevati in si podrejati slovensko manjšino. To ni več nekdanja »projugoslo-vanska« SKGZ, ki je tudi imela svoje apetite. Sedaj so lačni drugi, kot je razvidno iz njihovih javnih stališč. Vsem gre samo za stolčke.
Predstavljam si jezen ugovor: SKGZ ima že leta svoje predsednike na čelu Zadruge Primorski dnevnik in ostalih skupnih ustanov, kot sta npr. NŠK in Glasbena matica. Res je tako, vendar so predsednike in odbore volili člani na občnih zborih. To pa enostavno pomeni, da je tako v Zadrugi PD kot v skupnih ustanovah (tistih z dvojnim članstvom) več članov, ki sodijo v okvir SKGZ kot pa SSO ali koga tretjega. Skratka, SKGZ je prisotnejša in izvoli na vodilna mesta več svojih ljudi. To je logika volitev. Morda si kdo želi delitve v zakristiji? Če si tega želi, naj se izrazi javno in naj bo konec sprenevedanja ali slepomišenja z botri, večinami in manjšinami!
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ljubljana - Letos in prihodnje leto vrsta prireditev
Začenjajo se praznovanja ob 2000-letnici Emone
Mesto Ljubljana letos in prihodnje leto praznuje 2000 let Emone, prve mestne poselitve na tleh današnje prestolnice. V okviru praznovanja so med drugim pripravili razstave, vodene oglede in emonsko pustovanje, osrednja prireditev Ave Emona! s prikazom dogajanja iz časov Emone pa bo med 22. in 24. avgustom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda.
Po besedah podžupana Ljubljane Janeza Koželja so se odločili, da se ne bodo prerekali o tem, kdaj je bil izdan dekret o začetku gradnje Emone. Obstajata namreč dve plošči - ena z letnico 14, druga pa z letnico 15, je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci. Dodal je, da so se odločili za leto 14 ter za to, da bodo praznovanje premaknili tudi v leto 2015. Vodja mestnega oddelka za kulturo Mateja Demšič je pojasnila, da je program za letos in prihodnje leto tak. da po njenih besedah nagovarja tako laično javnost kot strokovnjake. »Velik poudarek je na popularizaciji tega obdobja med mladimi,« je povedala. Pojasnila je, da se bo število napovedanih prireditev ob obletnici Emone povečalo še za okoli 20, saj je trenutno v teku razpis za sofinanciranje kulturnih projektov. Dogodke bo verjetno »prispeval« tudi razpis javnega zavoda Turizem Ljubljana, ki išče predloge za sofinanciranje turističnih prireditev na javnih površinah v Mestni občini Ljubljana (MOL).
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je med napovedanimi brezplačnimi
in plačljivimi dogodki v okviru praznovanja izpostavil razstavo Emona: mesto v imperiju, s katero bodo predstavili nastanek Emone in življenje v tistem času. Narodni muzej Slovenije bo za ogled pripravil stalno zbirko o Sloveniji v antičnem obdobju, v Galeriji Jakopič pa bo na ogled fotografska razstava Josefa Koudelke. Poleg tega bodo na Ljubljanskem gradu predstavili urbani razvoj Ljubljane, v Ljubljano pa bodo na ogled pripeljali tudi originalni kip cesarja Avgusta.
Osrednja prireditev praznovanja bo proti koncu letošnjega avgusta na Kongresnem trgu, ki bo z meščani, legionarji, generali, gladiatorji, vestalkami in staroselci živel kot pred 2000 leti, je pojasnila direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda. Med drugim so napovedani tudi literarni večer rimske ljubezenske lirike, delavnice, likovni festival ter predstavitev prehrane v času rimskega imperija. Program in predstavitev projekta praznovanja sta na voljo v programski brošuri Emona 2000 ter na spletnih straneh ljubljanske občine in Turizma Ljubljana.
Predstavitev Emone je dostopna tudi na spletni enciklopediji Wikipedia, vsebino pa je v sodelovanju s slovenskimi wikipedisti pripravil Mestni muzej Ljubljana. Poleg tega je na voljo nova linija turističnih spominkov na temo Emone, obletnico pa bo z izdajo spominskega kovanca za dva evra prihodnje leto zaznamovala tudi Banka Slovenije. Pošta Slovenije bo ob tej priložnosti izdala emonsko obarvano dopisnico.
PISMA UREDNIŠTVU
Bodimo konstruktivni!
Spoštovani glavni urednik!
V	PD 15. februarja 2014 je na isti strani kot članek o zamr-zitvi sodelovanja SSO v UO SSG tudi intervju z ministrico Tino Komel v katerem, med drugim, izraža mnenje, da ima Primorski dnevnik konstruktiven pristop do dogajanja. Z mnenjem ministrice se lahko strinjamo ali ne; kar je pri tem pomembno pa je dejstvo, da z izražanjem tega mnenja ni žalila nikogar: ne teh, ki mogoče mislijo kot ona ne tistih, ki mogoče mislijo drugače.
Pod pismom, objavljenem v PD 13. 2. 2014, kjer cela vrsta ustanov in posameznikov izraža solidarnost dr. Dragu Štoki v zvezi z grobimi žalitvami, navr-ženimi na njegov račun s strani gospe Nore Jankovič, je pripis uredništva, da pisma odražajo izključno osebno mnenje piscev in da so v dnevniku objavljena, če so v skladu z veljavno zakonodajo o tisku.
Gospod glavni urednik! Pismo, objavljeno v PD 11. 2. 2014, in v katerem se dr. Štoki očita šovinizem in da je sovražnik naših ustanov, začne gospa Jankovič s »prišlo mi je na misel, da ...«; je torej dovolj, da uredništvu PD nekdo reče, da mu je prišlo nekaj na misel in vi, samo da je v skladu z veljavno zakonodajo o tisku, že objavite kot mnenje, vredno medijskega prostora pa čeprav je le groba žalitev?
V	naslednjem odstavku gospa Jankovič nadaljuje »moram reči, da ...«; je torej za uredništvo PD dovolj, da nekdo »mora nekaj reči« in če je v skladu z veljavno zakonodajo o tisku, že objavite kot mnenje, vredno medijskega odmeva pa čeprav je le groba žalitev, vrhu vsega še na račun osebe, ki je vse svoje sile posvetila prav obrambi pravic naše narodne skupnosti? Res čudne mere za določanje, kaj naj bi bilo dostojno za objavo in kaj ne! Diskusije o tem, če in koliko so tiste žalitve
v skladu z veljavno zakonodajo, na tem mestu, ne bom načenjal.
Vsekakor, če se uredništvo PD res brez fige v žepu poteguje, da bi ta časopis postal dnevnik vseh zamejskih Slovencev, bo moralo nujno zbrati pot pokončne moralne drže, ki je spoštljiva do vseh komponent naše manjšine.
Seveda pa se lahko še naprej spušča v objavljanje žalitev, kot je pismo gospe Jankovič. Koliko koristi misli, da bo od tega imela slovenska narodna skupnost?
S spoštovanjem,
Albert Devetak
Spoštovani gospod Devetak,
možno je dolgo razpravljali o tem, kaj je za nekoga »groba žalitev« in kaj ni, saj obstajajo o tem različna merila, mnogokrat subjektivna. Včasih je meja med zagotavljanjem pravice do svobode izražanja in bolj ali manj ostre vsebine pisem, ki jih dobivamo v objavo, tudi zelo labilna. Prav zato obstaja zakonodaja o tisku, na katero se v nekaterih primerih sklicujemo. Na Primorskem dnevniku nimamo ne želje ne, hvala bogu, navade prekoračiti mej, ki jih določa zakon. Zato tudi vseh pisem uredništvu ne objavljamo.
Na uredništvu je tudi vsakodnevna velika odgovornost, da v primeru ostrih polemik in kre-sanja mnenj v mejah sprejemljivih tonov vsakomur zagotovi pravico do izražanja. Stališče gospe Jankovičgotovo ni bilo izraženo v rokavicah, bilo je pač odraz jeze in razočaranja nad dogajanjem v zvezi s SSG, neobjavljivo pa vsekakor ni bilo, pa če se kdo s tem strinja ali ne. Objavili smo že dosti ostrejša stališča, tudi na račun našega dnevnika samega. Vprašanje je le, ali nam je to kdo pripravljen priznati ali ne.
Kakorkoli, množica podpisov pod protestom, ker si je dnevnik »upal« objaviti to stališče, ne pove vsega. Na primer tega, da se nekateri podpisniki tako ali drugače v zasebnih pogovorih izgovarjajo, da se s pismom ne strinjajo. Zakaj pa so ga potem pod-
Hlfi
pisali? Drugi, kar lahko zasledimo po spletnih omrežjih, trdijo, da se je njihov podpis pojavil pod pismom, ne da bi jih kdo vprašal za soglasje.
V zvezi z dogajanjem v SSG je bil Primorski dnevnik posredno in neposredno obtožen izkrivljenega poročanja. Tega očitka kot odgovorni urednik ne sprejemam, ker je neutemeljen in za lase privlečen. Res je ravno nasprotno, kar je lahko ugotovil vsak, ki je po našem dnevniku spremljal dogajanje, čeprav je bilo treba za dobivanje informacij pogosto premoš-čati nemajhne ovire in to ne po naši krivdi. Poleg tega, če kdo misli, da novinarji uživamo, ko moramo pisati o zdrahah in težavah, ki obremenjujejo delo naših ustanov, se krepko moti, saj menda nismo ne sadisti ne mazohisti. Gotovo raje pišemo o uspehih in pomembnih dosežkih, ki jih, na srečo, tudi ni malo.
Poziv h konstruktivnosti torej prej kot na naš, sodi na marsikateri drugi naslov. Prav tako ugotovitev, da »bo moralo uredništvo nujno izbrati pot pokončne moralne drže, ki je spoštljiva do vseh komponent naše manjšine«. Na tej poti je uredništvo Primorskega dnevnika že dolgo (brez fige v žepu), čeprav nekateri tega nočejo videti. Nismo nezmotljivi, a ne sprejemamo, da se naše delo vrednoti s ponavljanjem vedno istih refrenov, ki odražajo očitne predsodke. Naši skupnosti bi se gotovo godilo bolje, če bi se znala znebiti sprenevedanja in hinav-ščine in bi vsak najprej poskrbel, da pomete pred svojim pragom.
Lep pozdrav.
Odgovorni urednik Dušan Udovič
10
Sreda, 19. februarja 2014
KULTURA
/
književnost - Izšel je Quadernario di poesia 2014
Kravos v italijanskem almanahu pesništva
Poezija se k sreči ne zmeni za brezbrižnost medijev, ne za zmagoslavni pohod literarnih surogatov, temveč neustrašno rojeva svoje sadove, ki tudi danes predstavljajo najdragocenejšo prenovitev izvirnega leposlovnega snovanja.
Nekako tako ugotavlja Maurizio Cucchi, urednik pesniškega zbornika Quadernario 2014. Samovšečnost? Malce že, a dopustna, saj sodi Cucchi v sam vrh sodobnega italijanskega pesništva. Tokrat pa se podpisuje pod izbor sedemindvajsetih pesnikov, ki je kot letni almanah izšel pri založbi Lie-toColle v mestu Como. Publikacija z opazno grafično opremo in s svojimi-mi tristo stranmi izkazuje ambicijo, da bi nadaljevala dolgoletno tradicijo Al-manacca dello Specchio, ki ga je izdajala založba Mondadori prav pod uredniškim vodstvom Maurizia Cucchija.
Letošnji izbor je tehten in namenjen širšemu krogu bralcev poezije: petim mednarodnim pesniškim imenom v njem sledi deseterica že uveljavljenih italijanskih ustvarjalcev (med njimi G.M. Villalta, Bianca Maria Frabotta, Elio Pecora, Cristina Annino, Massimo Dagnino), tem pa še dvanajst izzivalnih in svežih pesnikov mlajše generacije. Izdaja nam nudi vpogled v sodobno pesništvo v italijanskem prostoru - z značilno in dovolj obsežno predstavitvijo ustvarjalnih osebkov - prav tako pa vzpostavlja duhovit dialog le-teh s pesniškimi tovariši v drugih kulturnih in jezikovnih svetovih. Brez predsodkov glede številčnosti in tržne veljave v posameznih okoljih, ki seveda v poeziji ne odloča glede velikega in malega, pač pa opira svoj izbor na sporočilno pomembnost in avtentičnost. Ameriškemu poetu Michaelu Donag-hyju tako sledi Španec Antonio Ga-moneda, temu slovenski pesnik Marko Kravos, za njim grški lirik Titos Pa-trikios, izbor tujih pesnikov pa sklenejo verzi Petra Robinsona. Pesmi so objavljene v izvirniku in v italijanskih prevodih, vsakega avtorja uvaja sintetična predstavitev njegovega opusa.
Uvrstitev tržaškega pesnika med
pet mednarodnih imen v takem zborniku predstavlja zadoščenje za ustvarjalca in uspešen preboj slovenske književnosti v svojo soseščino.
»Poezija je univerzalni dar, s katerim človek ohranja svoje notranje glasove, svojo davnino in domišljijsko prihodnost. Ko prebiješ zid jezika, seveda to potrjuje vero v poezijo,« pravi Kravos. »Da je ne samo prevedljiva, ampak tudi dragocena priložnost da drugemu - drugačnemu izkažemo svoj genski zapis in ga s svojo sorodnostjo udomačimo, preženemo predsodke, mu zaupljivo ponudimo svojo razpoloženost za empatijo. Trudim se, da bi poezija rušila pregrade. V lastni „koži", pa tudi med posameznikom in družbo, med različnimi narodi. To je za Slovenca v Trstu življenjsko vprašanje. Temu izzivu se posvečam z vso poklicno resnobo in eden takih sadov je tudi prestižna objava v Quaderna-riu 2014. Deset strani v letnem zborniku poezije, ki zajema reprezentativne avtorje iz cele Italije. In še to je lepo, da so moje pesmi objavljene tako v slovenščini kot italijanščini.«
Med sadovi Kravosovega ustvar-
janja je tudi bibliofilska dvojezična zbirka njegovih ljubezenskih pesmi pod naslovom Parni zagon / Impulsi di cop-pia, ki je izšla pri založbi Girasole na Siciliji in h kateri je svojo ročno odtisnjeno jedkanico prispeval Luigi Pas-quali. »Vesel sem je bil, ker sem tako prišel v stik z nadvse zanimivim sicil-skim pesnikom (tudi založnikom in županom) Angelom Scandurro. Obenem pa je izbor nastajal v dialogu z drugim imenitnim sodobnim pesnikom in urednikom Robertom Nassijem iz Vicenze.«
Prav tako dvojezično je izšla tudi zadnja izvirna zbirka Sol na jezik. »Ko sem na pomlad zastavil svojo zbirko Sol na jezik, se je trud, da je izšla v obeh jezikih, ki sta doma v mojem mestu, obrestoval tako, da je doživela kritični odziv čez celo stran dnevnika Il Piccolo (podpisal ga je pesniški kolega in so-prevajalec Dedenaro), dve strani pa je mojemu pesništvu posvetila revija Ar-te&Cultura v Trstu (Senardi). Sledile so predstavitve in branja v Trstu, Caorlah pri Benetkah v okviru pesniškega festivala Flussidiversi, v Devinu v okviru ustvarjalnih delavnic Residenze estive, pa v Vidmu, na množičnem sejmu leposlovne knjige Pordenonelegge, ob številnem občinstvu tudi v Milanu v knjigarni Claudiana, in še kje ... «
Kravos trdi, da uspeh, ki ga beležijo njegovi verzi, ni samo oseben, temveč tudi stanovski, saj predstavlja »potrditev pomena in teže poezije danes. A tudi slovenske kulturne podobe, izvirnosti. Sodobno slovensko poezijo določa in ji dodeljuje smisel, da je drugačna in s sabo skladna v okviru evropske soseske narodnih kultur in tradicij, prav svojesrčnost. Ki sem jo očitno tudi sam potrjeval in razvijal.
Moja Sol na jeziku spodbuja skratka žejo po stikih s sosedi in prijateljevanje med književniki. In na to žejo je ob Prešernovem dnevu zvrniti čašo rujnega. Na zdravje in dobre upe v svetu z ledenim oklepom: sredi krize vrednot, zaupanja, sklerotične-ga samoljubja! Sredi vulgarne brezobzirnosti v javnem življenju tu in onstran meje.«
in memoriam - Tomaž Pengov
Poslednjemu trubadurju in pesniku v spomin
Tomaž Pengov (1949-2014), pesnik in kantavtor, poslednji trubadur davnih, izgubljenih dni, je nase opozoril že davnega leta 1973 s svojo prvo pesniško zbirko in ploščo Odpotovanja. S svojim umetniškim izrazom je slovenski glasbeni sceni brez dvoma odprl nove, do tedaj skorajda nepoznane dimenzije. Samotni pevec magičnega realizma, alkimistični iskalec besed, globoko zazrt v ontološko razumevanje človeške esence in njegove povezanosti z naravo, s svojo poezijo že skorajda štiri desetletja kljubuje času.
Odlika umetniškega ustvarjanja Tomaža Pengova se nakazuje v njemu lastni ustvarjalni zmožnosti, da povsem običajnim, vsakdanjim stvarem, povsem spontano prida metafizične razsežnosti in jih pri tem ne oropa njihove tu-zemskosti. Njegovo zanimanje je osredotočeno na vsakodnevne stvari, kot so drevo, cesta, polje, reka, zvezde in človek - kot potnik, popotnik, samotar, ujetnik ter hkrati izgubljenec v času, v trenutku, ki nezadržno mineva v večnosti.
Avtor se jih dotakne s svojo prefinjeno poetsko noto in jim s pridihom božanske nežnosti prida prizvok neizogibne nujnosti njihovega obstoja.
Pengova lahko označimo kot alkimista besede, neumornega iskalca čarobnega dotika in hrepenenja, Orfeja, ki se v svojem poetičnem magičnem zanosu popolnoma prepusti zanosu bakhatnk - (ob)čutenju poezije, umetnosti ter se pri tem hkrati sam povsem pre-da in raz-da.
Označimo ga lahko kot no-stalgičnega iskalca magičnega trenutka, ki je v poplavi vsakdana izgubljen in hkrati obsojen na večno iskanje.
»Poezija in glasba Tomaža Pengova sta obred. Namen obreda je iniciacija, posvetitev v skrivni nauk. Skrivnost, ki jo obred priziva in kliče nazaj v našo vednost, je poza-
bljena in odsotna, nima lastne besede in zvoka. Obredna poezija in glasba posodita besedo in zvok, da se pozabljena skrivnost lahko prikaže in izrazi. Skrivnost, ki se v obredni igri razkrije, nam je darovana v zvenenju imenovanja; zapečatena je s časom in zaobsežena v poeziji glasbe, v glasbi poezije,« o specifiki in umetniškem ustvarjanju Tomaža Pengova brez časovnih dimenzij nekje zapiše Milan Dekleva.
S svojo poezijo se je Tomaž Pengov širši slovenski javnosti prvič predstavil konec šestdesetih let minulega stoletja. V začetku sedemdesetih, leta 1973 je izdal svojo prvo veliko ploščo z naslovom Odpoto-vanja, leta 1988 album Pripovedi, ki mu sledi Rimska cesta z letnico 1992, štiri leta kasneje pa še Biti tu in Koncert leta 2006.
V	devetdesetih letih svoja besedila izda v pesniški zbirki Dih.
V	zadnji pesemski knjigi Drevo in zvezda, ki je izšla leta 2011, Tomaž Pengov objavlja zbrane pesmi iz večine prej omenjenih albumov, ter jim doda še dnevniške zapise.
Poleg večini dobro poznanih pesmi, kot so Tihe so njive, napisana za film Krč, Pegam in Lambergar, V nasmehu nekega dne, Drevo, Da-naja, se je svoji poeziji v večnem pridružil tudi Tomaž Pengov.
Robi Šabec
tekmovanje temsig - Po uspehu v Kopru
Tolkalca Gorana Polojaza čaka državno tekmovanje
Na Glasbeni šoli v Kopru je, kot smo že poročali, prejšnji teden potekalo regijsko tekmovanje Temsig za tolkala, ki je spadalo v sklop Tekmovanj mladih glasbenikov Republike Slovenije v organizaciji Zveze primorskih glasbenih šol. Med predstavniki letnikov 2003-2005 se je predstavil tudi Goran Polojaz, gojenec glasbenih tečajev ricmanjske godbe, ki mu sledi mentor Alex Kuret. Ob spremljavi ko-repetitorke Caroline Perez Tedesco je Goran Polojaz predstavil štiri skladbe, in sicer Taxi - Taxi!, Xylofravo, Gol-die's Tune in Paradiddle Pete, s katerimi je dosegel 93/100 točk in zlato priznanje. Dosežek mu dovoljuje vpis na državno tekmovanje Temsig, ki bo za tolkalce marca v Novi Gorici. Sodelovalo je štirinajst glasbenikov, med katerimi je zlato priznanje (90 - 98 točk) prejelo enajst kandidatov, trije pa so dobili srebrno priznanje, kar kaže na zelo visok nivo nastopajočih, ki se bodo v kratkem primerjali z drugimi vrstniki z ostalih področij.
Goran z mentorjem Alexom Kuretom
ssg - Jutri v tržaškem Kulturnem domu
Luttmanov Sen
Gostovanje Prešernovega gledališča Kranj - Prevod je podpisal Janko Petrovec, režijo Mateja Koležnik
Tržaški avtor v prevodu nekdanjega člana umetniškega jedra SSG, absurdna komedija v interpretaciji ene najzanimivejših režiserk slovenske scene in nagrajenke Prešernovega sklada: to so spodbudni aduti predstave, ki bo v četrtek ob 20.30, v sklopu Zelenega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča, gostovala v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma.
Uprizoritev Prešernovega gledališča Kranj, Sen Enrica Luttmanna, v prevodu Janka Petrovca in režiji Mateje Koležnik je komedija z inteligentnim humorjem, nepričakovanimi obrati in prikazom absurdnih situacij, ki »izriše« skozi smeh podobo sodobnega časa in izgubljenosti posameznika v njem, kot tudi položaj umetnosti in umetnikov. Sredi galerije moderne umetnosti na stolu negibno sedi moški z zaprtimi očmi in varnostnika spravlja v zadrego, saj se ne odzove na njune poskuse, da bi ga zbudila. Kaj naj z njim? V reševanje nenavadne situacije se vključita soprog, zdravnika, kritika, umetnika in druge osebe. Speči protagonist pa postane pravi deus ex machina v trenutku, ko se v muzej vtihotapijo tatovi ...
Blagajna SSG bo odprta od 19. ure.
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 19. februarja 2014 1 1
rim - Vlada naj bi bila sestavljena do konca tedna
Renzi se posvetuje, Alfano postavlja pogoje
RIM - Mandatar za sestavo ivlade Matteo Renzi je včeraj začel pogovore o oblikovanju nove koalicije. Prvi mož Demokratske stranke (PD) je dopoldne sam peš prišel v italijanski parlament, kjer se sestaja s predstavniki strank. Renzi je včerajšnje pogovore začel z manjšimi sredinskimi strankami, sledilo je srečanje z Alfanovo Novo desno sredino, katere podpora stranke je za oblikovanje nove vlade ključna. Alfano je po srečanju z Ren-zijem postavil pogoje za podporo vladi: ta ne sme biti ne leva ne levosredinska, v njenem programu pa tudi ne sme biti davka na velika premoženja.
Sredi popoldneva se je Renzi srečal s Severno ligo, v imenu katere je sekretar Matteo Salvini dejal, da se praktično niso strinjali v ničemer. Podporo pa je mandatar našel pri Montijevi Državljanski izbiri, ki je podpirala že Lettovo vlado.
Zvečer se je Renzi sestal s stranko Sel Nichija Vendole. Slednji je po srečanju dejal, da stranka ni pripravljena sodelovati pri nastanku take kompromisne vlade, kajti to ni odgovor na probleme države, temveč je taka vlada del problemov države. Vendola je dejal, da bo njegova stranka ocenjevala posamezne vladne ukrepe.
Danes ob 10. uri se bo Renzi sestal s predstavniki Forza Italia, ki jih bo vodil Silvio Berlusconi. Njegov politični svetovalec Giovanni Toti je že dal vedeti, da Renziju ne bodo pomagali.
Do danes opoldne se namerava Renzi srečati z vodilnimi iz vseh parlamentarnih strank. Ob tem se bodo z njim posvetovali tudi predstavniki opozicijskega gibanja Pet zvezd, kajti kljub temu, da je bil Grillo proti, je spletna konzultacija dala drugačen odgovor.
Renzi namerava novo vlado sestaviti do konca tedna. Najprej naj bi sicer s potencialnimi koalicijskimi partnericami dorekel vladni program, nato pa bi se pogovori osredotočili na ministrske kandidate.
Ob začetku pogovorov o novi vladi se je sicer včeraj v Rimu na protestih zbralo več deset tisoč malih podjetnikov. Trgovci, obrtniki in drugi podjetniki so v prestolnico dopotovali iz vse države, da bi zahtevali spremembe gospodarske politike, zmanjšanje davčnega bremena in odpravo birokratskih ovir. Po navedbah organizatorjev se je zbralo 60.000 ljudi.
Nova desna sredina noče premikov v levo in odklanja davek na velika premoženja
ansa
\
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Koliko časa bo po vašem v Italiji vladal Matteo Renzi?
Do izteka O zakonodajne dobe leta 2018
0 Največ eno leto
Vlada bo padla £ po majskih
evropskih volitvah
rim - Posvetovanja s poverjenim predsednikom vlade
Južni Tirolci bodo podprli Renzija
Vlada, ki jo snuje vodja Demokratske stranke, bo doživela tudi podporo francoske skupnosti v Aosti
RIM - Bodočo vlado Mattea vala po poti prejšnje vlade Enrica
Renzija bodo v parlamentu podprli tudi poslanci in senatorji Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) in Tri-dentinske avtonomistične stranke (PATT). Poverjenemu predsedniku je to včeraj napovedala delegacija obeh strank, v kateri sta bila tudi predsednika bocenske in tridentin-ske pokrajinske uprave, Arno Kom-patscher in Ugo Rossi.
»Od Renzija nismo zahtevali stolčkov ali oblastniških položajev v novi vladi, temveč zaščito naše upravne avtonomije ter ustavnih pravic naše in ladinske narodne skupnosti,« je po srečanju z Renzijem dejal vodja SVP Richard Theiner. Izrazil je upanje, da bo nova vlada nadalje-
Lette, ki je nekajkrat obiskal Bocen in se srečal s tedanjim predsednikom pokrajinske uprave Luisom Durnwalderjem. Južni Tirolci ne nasprotujejo ustavnim reformam, zavračajo pa ukrepe, ki bi tako ali drugače prizadeli avtonomni pokrajini Trento in Bocen ter dežele s posebnim statutom, med katere sodi tudi Furlanija-Julijska krajina.
Renziju je obljubil podporo tudi senator iz Aoste, predstavnik tamkajšnje francoske skupnosti Rudi Franco Marguerettaz. V senatu, kjer je razmerje sil drugačno od razmerja v poslanski zbornici, bo Renziju prišel prav res vsak glas podpore.
Delegacija SVP in Tridentinske avtonomistične stranke, ki se je srečala z Matteom Renzijem
ansa
ukrajina - V protestnih demonstracijah do sinoči devet mrtvih in veliko ranjenih
Vse hujše nasilje v Kijevu
Posnetek z včerajšnjega protesta na ulicah Kijeva
ansa
KIJEV - Potem ko je nasilje v ukrajinski prestolnici po zadnjih podatkih včeraj terjalo že najmanj devet življenj, se napetost v mestu stopnjuje. Ukrajinske varnostne sile zaenkrat sicer še niso uresničile grožnje z ostrim posredovanjem proti protestnikom, so pa obkrožile Trg neodvisnosti, epicenter protivladnih protestov. Ukrajinska varnostna služba (SBU) in notranje ministrstvo sta protestnikom popoldne zagrozila, da bodo varnostne sile ostro posredovale, če se nemiri na ulicah ne bodo končali do 17. ure po srednjeevropskem času.
Čeprav protestniki tudi pod tem ultimatom očitno niso popustili, saj jih je na Trgu neodvisnosti, epicentru protivladnih protestov, tudi po izteku roka vztrajalo še okoli 25.000, do zagroženega posredovanja še ni prišlo, so sporočile tuje tiskovne agencije.
So pa varnostne sile medtem prebile prve zapore protestnikov in obkrožile Trg neodvisnosti. Da se je napetost stopnjevala, dokazuje poziv opozicijskega voditelja Vitalija Klička, naj se ženske in otroci raje umaknejo s trga na varno.
Do sinoči je sicer nasilje terjalo že najmanj devet življenj, sedmih civilistov in dveh policistov. Večina jih je umrla zaradi strelnih ran. Še kakih 150 protestnikov naj bi bilo ranjenih, od tega 30 huje, ranjenih naj bi bilo tudi okoli 50 policistov.
Gre za prve nasilne proteste v Kijevu od sredine januarja. Dan se je začel z mirnim pohodom kakih 20.000 protestnikov od Trga neodvisnosti proti močno zastraženem parlamentu, nato pa se je začelo nasilje, saj so nekateri protestniki skušali prebiti policijske zapore. Več sto protestnikov je med drugim napadlo in za kratek čas zavzelo sedež vladajoče Stranke regij, znova pa so tudi zavzeli mestno hišo, ki so jo po večtedenski okupaciji končno zapustili to nedeljo v skladu z dogovorom o amnestiji za v prejšnjih protestih aretirane protestnike. Poslopje mestne uprave naj bi znova tudi zagorelo.
Policisti so proti demonstrantom med drugim uporabili gumijaste naboje, dimne bombe in šok granate, ti pa so metali kamenje in podtikali ogenj. Oblasti naj bi tokrat prvič celo zaprle postaje podzemne železnice, policija pa naj bi pregledovala vozila na poti v središče mesta. (STA)
1 2 Sreda, 19- februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n °
ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Na kongresu sindikata Fiom-CGIL o krizi industrijskega sektorja
Odslovljeni delavci nimajo kje iskati dela
Industrijski obrati iz goriške pokrajine še vedno preživljajo težke trenutke, saj se še niso izvlekli iz splošne gospodarske krize. »Ponekod po Italiji se kažejo prvi znaki oživljanja gospodarstva, vendar skoraj nikjer ni novih delovnih mest,« poudarja pokrajinski tajnik kovinarskega sindikata Fiom-CGIL Thomas Casotto, ki je razočaran nad ravnanjem državnih vlad v zadnjih letih, saj po njegovem mnenju niso storile dovolj, da bi pomagala podjetjem v krizi. Med svojim poročilom na včerajšnjem pokrajinskem kongresu Fiom-CGIL je Ca-sotto podal splošno sliko industrije v goriški pokrajini, ki ni ravno razveseljujoča. »Gledati moramo naprej brez mitiziranja sindikalnih bojev iz prejšnjega stoletja. Potrebujemo sindikat, ki ponuja v razmislek ideje, ne pa ideologij,« je poudaril Casotto, sicer pa sta kongresnike sindikata Fiom-CGIL nagovorila tudi tržiška županja Silvia Altran in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. »V obdobju, ko so tudi krajevne uprave v veliki stiski, potrebujemo toliko močnejši sindikat,« je poudarila Altranova in opozorila, da je treba maksimalno pozornost nameniti socialno ogroženim družinam in posameznikom, ki jih je kriza pahnila ob rob družbe. Gherghet-ta je izpostavil, da morajo tudi podjetniki narediti svoje, saj ne smejo nalagati vsega bremena krize zgolj na ramena delavcev.
Thomas Casotto, ki je bil včeraj potrjen še za nadaljnja štiri leta na tajniškem mestu, je svojo analizo krajevnega gospodarstva začel na Tržiškem. Poudaril je, da je za odslovljene delavce zelo težko najti novo zaposlitev, saj ni nobene nove proizvodne dejavnosti in so v krizi številni sektorji - začenši z gradbeništvom. Največji industrijski obrat v pokrajini je kot znano trži-ška ladjedelnica Fincantieri, ki ima nekaj naročil za prihodnja leta, njeni delavci pa so že opravili obdobje dopolnilne blagajne, ki je bilo predvideno za lansko leto. Decembra je bilo v dopolnilni blagajni496 delavcev družbe Fincantieri, 19. decembra pa se je začela izredna dopolnilna blagajna za 47 delavcev tovarne Eurogruop, ki je že obsojena na zaprtje. Od lanskega avgusta je v dopolnilni blagajni 27 delavcev tovarne Meccanonavale, na mobilnosti pa je pet delavcev tovarne Comedil in 30 delavcev podjetje Beraud Mare, ki jo je v ladjedelnici nasledila družba Petrol Lavori. Novih naročil se pa veselijo v tržiški tovarni Asi-Nidec (bivša Ansaldo); vsi delavci - skupno jih je okrog 450 - so se vrnili na svoje delovno mesto, potem ko so bili lani nekaj mesecev v dopolnilni blagajni.
Sindikati upajo, da bodo obnovili solidarnostno pogodbo v tržiški tovarni oken Strato, ki je v težavah zaradi krize gradbenega sektorja. Solidarnostno pogodbo so pa že podpisali v tovarni Elifriulia, v kateri je okrog petdeset zaposlenih. Proizvodnja pa poteka s polno paro v tovarni SBE, v kateri naj bi zaposlili še nekaj delavcev zunanjih podjetij, in v tovarni Eaton, ki je bila pred leti na robu propada. Vseh 150 delavcev se je vrnilo na delo po dopolnilni blagajni, zaradi precejšnjih naročil morajo celo opravljati nadure.
Na goriškem sedežu zveze industrijalcev bo ravno danes govora o tovarni Roen Est iz Ronk. »Vodstvo tovarne nam je predlagalo uvedbo dvanajstmesečne dopolnilne blagajne in prostovoljne mobilnosti za delavce,« pojasnjuje Furio Baldassi iz pokrajinskega vodstva sindikata Fiom-CGIL in opozarja, da vodstvo tovarne naj ne bi nameravalo seliti proizvodnje v tujino, čeprav naj bi v kratkem najmanjše akumula-
Delavci iz ronške tovarne Detroit (zgoraj), Thomas Casotto (spodaj)
foto c. v, bona ventura
GORICA - Pokrajina
»Univerzitetni konzorcij naj se vključi v EZTS«
Na pokrajini hočejo okrepiti vlogo goriškega univerzitetnega konzorcija. »Pokrajina je skupaj z goriško občino in Trgovinsko zbornico ustanoviteljica univerzitetnega konzorcija, zato hočemo z našimi predlogi in razvojno vizijo prispevati k njegovi okrepitvi,« poudarja pokrajinski odbornik Federico Portelli, medtem ko predstavnica pokrajine v upravnem svetu univerzitetnega konzorcija Laura Fa-siolo poudarja, da je treba več vlagati v raziskovanje in razvoj univerzitetnega pola. Po njenih besedah je treba na zasedanja upravnega sveta univerzitetnega konzorcija povabiti tudi predstavnike študentov, raziskovalnih ustanov ter visoke šole za umetnost in fakultete za okolje Univerze v Novi v Gorici, ki svoje študijske programe izvajata tudi v Gorici. »Univerzitetni konzorcij se mora vključiti v EZTS, poleg tega pa smo mu kot pokrajina pripravljeni pomagati tudi pri pripravi prošenj za sodelovanje na evropskih razpisih,« še napoveduje Federico Portelli.
torje začeli proizvajati na Slovaškem. Za ronški obrat vodstvo družbe Roen Est napoveduje milijonsko naložbo pred koncem leta, tako da naj bi v njem proizvajali večje akumulatorje, pri čemer naj bi uporabljali sodobnejše naprave. Sindikalisti posebno pozornost namenjajo tudi tovarni Astrel iz Moša; njeno vodstvo se ogreva za odslovi-tev 15 od skupno 79 delavcev, medtem ko sindikati zahtevajo podpis solidarnostne pogodbe. V mirnejših vodah ploveta tovarni MW iz Ronk, ki ima tristo zaposlenih, in Mangiarotti iz Tržiča, ki se je pobrala po lanskih težavah zaradi likvidnosti.
RONKE - Ozadje težav v tovarni hladilnikov
Očala glavni »biznis«
Za družino De Rigo predstavljata tovarni iz Ronk in Belluna le pet odstotkov imetja
V ozadju težav ronške tovarne Detroit je želja družine De Rigo, da bi celotno proizvodnjo selila v Belluno, kjer ima že en obrat. Nekaj tehnikov so v prejšnjih mesecih že zvabili iz Ronk v Belluno, vendar se ronški delavci ne dajo in se borijo, da bi izredno bogata družina iz Veneta ohranila pri življenju tudi tovarno v Ronkah. Ozadje težav ronške tovarne nam je pojasnil Zvonko Frandolič iz Dola, ki je bil pred kratkim imenovan v tričlansko enotno sindikalno predstavništvo tovarne Detroit. Po njegovih besedah so za družino De Rigo glavni »biznis« očala, saj je lastnica blagovnih znamk Police, Lozza in Sting. De Rigovi imajo v lasti več tovarn očal, ki jih proizvajajo tudi za modne hiše Blumarine, Carolina Herrera, Carolina Herrera New York, Chopard, Escada, Ermenegildo Zegna, Fila, Furla, Givenchy, Lanvin, Loewe, Tousin Orla Kiely. Poleg tega so De Ri-govi lastniki tudi številnih nepremičnin, pred dvema desetletjema pa so
Zvonko Frandolič
prevzeli še ronško tovarno Detroit. V njej proizvajajo velike hladilnike za markete, med katerimi so COOP, Es-selunga in druge. De Rigovi imajo v lasti tovarno tudi v Bellunu, vendar je zanje proizvodnja hladilnikov dejansko postranskega pomena. »Tovarni iz Ronk in Belluna predstavljata le pet odstotkov njihovega imetja,« pojasnjuje Frandolič in opozarja, da proizvajajo v Ronkah kakovostnejše in tehnično zahtevnejše hladilnike, zato pa se ron-ški delavci nikakor nočejo sprijazniti z
zaprtjem obrata in s selitvijo proizvodnje v Belluno. Frandolič napoveduje, da se bodo sindikalisti v kratkem srečali z deželnimi upravitelji in z vodstvom družbe De Rigo. »Doslej smo podpisali predpogodbo, ki je precej splošna. Lastniki so se obvezali za enoletno obdobje solidarnostne pogodbe, če se bodo težave nadaljevale, pa se bo nato začela izredna dopolnilna pogodba,« pojasnjuje Frandolič. Sindikalisti pričakujejo, da bo dežela prevzela odgovornost za ocenitev vrednosti ronškega obrata, kar je predpogoj, da bi tovarno prevzel nov podjetnik, ki bi bil seveda pripravljen vlagati v njeno oživitev. Delavci so prepričani, da ima ronška tovarna svetlo prihodnost, saj so njeni proizvodi kakovostni. Zato pa se nočejo nikakor sprijazniti z željo družine De Rigo po selitvi v Belluno; v igri je 140 delovnih mest, spričo težav v številnih drugih industrijskih obrati pa se jim na Goriškem nedvomno ne moremo odreči. (dr)
TRŽIČ - Med lovom cipljev se je s sedemmetrsko palico dotaknil daljnovoda
Ribič preživel udar elektrike
Po zastoju srca mu je s takojšnjim oživljanjem rešil življenje prijatelj - V bolnišnici so ga na zdravljenje sprejeli zavestnega
Prizorišče nesreče ob kanalu Brancolo
bonaventura
Mladi ribič iz Tržiča je včeraj srečno preživel udar električne energije. Na ribolov se je odpravil na kanal Bran-colo pri Tržiču, v katerem je nameraval loviti ciplje. Vabo jim je ponujal s se-demmetrsko palico iz karbonskih vlaken, vendar se je med enim izmed metov dotaknil daljnovoda, ki je speljan za kanalom. Običajno so kabli prekriti s plastičnim ovojem, na prizorišču nesreče pa ovoja ni, tako da je mladenič po dotiku daljnovoda doživel udar električne energije 380 vatov. Mladi Tržičan se je takoj zatem zgrudil na tla in obležal ob robu kanala v nezavesti. Do njega je takoj stekel prijatelj, s katerim sta skupaj lovila ribe. Prijatelj ga
je takoj pričel oživljati in ravno s takojšnjo masažo srca mu rešil življenje. Med oživljanjem so drugi ribiči klicali na pomoč službo 118; ko so reševalci prihiteli na prizorišče nesreče, si je mladenič - skoraj čudežno - opomogel. Celo naj bi se dvignil na noge in opravil nekaj korakov, dokler niso do njega prišli reševalci in mu nudili prvo pomoč. Zatem so ga pospremili v tržiško ur-genco, kamor je prispel povsem pri zavesti, vendar so ga zatem vseeno prepeljali v center za zdravljenje opeklin v Padovo. Na prizorišču nesreče so se z drugimi ribiči pogovorili tržiški policisti, medtem ko so gasilci preverili, ali je prišlo do okvare na kablih.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 19. februarja 2014 1 5

DOBERDOB - Politika na zatožni klopi
Zaradi azbesta več mrtvih kot
zaradi potresa
Izjemno, da nekdo predstavlja novo knjigo v doberdobski dvorani občinskega sveta, a povsem upravičeno, kajti obravnavati, osvetliti in predlagati posege, ki se nanašajo na azbest in drame, pravzaprav tragedije, ki jih je povzročil v Laškem, sodi zemljepisno in vsebinsko tudi na doberdobski Kras. Z njega je v številnih desetletjih odhajalo na delo v tržiške tovarne in zlasti v ladjedelnico na desetine in desetine domačinov.
Knjigo »I Polmoni dei Cantieri di Monfalcone« je napisal Roberto Covaz, urednik goriških strani dnevnika Il Piccolo. Vprašanju azbesta se je posvetil razumsko kot raziskovalni novinar, čustveno pa kot sin in nečak dveh ladjedelničarjev, ki sta sicer še živa, a poznata na desetine primerov delovnih tovarišev, ki so se že poslovili od življenja. Srečanje je, ne slučajno, uvedel domačin in pokrajinski predsednik združenja delovnih invalidov ANMIL, Emil Jelen. Pozdrav in poglobljeno razmišljanje z retoričnim vprašanjem, ali je sploh civilna neka družba, kakršna je ta v Furlaniji Julijski krajini, ki žrtvuje človeška življenja, namesto da bi jih branila, je posredoval župan Paolo Vi-zintin. Kot soprireditelja sta bila prisotna Igor Komel za Kulturni dom iz Gorice in Andrea Bellavite za goriško združenje Forum Kultura. Slednji je izpostavil tri vidike: knjiga vsebuje vprašanje, kako uskladiti pravico do dela in hkrati pravico do zdravja - to vprašanje ni še razrešeno; vsebina je zelo nevšečna, zato se o azbestu malo govori in piše, avtor pa je šel proti toku in se pridružil najbolj prizadetim bolnikom in družinskim članom, zato je čutiti, da je besedilo napisano s srcem; v Sloveniji je podobna pojavnost v okolici Anhovega: podatki kažejo, da je na novo-goriškem območju 10-krat več obolelih za azbestom kot drugod v državi (170:17 na 100.000 prebivalcev).
Sam Covaz je postavil na zatožno klop politike in posledično krajevne uprave vseh stopenj, ki se pred petdesetimi, štiridesetimi in tridesetimi leti niso zanimale za tako zaskrbljujoč pojav. Dokaz je tudi dejstvo, da
Roberto Covaz (levo) in omizje v doberdobski sejni dvorani (zgoraj)
bumbaca
GORICA - Nasilje
SOS Rosa odpira vrata tudi mladim
Goriško združenje SOS Rosa bo poleg ženskam, žrtvam nasilja, nudilo pomoč tudi mladim. Z današnjim dnem in do 28. maja letos bodo prostovoljke združenja vodile projekt, v okviru katerega bodo prisluhnile težavam mladostnikov na svojem sedežu v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici. Projekt izvajajo s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice in se nadejajo, da bodo z njim pomagale mladim, ki so doma ali v družbi žrtve nasilja.
Prostovoljke - sicer poklicne psihologinje in psihoterapevtke - bodo na voljo mladim vsako sredo med 15. in 17. uro; interesentom svetujejo, naj se predhodno prijavijo na tel. 0481-32954 med urniki odprtja sedeža združenja SOS Rosa, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter od ponedeljka do četrtka med 16.30 in 18.30. Interesenti lahko tudi pošljejo elektronsko sporočilo na naslov sosrosa@yahoo.it.
se niso prijavile kot civilne stranke na sodnih obravnavah. Azbest je pokončal več ljudi kot potres leta 1976 (več kot tisoč) in več kot povodenj v Longaronu (več kot dva tisoč), a o prvem je neprimerljivo manj govora kot o ostalih množičnih pokolih. Celo prva svetovna vojna je na Goriškem povzročila med civilnim prebivalstvom manj žrtev.
Nasprotno od brezbrižnosti odgovornih, ki so za smrtonosne posledice azbesta vedeli, so delavci vse vrste ladij gradili srčno in dobesedno s svojimi rokami ter so bili ponosni na vsako splavitev. Proces, katerega prva stopnja se je zaključila oktobra 2013, je obravnaval 85 žrtev; začenja se drugi za 65 dodatnih. Izvajanja je avtor obogatil z zelo zgovornimi fotografijami, ki pripovedujejo o bitju in žitju, zlasti pa o delu okrog ladij in na njih.
Kritika je letela tudi na goriškega sodnika, ki si je vzel dodatnih 90 dni časa za sestavo obsodilnega besedila - nekdo je pripomnil, da so delavci sposobni v treh mesecih zgraditi pol ladijskega trupa -, in na krajevne sindikate, ki se niso izkazali v obrambi svojega članstva. Šele, ko so posegli sindikalisti iz Neaplja zaradi včlanjenih delavcev, se je nekaj premaknilo. (ar)
TRŽIČ - Mrtvilo okrog ustanovitve centra
Najprej za azbestne bolezni, nato še za tehnološka in ekološka obolenja
Županja: »Zdravljenje obolelih za azbestozo mora biti v domeni javnega zdravstva«
Roberto Covaz, avtor knjige »I Polmoni dei Cantieri di Monfalcone«, se je v doberdobski občinski dvorani zelo odločno zavzel za pravnomočno in dokončno ustanovitev ter naknadno delovanje azbestnega centra v tržiški splošni bolnišnici. Ker se kažejo okrog tega nekakšni dvomi in mlačnost, je dejal, naj vsi dejavniki pomislijo, da lahko postane azbestni center točka odličnosti v deželi FJK iz več vidikov: iz zdravstvenega, raziskovalnega, zaposlitvenega, tehnološkega ... Posledice azbestnega opustošenja bodo sicer v nekaj letih mimo, zato bi se ta isti center lahko razvil za obravnavo in reševanje drugih številnih pojavov tehnoloških in ekoloških obolenj.
Zdravljenje obolelih za azbestozo mora biti v domeni javnega zdravstva, je
jasno povedala tržiška županja Silvia Altran na ponedeljkovi seji občinskega sveta, se pravi hkrati s predstavitvijo Cova-zove knjige v Doberdobu. V odgovoru svetniku iz vrst stranke SEL, Giovanniju Iaconu, je dejala, da je sicer sanitarni direktor pri zdravstvenem podjetju Marco Bertoli izjavil, da sredstev za center ni in da je govor o možnosti nekega projekta, ki ga oblikujejo zasebniki, toda na občinsko upravo ni doslej prispelo nič takega, kar bi potrjevalo to domnevo. Sicer pa je mnogokrat bilo potrjeno stališče, da je lahko takšna zdravstvena struktura le javnega značaja. Občina se bo vedla in ukrepala le v tem smislu skupaj z ostalimi krajevnimi upravami tržiškega okoliša. Čas je dozorel za podporo potrebam bolnikov in za vse, kar se lahko postori za zdravljenje.
Sedaj obstajajo drugačni, prijaznejši pogoji, ker so odpadle ovire, ki jih je postavljala državna zakonodaja. Z oblikovanjem posebne fundacije bo mogoče razširiti območje posegov v prid bolnikom. Tudi sindikalne organizacije so se zavzele v tej smeri. Županja se tudi ni izrazila v smislu kakršne koli soudeležbe družbe Fincantieri v nekakšni azbestni fundaciji, za kar se je zavzel svetnik Iacono, da bi si prevzela nekaj socialne odgovornosti. Zavzel se je tudi za čimprejšnje ponovno sklicanje tržiškega občinskega sveta, ki naj se ga udeleži tudi predsednica Furlani-je Julijske krajine Debora Serracchiani. Ta naj predvsem obrazloži, katere so izbire deželne uprave na zdravstvenem področju. (ar)
GORICA - Prijatelji koles
Delili bodo nasvete o varnosti, zdravju
•	••	•	I • V*|
in vzgoji najmlajših
Goriško društvo prijateljev kolesa ima že 65 članov
V goriškem društvu ljubiteljev kolesarjenja »Amici del-la bicicletta« - včlanjenem v državno zvezo FIAB - so zadovoljni, saj so od lanskega decembra zbrali že 65 članov. V petek, 21. februarja, ob 20. uri prirejajo v oratoriju v goriškem Podturnu svoj prvi občni zbor, na katerem bo društveni predsednik Nevio Costanzo podal obračun doslej opravljenega dela, hkrati bo spregovoril tudi o prihodnjih pobudah. Že v soboto, 1. marca, bodo ljubitelji kolesarjenja na Korzu Verdi v Gorici postavili stojnico, pri kateri bodo delili informativno gradivo z nasveti za varno vožnjo s kolesi; poseben poudarek bo namenjen kolesarski vzgoji otrok. V petek, 7. marca, ob 17.45 pa bo v dvorani APT na goriški železniški postaji predavanje o kolesarjenju in zdravju. V nedeljo, 16. marca, se društveni člani odpravljajo na kolesarski izlet po Gorici, ki je lansko jesen odpadel zaradi slabega vremena. Predviden je ogled nekaterih pomenljivih krajev z zgodovinskega, urbanističnega in arhitektonskega vidika: kolesarili bodo mimo Trga Sv. Antona, sinagoge, Rafuta, Trga Evrope-Transalpine do glavne železniške postaje.
GORICA - Do varčevanja z umno porabo energije in zamenjavo tehnologij
»Zelene« zaposlitve
Obdobje novogradenj je mimo, potrebno je oblikovati enoten protokol za nameščanje energijsko varčnih ogrevalnih naprav na obstoječih stavbah
Deželno odborništvo za okolje je v ponedeljek priredilo v Gorici informacijsko, skoraj študijsko srečanje s poročili in razlagami o varčevanju pri porabi energije in o zamenjavi tehnologij, ki naj zmanjšajo izločanje strupenih snovi. Več kot sto dvajset tehnikov, podjetnikov, inženirjev, geometrov, geologov, predstavnikov potrošnikov in javnih upraviteljev iz vse dežele se je zbralo v Dvorani Evropa na tehničnem zavodu Galileo Galilei v Puccinijevi ulici. Ob prisotnosti pokrajinskega predsednika Enri-ca Gherghette in podpredsednice Mare Černic je deželna odbornica za okolje Sara Vito pozdravila simpozij in poudarila strateške točke, ki jih zasleduje dežela FJK.
V glavnem posegu je Sara Vito dejala, ko je omenila deželni zakon št. 19, da temelji izboljšanje energetskega izkoristka z omejevanjem porabe, povezavo proizvajalnih energetskih sistemov in koriščenjem obnovljivih virov na evropskih navodilih. Zmanjšanje porabe in omejevanje izločanja ogljikovega dioksida prinašata okoljske ugodnosti in izboljšanje zdravja prebivalstva, lahko pa tudi vplivata na strateške poteze za oblikovanje novih, drugačnih delovnih mest. Vplivata hkrati na področje raziskovanja, saj je potrebno izdelati nova gradiva, nastaviti drugačne gradbene tehnike, izdelati nove tehnične naprave, kar vse zahteva s tujko poimenovana besedna zveza »green job«. Potem je tu še področje davčnih olajšav in znižanje fiksnih stroškov porabnikov.
Preden je nadaljevala, so se s kratkimi posegi oglasili zastopniki zgoraj navedenih strok. Vsi so se
strinjali glede pomembnosti pobude zlasti zato, ker je po napovedih bila operativnega značaja. Poudarili so potrebo po enotnih in primerljivih parametrih, ki naj veljajo za celotno ozemlje, po bogatejših informacijah za potrošnike, po upoštevanju vseh zasebnih in ne le javnih stavb, saj je le-teh pravzaprav zanemarljivo malo v primerjavi s prvimi. Vsi po vrsti so videli v tehnoloških posegih način za povečanje zaposlovanja in zato za doprinos k premoščanju že preveč časa trajajoče krize. Smotrnejša poraba pripomore tudi k uravnovešanju družinskih izdatkov. Černičeva se je zahvalila za izbiro Gorice, ki lahko gosti srečanje deželnega pomena. Na krajevni ravni je pokrajinska uprava že posvetila kar nekaj pozornosti obravnavanim vprašanjem; obdobje vse-vprečnih novogradenj je mimo, zato je potrebno oblikovati enoten protokol za nameščanje ogrevalnih naprav zlasti na že obstoječih stavbah.
S svojimi poročili so posegli Fabrizio Luches, deželni funkcionar, na temo »Posegi za energetsko preusmerjanje: pristopi, predpogoji, deleži finančnih odbitkov in vsa ustrezna vprašanja«; nato Paola Zuo-dar z Oddelka za energijo FJK na temo »Nova pravila za ogrevalne naprave: OPR št. 74/2013 in deželne prilagoditve«; Angelo Sanchini, tehnični odgovorni ARES in Claudio Degano, deželni funkcionar, na temo »Davčne olajšave na področju obnove stavbnega premoženja«.
Če povzamemo: srečanje je bilo namenjeno spodbujanju umne uporabe energije in seznanjanju občanov ter stroke s podjetji z možnostmi, ki jih nudi na tem področju najnovejša zakonodaja. (ar)
Gradnja sončne elektrarne
1 4 Sreda, 19. februarja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
sovodnje - Sovodenjska poje in kulturni praznik
Pevski poklon Rojcu
Polna dvorana sovodenjskega Kulturnega doma je v nedeljo ponovno dokazala, da so pevske prireditve z udeležbo domačih poustvarjalcev priljubljene. Z letošnjo revijo Sovodenjska poje, ki ima za sabo že 30-letno tradicijo, pa je Kulturno društvo Sovodnje obenem počastilo slovenski kulturni praznik ter se poklonilo spominu na domačega kulturnika in pesnika Franja Roj-ca ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti. To je uvodoma izpostavil predsednik kulturnega društva Sovodnje Erik Figelj, ki je obenem navedel, da je pevska revija ena tistih pobud, ki želi prikazati in spodbuditi sporočilno moč, ki jo odigrava petje. Prepričani smo, je svoj nagovor zaključil predsednik Figelj, da kultura ne pozna meja in da je med pravimi ljubitelji kulture, vedno mogoče najti pot do sodelovanja. V nedeljo so nad oder sovodenjskega kulturnega doma stopili trije pevski zbori in trije pevci solisti. Zaradi različnih razlogov sta bila odsotna dva pevska sestava, ki sta med rednimi udeleženci revije in ki s svojim delovanjem bogatita pevsko kulturno izročilo v občini. V nedeljo sta se za odsotnost opravičila mešani pevski zbor Rupa-Peč in ženska vokalna skupina Danica z Vrha. Kot prva je na prizorišče stopila mezzosopranistka Mirjam Pahor iz Rupe, ki je vse svoje solistično pevsko znanje prikazala v okviru slovenskih solospevov in dvema arijama iz opernega sveta. Priznano pevko je na klavir spremljal David Bandelj. Solističnemu nastopu je sledil zborovski trenutek z moškim pevskim zborom Skala iz Gabrij. Zbor je stalen gost sovodenjske revije in je lani praznoval 30-letnico delovanja. Pod vodstvom Zulejke Devetak je v poklon Franju Rojcu zapel njegovo pesem O bregu v uglas-bitvi Ignacija Ote, dodal pa je še dve pesmi iz dalmatinske zakladnice. Na oder je nato stopil mladi Luca Brumat z Vrha, ki študira petje pri Glasbeni matici v Gorici. Mladi pevec je že opozoril nase in se pripravlja na snemanje plošče. Sovodenjski publiki se je predstavil z dvema znanima pesmima iz svetovnih žanrov lahke glasbe.
Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha ni potrebno posebno predstavljati, saj imajo njene pevke za sabo že lepo zbirko pomembnih priznanj. Pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic so dekleta ubrano zapela tri skladbe iz njihovega zahtevnega repertoarja. Dobro se je na odru izkazala tudi solopevka Ivana Nanut, ki si pevsko znanje nabira v goriški šoli Go-Music. Kot pevka sodeluje z ansamblom Kraški muzikanti, v nedeljo pa se je publiki predstavila z dvema skladbama, med katerima je bila tudi nepozabna slovenska popevka Poletna noč.
Članice društva Sovodnje,Anja Pe-trovčič, Karin Tommasi in Erika Tomsič so v poklon pesniškemu ustvarjalcu Franju Roj-cu recitirale tri njegove pesmi. Na povabilo predsednika Erika Figlja sta na oder stopila sinova Franja Rojca, Marko in Ivo, ki sta
Zbor Skala (desno);
Luca Brumat in občinstvo (spodaj)
bumbaca
solkan
Kosovel v fotografiji in kamnu
V Galeriji Tir, ki deluje v sklopu solkanskega kulturnega centra Mostovna, so odprli razstavo fotografij in del, nastalih v kamnu, enainštiridesetih študentov Višje strokovne šole iz Sežane z naslovom #Ko-sovel#. Posvečena je 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela, ki je luč sveta ugledal 18. marca 1904. Študente oddelka za fotografijo in oddelka za oblikovanje kamna je predstavila mentorica Katarina Sadovski.
Študentje so se vsak s svojim medijem lotili interpretacije Kosovelovih pesmi. Za izhodišče so vzeli Kosovelov kritični pogled na družbo in pri tem ugotovili, da se tudi današnji človek sooča z istimi temami, kot njegov predhodnik na prelomu stoletja z izjemo dveh tedaj nepoznanih težav kot sta ekologija in masovno uničenje.
Študentje fotografije so v svojih delih interpretirali Kosovelove pesmi, oblikovalci kamna pa so svoje vizije Kosovela ter razumevanje prostora in časa izrazili v avtohtonem kraškem kamnu - sivem apnencu, ki je bil domač tudi pesniku.
»Na razstavi so predstavljene v kraški kamen vklesane, razbrazdane in od vetra obrušene Kosovelove pesmi, ki kot pomniki zgodovine kažejo, kako malo se je spremenil čas do danes, in hkrati napovedujejo polno izpolnjeno prihodnost ter ponosno stojijo pokonci. V kontrastu teh tihih glasnikov slovenske zgodovine, sedanjosti in prihodnosti osrednji prostor zapolnjuje tridimenzionalna podoba, ki je sestavljena iz kamnitih kubusov, vstavljenih v trpko, a zdravo kraško zemljo - "terro ros-so"«, so sporočili iz solkanske galerije. Razstava bo na ogled do 8. marca. (km)
povedala nekaj misli o očetu in njegovi ljubezni do kulture in poezije. Za pozornost, ki jo je društvo namenilo spominu na njunega očeta, sta predsedniku Figlju poklonila spominsko plaketo.
Dolg pevski popoldne je zaključil moški pevski zbor Vesna iz Križa, ki se je za nastop v Sovodnjah odločil za splet dalmatinskih pesmi. Za to zvrst pesmi izjemnega melosa so ob zboru ustanovili tudi glasbeni ansambel s tamburicami, kitaro in kontrabasom. Publika je bila nad nastopom navdušena, saj so tako zasnovane pesmi izzvenele v luči, ki ni najbolj prisotna pri prepevanju slovenskih zborov. Vsekakor gre za projekt, s katerim so Križani zadeli v črno. Večer sta napovedovali mladi Monica Ma-rušič in Romina Cijan, ki sta s prijetnim nastopom še dodatno pripomogli k uspehu 31. Sovodenjske poje. (vip)
nova gorica - Dva meseca skate parka
Najbolj obiskan
gorica - Prostovoljna akcija pred vilo Frommer
gm*	•	v v	•	■
Čistijo zaraščeni park
Z nabranimi odpadki napolnili več plastičnih vreč, odpeljali tudi vejevje in listje - V soboto se vrnejo
Na pobudo združenja iz Svetogorske četrti - Placute, ki
je prevzelo dediščino ukinjenega rajonskega sveta, so se v prejšnjih dneh lotili čiščenja parka palače Frommer, ki je v lasti Fundacije Coronini Cronberg. Prostovoljci so najprej pobrali številne odpadke, razpršene po dvorišču vile, zatem so očistili grmovje, ki se je razraslo po parku. Z odpadki so napolnili več plastičnih vreč, odpeljali so tudi kup vejevja in listja, ki je z leti popolnoma prekrilo gredice parka. Čistilne akcije se je udeležilo kakih deset prostovoljcev, ki se nameravajo vračati v park vile Frommer; čaka jih še kar nekaj dela, saj je park že leta zapuščen in nihče ne poskrbi za njegovo čiščenje.
Kdor se želi pridružiti prostovoljcem, lahko to stori že v soboto, 22. februarja; čistilna akcija se bo začela ob 8.30. Udeleženci se bodo zbrali pred vhodom v park v Svetogorski ulici. Pobudniki čiščenja pozivajo nove udeležence, naj bodo opremljeni z rokavicami in primernimi oblačili.
Med čiščenjem parka
Tudi med šolskimi počitnicami v Sloveniji je v novogoriškem rolkarskem parku živahno
fotok.m.
Čim pojenja dež, oživi novogoriški rol-karski park. Odprt je komaj dva meseca, v tem času pa so ga preizkusili že številni domači in tuji uporabniki. »Povprečno se na dan v njem zvrsti 50 rolkarjev. To je najbolj obiskan športni objekt v Novi Gorici in ena najbolj obiskanih sprehajalnih con v mestu. Mislim, da je rolkarski park dal mestu pečat in razgibanost,« je prepričan Davor Miljko-vič iz novogoriškega društva Raketa.
Že odprtje rolkarskega parka so pospremile padavine, vreme pa tudi v nadaljnjih dveh mesecih ni bilo nič kaj naklonjeno dejavnostim na prostem. Tako je ob dežju rolkarski park sameval. Dokler se površine vsaj za silo ne posušijo, rolkanje tudi ni varno. »Res je. Če je poligon moker, ima rol-kar manj kontrole nad stvarnostjo, prej lahko pride do poškodb. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, ob deževnem vremenu poligonov ne uporabljajo,« pojasnjuje Miljkovič. Zato je bilo v zadnjih dveh mesecih manj obiska, kot bi ga bilo sicer. »Vseeno pa imamo na Primorskem glede tega še srečo,« dodaja.
O novi pridobitvi v Novi Gorici so se ob odprtju rolkarskega parka razpisali tako
domači kot tuji mediji. » Tudi internetne strani, ki se ukvarjajo s temi športi, so objavile novico - tako italijanski, hrvaški, nemški, angleški internetni mediji ...,« našteva sogovornik. Uporabniki prihajajo tako iz domačih logov kot iz tujine. »Z druge strani meje vemo, da ta skate park pokriva celo Furlanijo Julijsko krajino. To pa je skoraj dva milijona ljudi! Na dnevni ravni imamo obisk ali iz Trsta, Gorice, Vidma ... Prihajajo tudi Hrvatje, Avstrijci, iz vse Slovenije ... Zadeva postaja znana.«
Fantje iz društva Raketa so ob odprtju napovedali zanimiv program, s katerim začenjajo spomladi. Dne 5. aprila pripravljajo mednarodno tekmovanje, pomlad pa bo zaznamoval začetek šole rol-kanja, skratka, v društvu skušajo biti čim bolj aktivni in to obliko športa in druženja čim bolj približati tudi drugim. Že večkrat so namreč poudarili, da rolkarski park prinaša tudi socializacijo v prostoru: namesto da bi mladina posedala v barih ali doma pred računalniki, se lahko zbira in druži v takem odprtem prostoru. Tam je namreč na voljo tudi brezplačni internet in wireless, postavljene so spletne kamere - tako za nadzorovanje morebitnega vandalizma kot za prenos dogodkov po vsem svetu. Doslej kakega vandalizma niso zabeležili, res pa je tudi, da so elementi betonski in tako narejeni, da jih je težko poškodovati. Betonska površina in elementi pa niso le vzdržljivejši, tudi manj hrupa oddajajo v okolje kot železni. Poligon je zasnovan po sodobnih standardih, vsebuje elemente, ki so prisotni tudi na ulici: stopnice, ograje, klančine ... Njegova posebnost je rolkarski bazen s tribunami v spodnji elipsi in pa tudi to, da je nastajal v sodelovanju z uporabniki. Vstop v no-vogoriški rolkarski park je prost. Uporablja ga lahko vsakdo, ki upošteva pravila. Ta so zapisana na panojih v parku. V njem je dovoljena le vožnja z BMX kolesi, rolerji, skiroji in rolkami.
Katja Munih
GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 19. februarja 2014 1 5
/
Zaposlitev v Krminu
V okviru projektov za socialno delo bo krminska občina zaposlila za obdobje enega leta uslužbenca, ki bo delal v knjižnici, hkrati bo sodeloval pri organizaciji kulturnih in turističnih dogodkov. Prijave zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 4. marca. Prošnjo za zaposlitev lahko vložijo le delavci v dopolnilni blagajni ali na mobilnosti.
Goljufi na delu
Uslužbenci nekega podjetja po Tržiču ponujajo namestitev naprav, ki ugotavljajo uhajanje plina. Pri svojem delu naj bi poudarjali, da naj bi jih po domovih pošiljala tržiška občina, kar pa ni res. »Njihovo delo je zakonito, vendar jih nismo nikakor poverili, da naj to delajo v našem imenu,« opozarjajo na tržiški občini in pozivajo domačine, naj kličejo na tel. mestne policije 0481-411670, če jih kdo nagovori v imenu občine.
Nadškof med delavci
Ronško tovarno Detroit bo danes ob 17. uri obiskal goriški nadškof Carlo Re-daelli, ki se bo srečal z delavci in jim izrazil solidarnost. Nocoj ob 20. uri bo pred tovarno zaigrala tudi godba Giuseppe Verdi. Delavcem, ki noč in dan stražijo vhod v tovarno, zato da bi lastniki ne odpeljali strojev, so v minulih dneh izrazili solidarnost tudi mnogi do-
SOLKAN
Ob vsakem vremenu tek na Sabotin
Društvo ljubiteljev teka Filipides iz Nove Gorice bo v nedeljo, 23. februarja, organiziralo tek na Sabotin. Zbirališče bo pri zadnji postaji mestnega avtobusa v Solkanu (pri mostu za Brda), kjer bodo prijave sprejemali od 9.30 do 10.45; startnina znaša 10 evrov. Start bo ob 11. uri pod solkanskim mostom. Trasa bo vodila po makadamski kolesarski stezi do odcepa za mu-latjero, ki se vzpenja po severni strani hriba, in tik pod vrhom skozi kaverne prve svetovne vojne. Cilj bo pri nekdanji karavli, sedaj okrepčevalnici.
Proga meri 3.950 metrov z višinsko razliko 480 metrov. Predvidene so kategorije: absolutno, člani do 40 let, veterani 4155 let, starejši veterani 55+; razglasitev rezultatov bo 30 minut po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj. Vsi udeleženci bodo prejeli spominek, prvouvrščeni po kategorijah
pa nagrade in pokale. Proga bo označena, na poti bo okrepčevalnica z vodo, na cilju pa pogostitev. Tek na Sabotin bo ob vsakem vremenu; poskrbljeno bo za prevoz prtljage od prijavnega prostora do cilja. V primeru dežja priporočajo primerno obutev zaradi spolzke podlage (kamenja).
Pison ob kavi s knjigo
Gost srečanja »ob kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni v Gorici bo danes ob 10. uri mladi tržaški pisatelj in režiser Igor Pison, avtor zbirke kratkih zgodb »Zasilni izhodi«.
Težave pri dojemanju
V	kulturnem središču ob župnišču v goriškem Podturnu bo drevi ob 20. uri predavanje o težavah pri dojemanju in učenju zaradi disleksije. Spregovorila bosta Daniela Padovan iz goriške sekcije združenja AID in Roberta Viotto. Srečanje je namenjeno tako šolnikom kot staršem.
Začenja se Expomego
Na goriškem sejmišču se jutri začenja vzorčni sejem Expomego. Ob 17. uri bo prikaz priprave cvrtih pustnih slaščic, za katerega bodo poskrbele Vlada Fa-vento iz tržaškega Bara X, Celestina Pintar iz goriške gostilne Pri Luni in Ivone Scarello iz videmske restavracije Agli amici.
»Aida« v Kinemaxu
V	goriškem Kinemaxu bodo drevi ob 20. uri v neposrednem prenosu iz Verone vrteli Verdijevo opero »Aida«.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel.
0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel.
0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel.
0481-76025.
~M Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. februarja ob 20. uri »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)« v režiji Nede R. Bric; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
KOMIGO BABY 2014: v soboto, 22. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici bo Grimova gledališka predstava »Motovilčica«, nastopata Boštjan Štorman in Lucija Čirovič; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288; info@kulturnidom.it).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Ni-colaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 20. februarja ob 21. uri »The Elephant Man«; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481630057).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 21. februarja ob 20.45 Babilonia Teatri z gledališko predstavo »Pinocc-hio« iz niza »ContrAzioni«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664).
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: iz niza »Opera v kinu« 20.00 »Aida« iz Arene v Veroni. Dvorana 3: 17.30 »Belle & Seba-stien«; 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Belle & Sebastien«; iz niza »Opera v kinu« 20.00 »Aida« iz Arene v Veroni. Dvorana 2: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sto-ria d'inverno«.
Dvorana 4: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«.
Dvorana 5: 17.15 »Khumba«; 20.00 -22.00 »A proposito di Davis«.
4 Koncerti
»1953-2013 - Z GLASBO V MISLIH ŽE 60 LET« je naslov jubilejnega koncerta, ki ga Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel posveča »Silvanu z ljubeznijo« v petek, 21. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slavnostnem večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Silvan Kerševan. Potrditev udeležbe še danes, 19. februarja, po tel. 0481-532163 ali na info@emilkomel.eu.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 20. februarja, ob 20.45 bo koncert dua Hall-Sinaiski; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: petek, 21. fe-braurja, ob 20. uri Ensemble Les Elements, ki ga sestavljajo Anne Simone Aeberhard (Švica), kljunasta flavta,
Mojca Gal (Slovenija), violina v stari menzuri, Bruno Hurtado Gosalvez (Španija), viola da gamba, Jean-Christophe Dijoux (La Reunion/Francija), čembalo in orgle Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po razstavi »Prišleki z vzhoda«, vodila bo avtorica Ana Kruh; več na www.kulturnidom-ng.si.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. februarja, ob 20.30 koncert državnega ansambla pesmi in plesa Rusije Voroneška dekleta; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it.
Razstave
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30.
FOTOKLU B SKUPINA 75 vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, na odprtje fotografske razstave »Črnine«. V Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu bo razstavljal Vasja Leban, predsednik fo-tokluba Nova Gorica.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska čezmejna likovna razstava »Soča brez meja - Isonzo senza confini«; do 28. februarja od ponedeljka do petka 10.00-13.00, 16.0018.00 ter med prireditvami.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.009.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis.
ŠOLA MATEMATIKE MATH LAB-DC. Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce ter dijake nižjih in višjih srednjih šol. Prvi tečaj se bo začel marca in je namenjen dijakom nižjih srednjih šol, posebej tretješolcem, ki bodo v mesecu juniju opravljali malo maturo. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina), 346-8914956 (Elija).
M Izleti
NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov.
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
□ Obvestila
ŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor v mali dvorani Kultunega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) danes, 19. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu.
KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja tradicionalno »kroštolado« v soboto, 1. marca, ob 16. uri v dvorani UGG v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
13 Prireditve
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici ob 20. uri: danes, 19. februarja, Aleš Kogoj »Vsi obrazi depresije«; 27. februarja, Helena Jeri-ček Klanšček in Drago Klanšček »Po-stenje duše in telesa: zakaj in kako?«;
19. marca, p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kramli »Močni starši - stabilni otroci«.
V VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baiamonti v Gorici bo danes, 19. februarja, ob 20.30 predavanje zdravnika Giorgia Berdona z naslovom »Enneagramma - I nove volti della personalita«.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost.
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 20. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Drage Potočnjak »Skrito povelje«.
KD STANKO VUK MIREN-OREHO-VLJE vabi v mesecu kulture v petek, 21. februarja, ob 19. uri v dvorano Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu na proslavo ob kulturnem prazniku z naslovom »Tje bomo našli pot...« v sodelovanju s KTD Zarja Bilje in PD Štandrež.
ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK prireja predavanja na sedežu na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu: v soboto, 22. februarja, ob 10.30 na temo predčasnega vstopa v osnovno šolo; v torek, 25. februarja, ob 20.30 o vedenjskih motnjah in težavah pri dojemanju šolskih snovi; vstop prost.
KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja v nedeljo, 23. februarja, ob 18.30 projekcijo filma o bratih Rusjan na sedežu društva na Pal-kišču.
PRIREDITEV »KULTURA BREZ ME-JA/CULTURA SENZA CONFINI, Soo-čenja/Confronti« bo v nedeljo 23. februarja, na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah v Števerjanu. Ob 16.30 odprtje likovne in fotografske razstave Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75, ob 17. uri klepeti, pogovori, odkrivanja, spoznavanja, ki povezujejo srca preko meja. Nastopili bodo zbori MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana, MPZ Ludvik Zorzut iz Medane, MePZ Rado Si-moniti iz Dobrovega, Coral di Luci-nis, učenci SCGV Emil Komel in Pro musica Dobrovo, pihalni orkester Brda, ansambel Briški kvintet, solisti in plesalci Martina Kocina, Nikolaj Pintar, Mirjam Špacapan, Rosana Volk in Monika Zajšek.
V	KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici potekajo v februarju srečanja z naslovom »Psiholog ob četrtkih«: psiholog Alessandro Spreafichi in specialist v omeopatiji in omotoksi-kologiji Paolo Comoretto bosta 20. in 27. februarja ob 18. predavala na temo prehranjevanja; vstop prost.
OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN vabijo v petek, 28. februarja, ob 18.30 v občinsko knjižnico v Tržiču na večer slovenske kulture »Med Krasom, morjem in Sočo«. Tatjana Rojc bo predstavila dela pisatelja in esejista Alojza Rebule, uvodne besede bo podala Rudica Požar Manfredini ob glasbeni spremljavi Eduarda Zottija.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Giorgio Komavli iz splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donini in na pokopališče v Ločniku.
DANES V FOLJANU: 11.30, Nella Gali-nari por. Lenardon	v cerkvi in
na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Lorenzo Ruz-zier iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 10.50, Gilberto Salin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.50, Dante Baldissera iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče.
DANES V KRMINU: 9.50, Guerrina Pe-rissutti-Cattarin por. Morsan iz bolnišnice v kapelo samostana Rosa Mistica in na pokopališče v Marianu.
DANES V MARIANU: 14.00, Luigi Sa-leppico (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču.
1 6 Sreda, 19- februarja 2014
RADIO IN TV SPORED
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 ArTSprehod: z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.35 Linea Verde 12.00 Show: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 20.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 64° Festival della Canzone Italiana
Rai Due
V" Rai Tre
O Italia 1
6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Se-
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (18. februar 2014)
Vodoravno: spomenica, motorizem, otoragija, Štoka, ed, Jelka, krota, Adela, Ramirez, Sisak, Lej, L. I., Orsk, ga, Ta-ni, Lei, Rossi, Iča, akcent, rjavec, Tamai, baraka; na sliki: Jessica Štoka.
rija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.30 Nan.: How I met your mother 16.55 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.50 Nad.: The Tomorrow People
Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 22.00 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
La 7
LA
7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
^ Tele 4
6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Tg2 - Insie-me 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 1120.30 23.20 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Film: Vulcano 23.15 Film: Giorni contati
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
7.30 Infokanal 12.35 Dnevni program 12:40 Smučarski teki (M+Ž): Sprint 13:40 Infokanal 14:00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14:20 Alpsko smučanje (M): Veleslalom, 15:30 Biatlon, ZO117:00 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 17:30 Biker explorer 18:00 Sledi 18:35 Vreme 18:40 Primorska kronika 19:00 Vsedanes -TV dnevnik 19:25 Šport 19:30 Ciak Junior 20:00 Alpe Adria 20:30 Slovenski magazin 21:00 Folkest 2010 21:45 Avtomobilizem 22:00 Vsedanes - TV dnevnik 22:15 Hokej na ledu: Četrtfinale 00:15 Vsedanes - TV dnevnik
^ Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Zlati kamen 2013 18.30 Brginci 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, Modra skupina - 6. krog, pon., sledijo Naselbinska kultura na Krasu, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
iT Slovenija 1 POP Pop TV
6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, Dnevnik LIS, Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Sconosciu-ti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo
u Rete 4
6.10 Rubrika: Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Film: E' una sporca faccen-da, tenente Parker 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: The Illusionist - L'illusionista (dram., i. J. Biel) 23.30 Film: Una lunga domenica di passioni
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 20.45 Champions League: AC Milan - Athletico Madrid 23.00 Champions League Speciale
6.55 Dobro jutro, sledijo otroške risanke in nanizanke 12.25 Odpeti pesniki 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Suzanne 21.35 Kratki film: Oblak 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito
6.00 Risanke in otr. serije 7.50 Serija: Naša mala klinika 8.40 9.50, 11.00 Tv prodaja 8.55 Nad.: Vihar 10.05 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 11.15 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.10 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.35 Serija: Opremljamo za najemnike 13.05 Serija: Naša mala klinika 13.55 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.50 22.30 Serija: Gasilci v Chicagu 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom., i. K. Heigl) 23.25 Nad.: Škandal
|T Slovenija 2	Kanal A
6.00 Olimpijski studio 6.10 Deskanje prostega sloga - paralelni veleslalom, kvalifikacije (m in ž), prenos 8.00 Alpsko smučanje - veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 9.10 13.15 Hokej na ledu - četrtfinale (m), vključitev v prenos 10.00 Deskanje prostega sloga - paralelni veleslalom (m in ž), prenos 10.15 Smučarski teki - ekipni sprint, kvalifikacije (m in ž), prenos 11.30 Alpsko smučanje - veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 12.40 Smučarski teki - ekipni sprint, finale (m in ž), prenos 15.20 Biatlon - mešane štafete, prenos 16.50 Hitrostno drsanje -5000 m (ž), pon.
6.50 Risane serije 8.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nad.: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.2019.30 Serija: Prijatelja pod odejo 14.45 Film: Morski deček in deklica iz lave 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Trgovci s časom (fant.) 22.05 Nad.: Lov na osumljenca 22.55 Film: Vlak smrti
17.50 Hokej na ledu - četrtfinale (m), prenos 19.40 Žrebanje Lota 20.30 Soči-jada, večerna olimpijska oddaja 21.00 Bob - 3. in 4. vožnja (ž), pon. 21.30 Umetnostno drsanje - kratki program (ž), pon. 22.35 Odd. o modi: Bleščica 23.10 Film: Podobe Palerma
|r Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30 Poročila 8.55 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 9.00 Seje delovnih teles: 7. seja Odbora za zdravstvo, prenos 14.00 Seje delovnih teles: Skupna 45. seja Odbora za gospodarstvo in 32. seja Odbora za zadeve EU, prenos 15.3017.30 Poročila 15.40 Promo 17.00 Evropa v vsako vas 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Danes, izbor 20.30
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Tržaški Grki - naši someščani; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 17. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 10.45 ZOI v Sočiju; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione
VREDNO OGLEDA
HM Sreda, 19. februarja US] Rai 4, ob 21.10
The tree of life
Režija: Terence Malick Igrajo: Brad Pitt, Sean Penn, Jessica Chastain in Pell James ZDA 2011
Petdeseta leta prejšnjega stoletja. Družina O'Brien: strog, robat oče, nežna in čudovita mama, trije sinovi, živi v predmestju majhnega mesta v Teksasu.
Družinski vsakdan prebivalcev velike hiše ameriškega srednjega sloja, je podan skozi oči najstarejšega sina Ja-cka, ki se še kot odrasel človek bori s težavami, ki jih je imel z očetom v otroških letih. O'Brienovi spominjajo na družino režiserja in scenarista Terrenca Malicka, ki je na tem filmu delal več kot trideset let. Morda prav zaradi osebne angažiranosti film ni zgolj (avto)biografska podoba nekega časa, ampak so O'Brienovi in predvsem odrasel, obremenjen frustriran Jack ključni del vesolja, ki ob Malickovi rabi kamere in nizanju detajlov, postane najprej poezija, takoj nato pa izredna mojstrovina.
News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel pae-se delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giu-lia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Li-ricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.30 ZOI; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Zanke inšpektorja Kocjana; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.05 - 21.00 Soči - ZOI; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Govorim rusko; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.45 Soči - pregled dneva; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 19. februarja 2014 1 7
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Zaostala 50 sekund
Britanska violinistka Vanessa Mae, ki nastopa za Tajsko, je tekmo končala na zadnjem, 67. mestu, z zaostankom 50,10 sekunde za Mazejevo: po prvi vožnji je zaostajala 27 sekund, po drugi pa 23. Ob prihodu v ciljno ravnino je pojasnila, da je na progi trikrat skoraj padla, a ji je le uspelo priti v cilj. Poudarila je, da ima za sabo zgolj šest mesecev treninga, zato je težko ohranjala osredotočenost. V petek jo čaka še olimpijska preizkušnja v slalomu.
APrimorski
~	dnevnik
Najboljša Lavtarjeva na 20. mestu
Na startu veleslaloma so bile še tri Slovenke. Katarina Lavtar je svoj prvi olimpijski nastop končala na 20. mestu (+ 3,77), Ilka Štuhec je bila 31. (+ 7,98), Maruša Ferk je odstopila na drugi progi. »Lukenj na progi sicer ni bilo, vendar je bila podlaga neravna, zato mi je vzelo spodnjo smučko in sem se morala nekajkrat loviti,« je dejala Lavtarjeva, ki je bila zadovoljna predvsem s prvim spustom.
r
im
SOČI - Zlato Tino Maze v Sočiju ni zmotil ne sneg, ne dež in niti megla. »Zame lahko danes pada z neba, kar hoče, jaz sem prišla sem po to zmago. Verjela sem vanjo, vedela sem, da bo šlo na nož, ampak sem se borila in je uspelo vse tako, kot smo načrtovali,« je v prvi izjavi dejala za Televizijo Slovenija. Na smučišču Roza Hutor je 30-letnica postavila nov mejnik v zgodovini slovenskega alpskega smučanja. Po smukaškem zlatem odličju je na vrhu končala še veleslalomsko preizkušnjo, kar jo postavlja ob bok legendarnemu Leonu Štuklju, ki je prav tako na istih olimpijskih igrah (1924) osvojil dve zlati kolajni. Sloveniji je priborila še šesto kolajno. »Enostavno sem čakala, verjela v to, kar lahko naredim. V Soči sem prišla v dobri formi in sem to tudi pokazala. Morala pa sem pokazati vse svoje znanje, da sem danes tu zmagala,« je po tekmi od sreče žarela Črnjanka.
»Vsak, ki izvira iz veleslaloma, je najboljši smučar v vseh pogledih. Mislim, da disciplina, vsaj za moje pojme, vsebuje največ znanja. To je moja disciplina od vedno, nekako smo jo gradili in gradili. Lani sem pokazala neverjetne predstave, letos sem se sestavljala. V meni so ti zavoji, ki so moji. Enostavno sem prvo vožnjo skušala čim bolje oddelati, v drugo pa se boriti. Seveda ni lahko priti sem in zma-gatipo takšni sezoni,« je dejala Tina Maze, ki je prvo vožnjo s startno številko 1 odprla prepričljivo ter vodstva ni več izpustila iz rok. Na drugi progi pa le še končala v šampionskem slogu boj za novo zlato kolajno. Startala je kot zadnja iz prve trideseterice ter za sedem stotink sekunde prehitela Avstrijko Anno Fenninger, ki je osvojila srebro, ter 27 stotink sekunde branilko veleslalomskega naslova iz Van-couvra Nemko Viktorio Rebensburg, ki se je morala zadovoljiti z bronom. Iz elitne sedmerice se je nastop ponesrečil Lari Gut in Kathrin Zettel, ki sta tako že pred finalom izpadli iz boja za medaljo. Maria Hofl Riesch zaradi bolezni ni nastopila.
»To je bila nora tekma, vsaka ji čast,« je od veselja žarel tudi vodja ekipe Andrea Massi, ki jo je primerjal z umetnico. Pomembna je bila že jutranja ogrevalka, ki ji je dala dovolj samozavesti, da je na tekmi izbrala tudi pravo taktiko: v prvi vožnji je napadala, začela počasi, nato pa stopnjevala ritem. Če so jo stotinke na cedilu pustile v superkombinaciji, pa so bile tokrat na njeni strani, četrto in peto mesto pa sta jo še dodatno podžgali: »Malenkosti odločajo za vrh. Lahko bi že tam osvojila medaljo, to so takšne malenkosti. Tudi danes, zmagati za sedem stotink, je malo, kot je izgubiti za sedem stotink prav tako malo. Kolo sreče se obrača. Sigurno ti 'neuspehi'da-jo dodatno motivacijo.«
Start odločilnega drugega spusta vselej pa ni dočakala v miru, saj na startu ni imela pravih očal za start: »Za to meglo ta očala nefunkcionirajo dobro. Imeli smo pripravljeno rezervo, ki je nisem vzela gor. Ta megla se je razkadila čisto zadnji trenutek. Mislila sem, da jih ima Vianello (serviser Andrea Vianello) na startu, pa mi reče, da jih nima. Malo smo zagnali paniko in je moral (Andrea) Massi sprintati.«
Podelitev medalj bo danes okoli 17.30. (STA, V.S.)
naš pogovor - Kondicijski trener Oliver Batagelj
Zakaj je Tina tako dobra in kje bi lahko še uspela
Novogoriški kondicijski trener Oliver Batagelj je v športnih krogih na Primorskem dobro poznan. Med drugim že tri leta sodeluje tudi z odbojkarji Sloge Tabor, poklicali pa smo ga, ker naj bi sodeloval tudi z Andreo Massijem. »Ne, to ne drži. Ne vem, zakaj je novinar Primorskih novic tako zapisal. Poznam ga predvsem zato, ker sva bila oba atleta, srečujem ga, ko trenira Mazejeva v Novi Gorici in takrat pokramljava,« je pojasnil 51-letnik, ki je seveda spremljal »zlat« nastop Tine Maze in nam hitro utemeljil, zakaj je Črnjanka tako uspešna: »Fizično je zelo dobro pripravljena, to je njena vrlina.« Ravno dobra fizična priprava postaja vse več pomembna tudi v alpskem smučanju. Ob hitri in eksplozivni moči je potrebna tudi koordinacija, gibljivost in še vzdržljivost na visoki intenzivni ravni: »To ni tista vzdržljivost, ki jo poznajo maratonci, vendar vzdržljivost, ki traja toliko kot spust, pri smučanju torej približno dve minuti. Smučar torej potrebuje po eni strani moč, ki jo na primer imajo sprinterji, skakalci v daljino ali dvigalci uteži, hkrati pa vzdržljivost, ki jo ima tekač na 400 metrov. V času, ko je tekmoval Jure Košir, pa so grešili: bistveno preveč so delali na aerobni vadbi, kolesarili so tudi po dve uri, kar pa nima veze s smučanjem. Skratka, Massi je dobro prenesel te sposobnosti na smučanje, obenem ima intuicijo pri izbiri ekipe, ki dela v harmoniji, vse pa podpira tudi javnost, kar je vedno dobrodošlo.« Seveda pa fizična priprava ni zadosten pogoj, da je Mazejeva tako dobra, saj -se pošali Batagelj - bi sicer tudi atleti dobro smučali.
Batagelj poudarja, da je vadbo treba prilagoditi vsaki špor-
tni panogi posebej. Tako na primer je količina kondicijslah treningov pri skakalcih manjša: »Oni treniraj predvsem eksplozivno moč. Da so lahki in hkrati močni, dvigujejo uteži, a tako, da pri tem ne pridobivajo mišične mase, ter vadijo raznovrstne poskoke. Ker pri tem morajo biti ves čas spočiti, je čas treninga omejen. Kontraproduktivno bi bilo, ko bi bili treningi dolgi, saj bi se utrujenost povečala in bi postajali počasnejši.«
Z Batageljem smo se tudi pogovorili o možnih razlogih, zakaj je morda Tina eksplodirala šele na olimpijskih igrah. » To so ugibanja,« poudarja. Včasih vpliva na rezultate prehiter prehod iz kon-dicijske vadbe v vadbo tehnike, kar lahko poruši koordinacijo in se zato tekmovalec začasno upočasni, optimalna, ali še višja forma pa pride v zamiku. Morda so v pričakovanju olimpijskih iger dodali večjo količino treninga. Problem nastane tudi, če si prena-treniran, torej greš čez mejo in so zato začasno rezultati slabši. Ma-zejeva pa je morda po tako uspešni lanski sezoni enostavno potrebovala počitek tudi na ravni centralnega živčnega sistema: »Ko je tako, tudi če hočeš, ne moreš,« pravi trener. Kaj pa tempiranje forme za OI? Je to res možno? »Se da, vendar ne tako natančno. Taki rezultati so tudi posledica dnevnega navdiha športnika.«
Trenerja Batagelja smo še povprašali, v katerem športu bi bila najbrž Mazejeva še uspešna. Novogoričan meni, da bi uspela marsikje, morda v hitrostnem drsanju, težko pa je napovedati, kje bi dosegla lahko še tako izjemen uspeh. (V.S.)
Fanchinijeva »lesena«, poškodba Brignonejeve
Lov na olimpijsko kolajno (katerikoli barve) se za italijanske smučarke še nadaljuje. Zadnje odličje je leta 1998 v Naganu osvojila Deborah Compagnoni, nato pa prevladuje v italijanskem taboru suša. Včeraj ji je bila zelo blizu Nadia Fanchini (na fotografiji ANSA), ki je za tretjeuvrščeno Regensburgovo zaostala samo 11 stotink: »Žal mi je, tudi zato, ker sem v drugem spustu naredila nekaj napak. Vendar moram sprejeti, saj to je šport. Misli moram usmeriti na naslednje nastope,« je dejala Fanchinijeva, ki je bila po drugem spustu tretja. Tekme nista dokončali srebrna na svetovnem prvenstvu leta 2011 Federica Brigno-ne, ki si je pri padcu v prvem spustu tudi poškodovala koleno, Denise Karbon pa je odstopila v drugem spustu.
KOLAJNE				
Država	Z	S	B	Skupno
Nemčija	8	3	4	15
Norveška	7	4	7	18
Nizozemska	6	6	8	20
ZDA	6	4	10	20
Rusija	5	8	6	19
Švica	5	2	1	8
Belorusija	5	0	1	6
Kanada	4	9	4	17
Poljska	4	0	0	4
Kitajska	3	2	1	6
Francija	3	1	5	9
Avstrija	2	6	1	9
Švedska	2	5	2	9
Slovenija lužna Knreia	2 2	1 1	3 1	6 4
JUZ.I Id 1 \\J 1 Cl OL Češka	1	3	2	6
Japonska	1	3	2	6
Velika Britanija	1	0	1	2
Slovaška	1	0	0	1
Italija	0	2	4	6
Avstralija	0	2	1	3
Finska	0	2	0	2
Latvija	0	1	2	3
Hrvaška Kazahstan	0 0	1 0	0 1	1 1
Ukrajina	0	0	1	1
18 To
rek, 18- februarja 2014
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
/
SOCHI hokej na ledu - Zgodovinska uvrstitev Slovenije v četrtfinale olimpijskega turnirja
Jelenko 16., Pittin 18.
Deželni nordijski kombinatorec iz Cerciventa Ales-sandro Pittin je tekmo na veliki skakalnici zaključil na 18. mestu (po skakalni preizkušnji je bil šele 39.). Boljši je bil Slovenec Marjan Jelenko, ki je končal na 16. mestu, potem ko je bil po skoku 14. Prvi dve mesti sta šli na Norveško: Joergen Graabak je za 0,6 sekunde ugnal rojaka Magnusa Moana, bron pa je osvojil Nemec Fabian Riessle (+1,6).
Hokej podira gledanost v ZDA
Da je hokej eden najbolj gledanih in težko pričakovanih olimpijskih športov, ni skrivnost, prav tako ne, da se Američani najbolj nabrusijo prav za olimpijske igre. Televizijska hiša NBC je sporočila, da je zmago ameriške reprezentance proti Rusiji videlo 4,1 milijona gledalcev, kar je rekord pri prenosih njihovih hokejskih tekem. Odločilne kazenske strele, ki jih je uspešno izvajal TJ. Oshie, pa je spremljalo celo 6,4 milijona ljubiteljev športa.
m, m	• •	■■	•
oo Ne risi, ampak levi
samo kokorovec
»Fenomenalno, toda Švedi so razred zase«
Poletov hokejist na rolerjih Samo Kokorovec si je pred osmimi leti ogledal hokejski olimpijski finale v Tu-rinu med Švedsko in Finsko. »Hokejisti teh skandinavskih držav igrajo najboljši hokej, na meji popolnosti. Zaradi tega je bila tekma zelo dolgočasna. Zmagali so Švedi, ker so si Finci privoščili edino napako,« se finala ZOI v Turinu 2006 spominja Kokorovec, ki si želi, da bi se Švedska tudi letos uvrstila v finale za olimpijski naslov.
Švedska pa bo današnji (začetek ob 9.00) nasprotnik Slovenije v četrtfinalu. »Slovenci bodo igrali sproščeno. Dosegli so že višek. Izkušenih Švedov pa vseeno ne bodo premagali. Razlika med reprezentancama je prevelika,« pravi Samo, ki so ga slovenski uspehi v Sočiju le delno presenetili: »Vedel sem, da bo imel selektor Matjaž Kopitar solidno moštvo. Z Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom so se tudi vsi ostali hokejisti psihološko ojačili. Slovenijo sem videl lani na turnirju v Ljubljani, kjer so že gladko premagali Avstrijce. Od takrat so se še izboljšali in z zmago dokazali, da lahko stopijo na prste tudi najboljšim. Poraza Slovaške resnici na ljubo nisem pričakoval.«
Pri »risih« se je na včerajšnji tekmi proti Avstriji izkazal vratar Robert Kristan. »Vratar je pri hokeju izjemno pomembna vloga. V hokejskem svetu kroži rek, da pri zmago prispeva vratar 70 odsotni delež, za poraz pa je kriv 100 odsotno. Recimo, da je v hokeju na rolerjih figura vratarja še bolj pomembna, saj je povprečno na eni tekmi od 35 do 45 strelov proti vratom. Na ledu pa se ta številka zmanjša nekaj nad 30,« je še povedal Kokorovec. (jng)
SOČI - Slovenska hokejska reprezentanca še naprej piše zgodovino. Izbranci Matjaža Kopitarja so se na olimpijskem turnirju uvrstili v četrtfinale, potem ko so premagali Avstrijo 4:0. Tekmeci v današnjem četrtfinalu (začetek ob 9.00) bodo Švedi. »Ta tekma je imela res velik naboj. Ne mi ne Avstrijci nismo želeli izgubiti, ne samo zgodovinske priložnosti, ampak tudi zato, da jih doma ne bi poslušali, češ kakšno priložnost ste zapravili. Ne glede na prejšnje tekme,« je pomen tekme opisal strelec tretjega gola za Slovenijo Sabahudin Kovačevič, ki mu je odmor na tekmi z ZDA dobro del in je tokrat pokazal odlično igro: »Za tekmo proti ZDA mi ni žal, danes (včeraj op. ur.) pa bi se živ požrl, če ne bi igral.« Veselje slovenskih fantov je bilo nepopisno, v njem pa je spet prednjačil kapetan Tomaž Razingar. »Mislim, da se je od prve minute naprej vedelo, kdo bo danes (včeraj) zmagal. Bili smo boljši, imeli veliko priložnosti. Prvi napad je deloval fenomenalno, Anže je delal razliko. Obramba je bila čvrsta, Robert Kristan je pokazal, zakaj je že nekaj časa številka ena. Celotna ekipa je bila perfektna in dosegla še en fantastičen rezultat,« je bil navdušen priljubljeni Raza. Evforičen je bil tudi branilec Žiga Pavlin: »Meni se je tako vleklo od včerajšnje (ponedeljkove) tekme do današnje (včerajšnje), komaj sem jo čakal. Fantje smo spet pokazali, zakaj smo tukaj. Spet smo držali eden za drugega, zato smo bili nagrajeni. Premagati eno Avstrijo s 4:0 ni mačji kašelj, za zmago pa so zaslužni od vratarja do tistih, ki jih ni tukaj in so bili prej z nami. Noro, noro, noro. Zdaj pa na medaljo, zakaj pa ne? Trenerji nas bodo 'našpičili' za Švede, zakaj pa jih ne bi presenetili?«
Miren je bil seveda selektor Matjaž Kopitar. »Lahko bi se obrnilo tudi drugače. Na začetku je Kristan zbral nekaj neverjetnih obramb, potem so se stvari začele razvijati v naš prid. Najprej gol z igralcem več, nato gol z igralcem manj, s takim vodstvom je bilo lažje nadzorovati. Po dveh tretjinah in vodstvu s 3:0 še nismo slavili, z disciplinirano igro smo nadaljevali, vedeli pa smo, da bodo oni iz minute v minuto bolj nervozni. Zmagali smo, lahko si zamišljate, kako je bilo v slačilnici, a slavje ne bo dolgo trajalo. Časa za to ni, jutri je nova tekma,« je dejal selektor, ki je kljub bolezni močno obremenjeval svojega sina An-žeta, malo več počitka mu je dal v zadnjem delu igre: »Na srečo Anže ni resneje zbolel. Na srečo ni dobil trebušne gripe, ampak je le nekaj napačnega pojedel. Zato sem ga lahko maksimalno koristil.«
moja rusija - Tržaška Rusinja Inna Prysiajniouk
»Ponosni smo!«
»Danes zjutraj sem navijala za Tino!« prizna Inna Prysiajniouk, Rusinja, ki od leta 1994 živi v Trstu. Olimpijske igre v rodni Rusiji seveda pozorno spremlja, ko ji čas dovoljuje, skuša ujeti nastope vseh Rusov tudi med službenim urnikom. Za sonarodnjake seveda glasno navija, ko pa njih ni v boju za kolajne se odloča med Italijani in Slovenci. »Imam kar veliko slovenskih prijateljev, obenem pa s Slovenci sodimo v isto jezikovno skupino, zato navijam tudi zanje,« razlaga Inna, zakaj navija tudi za Slovenijo. »Med drugim sem spoznala, da so Slovenci veliko bolj odprti, sprejmejo te medse, medtem ko Italijani pogledajo Ruse bolj po strani.« Dvainštiridesetletnica se je v Italiji nastanila po poroki s Tržača-nom, pred tem pa je še leto dni delala v Sloveniji. V dvajsetih letih, odkar živi v Trstu, je spoznala tudi slovensko manjšino: najprej je sinova alpskemu smučanju vpisala na tečaje SPDT, zdaj že tri leta pa obiskujejo tečaje pri SK Devinu.
Gospa Inna je doma iz gorskega območja Uralov, rojena je v kraju Nijni Tagil v pokrajini Ekaterinburg: »V bližini je rojena tudi Nataša Stefanenko,« pojasni. Pri petih letih se je z družino preselila v Ukrajino, vendar v sebi ohranja rusko dušo. »Počutim se Rusinjo,« poudarja tudi danes. Ob ruščini
govori hrvaščino, slovenščino razume, vendar je ne govori. Doma je občeval-ni jezik italijanski: »Škoda! Včasih govorim rusko, a stalno tudi prevajam otrokoma. K sreči je tu tudi moja mama, ki se z njima vedno pogovarja v ruščini. Oba obiskujeta tudi tečaje pri folklorni skupini Rodnik, kjer se jezika učijo preko plesa in zabave,« pravi Inna. Tudi sama je članica folklorne skupine, kjer se zbirajo Rusi, ki živijo v naši de-
Anže Kopitar je tako premagal avstrijskega vratarja Mathiasa Langeja
ansa
želi, pa tudi ostali ljubitelji ruske kulture. Čez dva tedna bo s skupino zaplesala tudi v Ljubljani na festivalu Masle-nica.
Ruskih olimpijskih iger se seveda tudi tržaški Rusi - Inna meni, da jih v Trstu živi nekaj tisoč - zelo veselijo. Ponosni so. »Že res, da je Putin porabil velike vsote denarja, pa vendar je s tem tudi zagotovil delovna mesta mnogim Rusom. Obenem pa so tam zgradili veliko športnih objektov, ki jih bodo Rusi lahko še uporabljali. Sorodniki, s katerimi se slišimo predvsem preko socialnih omrežji ali skypa, negativnih pripomb nimajo. Tudi glede izbire kraja ne, saj je letos nenazadnje povsod toplo,« odgovarja Inna na očitke o letoviškem Sočiju. »Veseli nas tudi, da se Rusija pokaže tudi v drugi luči, ne več kot obrobna država. Po eni strani so tačas vse bolj vidni novi Rusi, torej bogataši, ki sami ne vedo, kam s svojim denarjem. Poročajo se v Italiji, kamor povabijo vse svate. Poznam tudi gospo, ki je za psa kupila ovratnico z diamanti, ki je stala kar 4000 evrov. Oni uživajo v tem, da kažejo svoje bogastvo. Po drugi strani pa je v Rusiji tudi veliko revščine, zato je nam, ki smo bili tudi del te drugi plati, Soči v ponos. Da ne bodo v ospredju vedno samo ZDA, Kanada in London ... «
Veronika Sossa
OUTSIDERJI - Mathilde Amivi Petitjean
Kristina jeTino spremljala na univerzi
Kristina Žerjal,
Kontovelka, ki stanuje na Opčinah
slosport.org
Kristina Žerjal stanuje na Opčinah, a se ima za Kontovelko. Na Pedagoški fakulteti v Kopru študira predšolsko vzgojo. Včeraj je kar na univerzi spremljala nastop Tine Maze.
Kdo je vaš najljubši outsider v Sočiju?
Mathilde Amivi Petitjean.
Na spletni strani Sochi2014.com piše, da praznuje rojstni dan prav 19. februarja. Kaj bi še povedali o njej?
Je 20-letno dekle, ki se je rodilo v Republiki Niger. Ker pa je njena mama po narodnosti iz Toga, lahko tekmuje za to državo. Kontaktirali so jo kar po facebooku in jo vprašali, ali bi nastopila za Togo v smučarskem teku.
Na 10-kilometrski preizkušnji v klasičnem slogu se je uvrstila na 68. mesto. Njen dosežek se ne zdi tako slab, saj je za sabo pustila tudi nekaj tekmovalk iz
držav, kjer imajo sneg.
Za njo je verjetno dober dosežek. A ker je večji del življenja preživela v Franciji, kjer se tudi naučila smučati, nima izgovorov. Na naslednjih ZOI mora izboljšati svoj rezultat.
Za koga še tiščite pesti?
Za Slovence.
Petra Grgič je potožila, da je veliko tekem zjutraj, ko so dijaki v šoli. Kako pa je z vami študenti?
Priznam, da s sošolkami včasih gledamo tekme v živo na TV SLO 2 s pomočjo tabličnega računalnika. Danes (včeraj, op. ur.) ob enajstih je cela fakulteta zastala. Po telefonih ali računalnikih so vsi spremljali Tinin nastop.
So se morda tudi profesorji spozabili in zavriskali od veselja?
Mah ... Nasmehnili so se, a niso pokazali velikega navdušenja. Študenti pa so kar nazdravljali. (P. V.)
/
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, ŠPORT
Sreda, 19. februarja 2014
19
BIATLON - 15 km skupinski start
HITROSTNO DRSANJE - Štafeta
Fak ob kolajno Tretja za Fontano
Na strelišču je bil premalo natančen - Zmagal je Norvežan Italijanke do kolajne po padcu in diskvalifikaciji Kitajske
SOČI - Slovenski biatlonec Jakov Fak je po vseh težavah z vremenom in prestavitvah tekme končno dočakal olimpijsko preizkušnjo na 15 kilometrov s skupinskim startom. Na igrah v Soči-ju je Fak tekmo v močnem sneženju z dvema zgrešenima tarčama končal na četrtem mestu, 28,1 sekunde za zmagovalcem Norvežanom Emilom Hegle-jem Svendsnom. Srebro je osvojil Francoz Martin Fourcade, ki je po fotofini-šu končal tik za Norvežanom, tretji pa je bil Čeh Ondrej Moravec, ki je zaostal 13,8 sekunde.
Jakov Fak
ansa
»Žal mi je, da nisem bolje opravil na strelišču, ampak glede na prejšnje dni in kar se je dogajalo, je bilo kar dobro. Danes sem bil s smučmi zelo zadovoljen, v So-čiju smo predvsem na prvi tekmi imeli precej težav s tem. Danes sem pač naredil dve napaki na strelišču, takrat pa sem bil strelsko odličen in sem zato pričakoval nekaj več,« je po tekmi povedal Fak.
V zadnjem krogu je napadel Svendsen, odpadel je Moravec, Norvežanu pa je sledil Fourcade, ki je tik pred ciljno črto stegnil nogo naprej, dosegel isti čas kot Svendsen, a je fotofiniš odločil, da je bil za drobec prej v cilju norveški tekmovalec. Svendsen je tako osvojil svoje tretje olimpijsko zlato in četrto kolajno, Fourcade pa je za milimetre ostal še brez tretjega zlatega odličja na teh igrah. Moravec je po srebru v zasledovanju prišel do svoje druge kolajne na igrah v Sočiju.
»Doslej nismo imeli sreče pri pripravi smuči, toda danes so bile popolne. Končal sem na vrhu, torej ne morem biti srečnejši,« je po nastopu povedal Svendsen in dodal: »Odločitev je bila zelo tesna, a sam sem imel nekaj več moči. Hranil sem jo v zadnjem krogu, kljub temu pa so malenkosti odločile o zlatu.«
Legendarni Ole Einar Bjoerndalen, ki lovi rekordno 13. olimpijsko kolajno, bo moral nanjo še malce počakati, danes je končal na 22. mestu, potem ko je na četrtem streljanju zgrešil kar štiri tarče. Naslednja priložnost za zmagovalni oder bo štafetna preizkušnja.

Arianna Fontana spet padla, a kljub temu se veselila tretje kolajne v Sočiju
ansa
Pregovor pravi, da gre v tretje rado. Uspehi hitrostne drsalke Arianne Fontane to tudi dokazujejo, saj se je po dveh posamičnih kolajnah - srebri na 500 in bronu na 1500 m - včeraj veselila še tretjega odličja. Italijanska ženska štafeta v hitrostnem drsanju na kratke proge osvojila bron na 3000 metrov. Fontana je z Ele-no Viviani, Martino Valcepina e Lucio Pe-retti ciljno črto po padcu prečkala četrta, daleč za ostalimi, a je žirija nato diskvalificirala Kitajke, branilke olimpijskega naslova. Zmagala je južnokorejska štafeta, ki je na zadnjih šestih zimskih olimpijskih igrah v tej disciplini osvojile pet zlatih kolajn, srebro pa je pripadlo Kanadčankam.
Zastavonoša Arianna Fontana po tretjem olimpijskem odličju seveda ne
Izidi
ALPSKO SMUČANJE, ženske, veleslalom: 1.
Tina Maze (Slo) 2:36,87, 2. Anna Fenninger (Avt) + 0,07, 3. Viktoria Rebensburg (Nem) 0,27, 4. Nadia Fanchini (Ita) 0,38. HITROSTNO DRSANJE, moški, 10.000 metrov: 1. Jorrit Bergsma (Niz) 12:44,45, 2. Sven Kramer (Niz) + 4,57, 3. Bob de Jong (Niz) + 22,74
DESKARSKI KROS, moški: 1. Pierre Vaultier (Fra), 2. Nikolaj Oljunin (Rus), 3. Alex Deibold (ZDA), 6. Luca Matteotti (Ita). BIATLON, moški skupinski start, 15 km: 1. Emil Hegle Svendsen (Nor) 42:29,1/0, 2. Martin Fourcade (Fra) + 0:00,0/1, 3. Ondrej Moravec (Češ)0:13,8/0, 4. Jakov Fak (Slo) 0:28,1/2 HITROSTNO DRSANJE, štafeta 3000 m: 1. Južna Koreja, 2. Kanada, 3. Italija NORDIJSKA KOMBINACIJA, velika skakalnica, 10 km teka: 1. Joergen Graabak (Nor) 23:27,5, 2. Magnus Hovdal Moan (Nor) 0,6, 3. Fabian Riessle (Nem) 1,6. HOKEJ NA LEDU, ženske: tekma za 7. mesto: Nemčija - Japonska 3:2, tekma za 5. mesto: Finska - Rusija 4:0.
skriva želje, da bi osvojila še četrto odlič-je, saj jo čaka še nastop na 1000 m. »Seveda razmišljam o tem, vendar si moram najprej zagotoviti nastop v finalu.« O bodočnosti še ne razmišlja, morda bo kariero zaključila v Sočiju, pa čeprav ji v bogati beri kolajn manjka samo naj-žlahtnejša: »Recimo, da sem priložnost izgubila na najkrajši razdalji, 500 m,« odgovarja izzivanju. Zadnji nastop v Sočiju jo čaka v petek.
DESKARSKI KROS - Vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Italijan Omar Visintin, ki je nastop v polfinalu končal s padcem in poškodbo kolka. V finalu je nastopil sotekmova-lec Luca Mateotti, zmaga pa je šla Francozu Pierru Vaultierju.
NOGOMET - Osmina finala lige prvakov
Zvezdniki v formi
Dva gola Ibrahimovica, razigrani Messi - Drevi Milan
MANCHESTER - Na prvih tekmah osmine finala nogometne lige prvakov sta slavili zmago moštvi, ki sta sinoči igrali v gosteh. Paris St. Germain je kar s 4:0 (3:0) ugnal Bayer Leverkusen, Barcelona pa je v gosteh z 2:0 (0:0) premagala Manchester City. Četa Manuela Pellegrinija je kljub temu, da je manjkal prvi napadalec Manchester Cityja Sergio Agüero, začela pogumno. V 19. minuti je David Silva našel Alvara Negreda na desni strani kazenskega prostora, ta se je znebil branilca, se znašel v že skoraj izgubljenem položaju in iz mrtvega kota vseeno poizkušal zadeti španski gol. V 54. minuti se je
Lionel Messi znašel za angleško obrambo, na nepravilen način ga je zaustavil Martin Demichelis, ki je prejel rdeči karton, Barcelona pa je dobila enajstmetrovko. Na belo točko si je žogo nastavil Argentinec ter zadel po sredini gola. Končni rezultat je v 90. minuti postavil Daniel Alves, ki je zadel med nogami Harta. Na tekmi v Leverkusnu se je za pariški PSG razigral Ibrahimovic, ki je dosegel dva zadetka. Po enega sta zadela še Matuidi in Cabaye.
Danes (20.45) se bodo pomerili Milan in Atletico Madrid ter Arsenal in Bayern München.
Namiznoteniški igralci Krasa se borijo za play-off
V	10. krogu rednega dela prvenstva C2-lige je namiznoteniška zgoniška ekipa proti Sistiani spet okusila zmago s 5:2. Zmaga jih je pripeljala do 3. mesta na lestvici, čeprav v družbi drugih treh ekip. Krasovo ekipo pa čaka nekoliko lažji koledar, tako da lahko predvidevamo tudi nastop v play-offu in na-skakovanje na višjo ligo. Kras je igral z okrnjeno postavo (brez Boleja in Rotel-lo). Poleg nepremagljivega Dušana Mic-halko (spet je osvojil vse tri osebne točke), je za zeleno mizo stopil še Tom Fa-biani (premagal je Longa Carla s 3:2) ter Robert Milič, ki je priskočil na pomoč in ekipi prinesel tudi važno točko (ravno tako proti Longu s 3:2).
V	moški D1-ligi se je zaključil redni del prvenstva, ki je Krasu prinesel malo zadoščenj. Kras A je s porazom obstal čisto na koncu lestvice. Nasprotnikova ekipa Trieste-Sistiana B je bila enakovredna in povsem dosegljiva, a tudi tokrat se je rezultat obrnil v korist nasprotnikov (5:2). Precej dvobojev se je
končalo na razliko, točki pa sta osvojila Sonja Doljak in Simone Giorgi. Kras B pa je tokrat zmagal, njegovo predzadnje mesto pa ga je ravno tako pripeljalo v igranje play-outa (začetek 16. marca). Claudia Micolaucich, Livio Ta-gliapietra in Vinicio Divo so po hudem boju s 5:4 strli odpor tretjeuvrščene Libertas Latisane.
Nadaljevalo se je tudi prvenstvo moške D2-lige. Paolo Fabris, Isabella Torrenti in Monika Mosetti so gladko izgubili proti solidni ekipi DAronco Gemona s 5:1. Tudi tokrat je točko prispevala Mosettijeva. Lepo zmago pa so dosegli proti postavi Cus Udine s 4:2, po dve točki pa sta vžepila Fabris in Mo-settijeva. Napredek so pokazali tudi najmlajši krasovci (Ceppa Luca, Paren-zan Matteo, Lewental Sebastian), saj so proti tržaškemu ASD Crut remizirali s 3:3, potem ko so v prvem delu prvenstva izgubili z gladkim 6:0. Z ekipo Libertas iz Latisane pa so izgubili s 4:2, točki pa sta osvojila Ceppa in Lewental. (R)
Zlatan Ibrahimovic (PSG)	ansa
Umrl belgijski kolesar
ANTWERPEN - Med treningom v Ant-werpnu je umrl belgijski kolesar Krištof Goddaert, član ekipe IAM Cycling. Se-demindvajsetletnik je med treningom zapeljal v tračnice, nato pa ga je zadel avtobus.
Slovensko-italijanski dvoboj
DUBAJ - Na teniškem turnirju WTA v Dubaju je Flavia Pennetta s 7:5 in 6:4 premagala Estonko Kanepijeo in se uvrstila v drugi krog. V Riu de Janieru pa je v prvem krogu izpadla Francesca Schiavo-ne, ki je izgubila proti Španki Domingue-zovi Lini (6:4, 6:4). Slovenski teniški igralec Bedene je izgubil dvoboj prvega kroga proti Italijanu Fogniniju (7:6 (5), 0:6, 6:1).
Košarka: Krka uspešna
NOVO MESTO - Košarkarji Krke so v 5. krogu drugega dela pokala eurochallen-ge (skupina J) premagali Szolnoki Olaj z 89:78 (28:17, 52:38, 66:60). Krka se bo v šestem krogu doma pomerila z ekipo Reg-gia Emillie, tekma bo na sporedu 25. februarja ob 18. uri.
FERRARI - Ferrarijevi bolidi formule ena bodo danes v Bahrajnu začeli z drugo fazo testiranj pred začetkom letošnje sezone, ki se bo začela 16. marca z dirko v Mel-bournu.
NOGOMET
Zaostali tekmi: drevi Vesna in Mladost
Vesna bo drevi ob 20.00 v zaostalem krogu promocijske lige v Križu gostila ekipo Terza, ki je predzadnja na lestvici. Zaostalo tekmo bo nocoj ob 20.00 igrala tudi Mladost (3. AL), ki bo v Doberdobu gostila Pro Staranzano. Gaja bo zaostalo tekmo proti Opicini igrala prihodnji teden, v sredo, 26. februarja, ob 20.30 na proseški Rouni.
Danes
KONČNE ODLOČITVE (8) 8.00 ALPSKO SMUČANJE, veleslalom, moški, 11. 30 druga vožnja (Kosi, Kranjec, Slo, Mollg, Nani, De Aliprandini, Simoncelli, Ita) 10.00 DESKANJE, paralelni veleslalom, moški (Košir, Marguč, Flander, Sušteršič, Slo; Coratti, Erlacher, R. Fischnaller, March, Ita); paralelni veleslalom, ženske (Kotnik, Slo; Boccacini, Ochner, Ita)
12.45 SMUČARSKI TEK, ekipni sprint (klasično), moški ekipni sprint (klasično), ženske
14.30 HITROSTNO DRSANJE, 5000 m, ženske
15.30 BIATLON, mešana štafeta, 2 x 6 in 2
x 7,5 km (Wierer, Oberhofer, Windisch, Hofer, Ita)
17.15 BOB, dvosed, ženske - 3./4. vožnja
DRUGA TEKMOVANJA
6.15 DESKANJE, paralelni veleslalom,
moški/ženske, kvalifikacije
10.15 SMUČARSKI TEK, ekipni sprint (klasično), moški, kvalifikacije; ekipni sprint (klasično, Noeckler, Pellegrino, Ita), ženske, kvalifikacije (Višnar, Čebašek, Slo; De Martin, Piller, Ita)
16.00 UMETNOSTNO DRSANJE, ženske -
kratki program (Costner, Ita) 11.00 CURLING, ženske - polfinale (Velika Britanija - Kanada; Svedska - Svica); 16.00 moški Kanada - Kitajska; Svedska - Velika Britanija
HOKEJ - moški - četrtfinale: 9.00 Svedska -Slovenija; 13.30 Finska - Rusija; 18.00 ZDA -Češka; 18.00 Kanada - Latvija.
piše
Marko Oblak
TZ 7Thd~t~7~b MET IZ IGRE
f m veza prvoligaskih društev redno ob- -
^r javlja statistične podatke o času, ki " > ga odigrajo italijanski igralci v najvišjem državnem prvenstvu. Številke niso nič kaj spodbudne, saj je povprečje zelo nizko: niti ne 27 % vsega odigranega časa, če dodamo še naturalizirane Italijane pa le okrog 31 %. Ves ostali čas igrajo tujci. Samo 25 italijanskih igralcev vseh 16 prvoli-gaških ekip igra povprečno vsaj 15 minut na tekmo. Mladih talentov, ki bi imeli priložnost za igranje, je res malo. Tako na primer
Amedeo Tessitori (letnik 1994) pri Sassariju ne igra povprečno niti 4 minute, in takih kot on je še veliko. Izjem je malo, med temi je Michele Vitali (1991), ki v Caserti igra nekaj več kot 22 minut na tekmo. Skoraj 20 minut igra v Sieni David Cournooh (1990), skoraj 25 pa Niccolo Melli (1991) v Milanu, samo minuto več kot soigralec Alessandro Gentile (1992). Njegov brat Stefano igra v Cantuju 21 minut in pol, a ne moremo govoriti o rosno mladem igralcu, saj je že dopolnil 24 let (letnik 1989). Center Ric-cardo Cervi (1991) igra v Reggio Emilii nekaj več kot 14 minut. De Nicolao (1991) je v Vareseju na igrišču povprečno več kot 18 minut, še največ minutaže pa ima njegov soigralec Achille Polonara (1991). 203 centimetre visoko krilo je pravzaprav edini prvoligaški igralec, na katerega selektor Pia-nigiani lahko takoj računa. Italijanski selektor je te dni sklical 16 mlajših igralcev na selekcijo prve reprezentančne ekipe. Gre pa v resnici za izbor tistih, ki bi lahko v prihodnje prišli v poštev za reprezentanco, saj ni povabil nobenega od nosilcev na lanskem Eurobasketu. Med izbranci sta tudi Tržačana Stefano Tonut in Michele Ruzzier (oba letnik 1993), ki jima je vpoklic dal »krila na noge« in sta med najbolj zaslužnimi, da je Palla-canestro Trieste dosegel pomembno zmago 81:74 proti Trapaniju. Trenutno je Dalmassonova ekipa v boju za obstanek kolikor toliko na varnem, saj ima 4 točke prednosti pred predzadnjim Forlijem, a pot do »rešitve« je še zelo dolga. Spored za Tržačane ni najlažji in šele v zadnjih kolih bo znano, kdo bo spremljal že obsojeno Imolo v nižjo ligo.
20 Sreda, 19. februarja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad našimi kraji in Balkanom je prehodno nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahod-nikom v višinah priteka k nam toplejši in postopno bolj vlažen zrak.
Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Več oblačnosti bo čez dan ob morju in v predalpskem svetu. V Alpah bo več ja-snine. Ponoči in zjutraj bo ponekod po nižinah možna megla.
Oblačno bo, nekaj jasnine v vzhodnih krajih, kjer bo večinoma suho. Drugod bo občasno deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem do 11, najvišje dnevne na severozahodu od 5 do 9, drugod od 12 do 17 stopinj C.
Jutri dopoldan bo najbrž deževalo, nato se bo izboljšalo. Pihala bo zmerna burja. Nad približno 1400 - 1600 metri bo snežilo.
Ponoči bo povsod deževalo, dopoldne pa bodo padavine večinoma ponehale. Meja sneženja se bo zjutraj spustila do okrog 700 m nad morjem. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Popoldne se bo ponekod na severu delno zjasnilo.
I ¡2 Sonce vzide ob 7.00 in zatone ^g ob 17.37 □ Dolžina dneva 10.37
Luna vzide ob 22.29 in zatone ob 9.15
Vreme sprva ne bo povzročalo težav. Kasneje pa se bo vremenska obremenitev krepila in popoldne bodo z vremenom povezane težave pogoste. Moteno bo spanje ponoči. Priporočamo večjo previdnost.
Danes: ob 5.45 najnižje -33 cm, ob 11.32 najvišje 24 cm, ob 17.33 najnižje -32 cm. Jutri: ob 0.03 najvišje 41 cm, ob 6.24 najnižje -31 cm, ob 12.10 najvišje 15 cm, ob 17.58 najnižje -22 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C.
Na Zlebeh...........670
Vogel ................340
Kranjska Gora.........70
Krvavec..............180
Cerkno................90
Rogla ................120
Piancavallo...... . . . .420
Forni di Sopra .......380
Zoncolan............450
Trbiž .................310
Osojščica ............180
Mokrine .............430
Učinkovito lasersko orožje kot v filmih
NEW YORK - V vojaški ladjedelnici v ameriški zvezni državi Maine izdelujejo ladjo, ki bo imela dovolj elektrike za delovanje elektromagnetnega topa, že letos poleti pa bodo na vojno ladjo Ponce namestili prototip laserskega topa, nakar bo ladja odplula na misijo v Perzijski zaliv.Lasersko orožje, ki spominja na znanstvenofantastične filme, ima nekaj pomanjkljivosti, vendar pa je precej cenejše od raketnih izstrelkov. Ena raketa za obrambo ladje stane okoli milijon dolarjev, laserski izstrelek pa le nekaj dolarjev. Problem je v tem, da se natančnost laserja zmanjša v dežju, v primeru atmosferske turbulence in prahu. Televizija Fox poroča, da bo imela mornarica v naslednjih dveh letih tudi elektromagnetni top, ki ne bo imel težav z vremenom.
Najmanj sedem rudarjev umrlo v ukrajinskem premogovniku
KIJEV - V eksplozij v ukrajinskem premogovniku je umrlo najmanj sedem rudarjev, še devet pa jih je bilo ranjenih. Eksplozija plina je odjeknila na globini okoli 800 metrov pod zemljo, kjer je bilo na delu kakih 90 rudarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do nesreče je prišlo v ponedeljek zvečer v rudniku v kraju Makijivka v regiji Doneck. Delo v premogovniku so začasno ustavili. Nesreče s smrtnim izidom v ukrajinskih rudnikih niso redke. Številni rudniki so namreč zelo slabo opremljeni in vzdrževani, pravila za zagotavljanje varnosti pa so pogosto kršena.
sanremo - Prvi dan v znamenju protestov
Razgiban začetek popevkarskega festivala
SANREMO - Sanremski festival italijanske popevke se je včeraj začel v dokaj razgibanem ozračju. Najprej je Grillo pred dvorano Ariston uprizoril improvizirano tribuno, na kateri se je silovito zagnal v Rai, napadel predsednika republike, mandatarja Renzija in tisk.
Potem je besedo na odru v dvorani prevzel voditelj Fabio Fazio, ki je, potem ko se zastor n dvignil, imroviziral branje monologa o lepoti in o »ranjeni Italiji«. Takrat se je iz galerije zaslišalo kričanje. Na ograji sta čepela dva delavca iz Napolija in Caserte in grozila, da se bosta vrgla dol. Zahtevala sta, da Fazio prebere pismo o njihovih delovnih problemih, hotela sta na tak način opozoriti instiucije na probleme delavcev in njihovih družin.
Posegli so varnostniki, nakar je spet prevzel besedo Fazio in nadaljeval s festivalom. Vokalni del spektakla, ki mu je po televizijskih ekranih sledilo veliko gledalcev, je s svojim nastopom odprl Ligabue s poklonom Fa-briziu De Andreju.
berlin - »Svojo« lastnino predstavil na spletni strani
Gurlitt vztraja, da so domnevno od nacistov ukradene umetnine njegove
Na fotografiji zgoraj Cornelius Gurlitt, desno slika »zimski vrt« francoskega impresionista Edouarda Maneta, ki so jo ameriški vojaki 15. aprila 1945 našli skrito v rudniku soli v nemškem kraju Merkers
ansa/arhiv reuters
BERLIN - Ostareli Nemec Cornelius Gurlitt, pri katerem so pred časom policisti odkrili neverjetno zbirko umetniških del, domnevno ukradenih v času nacizma, se je odločil »svojo« lastnino predstaviti na spletni strani. S stranjo www.gurlitt.info naj bi želel stopiti v stik z javnostjo in morebitnimi dediči, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah Gurlitto-vega tiskovnega predstavnika spletna stran izraža pripravljenost 81-letnika in njegovih odvetnikov na dialog.
Spletna stran v angleškem in nemškem jeziku med drugim ponuja spisek vprašanj in odgovorov, ki izra-
žajo Gurlittovo stališče v zvezi z zaseženimi umetninami. Sin trgovca z umetninami vztraja, da je zakoniti lastnik slik neprecenljive vrednosti, ob tem pa poudarja, da se zaveda svoje zgodovinske odgovornosti.
Nemške oblasti so na zbirko več kot 1400 umetniških del marca 2012 naletele po naključju ob preiskavi Gur-littovega doma v Nemčiji. V zbirki, ki je po ocenah strokovnjakov vredna več kot milijardo evrov, so številna dela največjih mojstrov 20. stoletja, med drugim Pabla Picassa, Henrija Matissa, Emila Noldeja, Franza Marca, Maxa Beckmanna in Maxa Liebermana.
V začetku februarja je Gurlitt razkril, da je v svojem avstrijskem bivališču skrival še več kot 60 umetniških del, tudi slike Renoirja in Clauda Moneta. Umetnine je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja nakopičil Gurlittov oče, Hildebrand Gurlitt. Gurlitt starejši je v imenu nacistov prodajal sodobno umetnost, ki so jo ti imeli za »degenerirano«.
Gurlitt trdi, da je zakoniti lastnik slik, strokovnjaki pa menijo, da so več sto slik nacisti ukradli njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta. Uradna preiskava še poteka. (STA)