$195.
Posebna izdaja.
V Gorici, v soboto dne 24. novembra 1906.
—----------------Bft> ¦---------------------
Izhaja dvakrat na teden v^icdr v sredo in sot „h H. tiri predpoldne ter staW?f{to. poŠti prejem
i soboto
jemana a5i v florici na dom posiljana:    V '
' VSP leto    .......13 K 20 v, ali gld. 6'60
[M leta........6   » GO   »   .     »    3-30
četrt lutu.......3   » 40   »   »     »    1-70
Posamične'Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslv«injt'-i«i«dnespj;»b)gp:.©b^sir.,4 ,,,,„ lotu „Kaiipot po GoriSkem in Gradišfianskem" iii kažipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-ili:lt v l«;tu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zVe/" Um- mesečno prilogo „Slovenski Tehnik".
NaioCnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici ;vv. 7 l. nadstr. v »Goriški TisJcarnij^A. Gabršeek. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.' Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vistah če n-kano 1-kvat 16 v, 2-krat 14 v, :5-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVI.
Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
UredniSti
se nahaja v Gospo; i ulici šif Z urednikom je mogo?? govoj dopoludno  ter od  2. do 5. f praznikih od 9. do 12. dopoludnV haja v Gosposki ulici št. 7 v L r
Naročnino in oglase je plačati.
Dopis« naj se pošiljajo le nre dni S tvii.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero ne spadajo v delokrog' uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno-od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 li ali gld. 1-60.
»Soča« in. »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : Sclnvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopali.sčni ulici, I. Matiussi v ulici Fonnica, I. llovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabršJek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Pesnik Simon Gregorčič.
Danes dopoludne ob 10.10 je zatisnil v Gorici svoje trudne oči pesnik Simon Gregorčič. 16. t. in. ga je zadela lahka kap, legel je v postelj, in po kratkem trpljenju umrl. Letos je jemal slovo. Obiskal je poleti razne svoje znance po Goriškem in Kranjskem, šel je bil pogledat tudi svoje ljubljene gore, rekel je; zadnjikrat, potem umrjem. Ko se je vrnil v Gorico, je hiral; pred časom že smo slišali, da je obolel. Potem smo ga zopet videvali na ulici. Sedaj pa je sklenil.
Simon G r e g o r č i č je bil porojen 15. oktobra 1844. leta na Vršnem h. št. 17., pol ure nad Libušnjem, v prijazni pogorski vasi, ležeči pod starim sivim Krnom na levem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski svet med Kobaridom in Tolminom, med Krnom in Matajurjem in lepo ga opeva naš pesnik v najkrasnejših pesmih svojih. Našemu pesniku oče Jernej Gregorčič je gospodaril srednjeveškemu posestvu; a bil je razumen, občespoštovan mož. Dokler je Vršno spadalo k tolminskemu županstvu, bil je Jernej Gregorčič dolgo vrsto let zaporedoma vr-senski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu. Jernej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošlje svojega dru-gorojenega sina Simona, ko ga je bil domači kaplan g. Anton Gregorčič naučil nekoliko brati in pisati, v Gorico v nemške šole, iz katerih prestopi na gimnazij, kjer leta 1857. z izvrstnim vspehom dovrši prvo latinsko "šolo. Slovenščina takrat v tem razredu še ni bila učni predmet. Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugem razredu dobil za učitelja moža, po svojem znanju odličnega, po svojem značaju vzgiednega Ivana Šolarja, pozneje c. kr. deželnega šolskega nadzornika. Šolar svojih učencev ni samo temeljito učil, ampak tudi korenito jih vzgajal ter po očetovsko vodil in pripravljal za ozbiljno življenje. Kako so se njegovi nauki prijeli rahločutnega Gregorčiča, o tem na več mestih pričajo njegove pesmi. Osobito pa je Gregorčič pripovedoval
Ko jo njegova srčna kri
naš svet škropila,
drhal je, ko bi zasledila
zver, nanj dvignila pesti
in bie leden. In ko je glas
uporni cula,
še bolj drhal je vanj zahrula,
strupa mu spljuvala v obraz.
In od strupa in tisoč ran
je srce skrvavelo;
in zmagoslavno in veselo
pred smrt ga gnal je roj zdivjan. Pri njem ti zdaj stojiš, o smrt! A kdo je za teboj V kdo je ta i'abljev roj vpijoč: Na križ! Na križ!
X.
svojim prijateljem, da mu je Šolar odkril čudovito lepoto jezika slovenskega ter pokazal mu bogastvo njegovo, poleg tega pa tudi vcepil mu ljubezen do starih klasikov grških in latinskih.
V tretji šoli je prišel Gregorčič v tedaj osnovano malo semenišče ter ondu poleg več drugih vrlih dijakov našel tudi duhovitega in plemenitega Ivana Stresa. Ž njim in drugimi jednakomislečimi prijatelji vadil se je Gregorčič v slovenskem spisovanju, učil se srbskega in češkega jezika, navduševal se je za klasične pesnike raznih narodov, a osobito prebiral Prešerna. V tistih letih začel je zlagati svoje prve pesmi in prvenci njegove Muze so natisneni v Janežičevem »Glasniku«. Tako je prišlo leto 1864. in ž njim matura, katero je izvrstno prebil. Po dovršenih latinskih šolah je šel v semenišče. In kakor na gimnaziju prof. Šolarja, tako je tukaj čislal blagega doktorja Hrasta, vodjo osrednjemu semenišču goriškemu. V velikem semenišču — so Gregorčiča ljubili vsi : Lahi, Hrvatje in blovenci; vsem se je prikupil in vsak je želel ž njim občevati. Bil je vselej čistega, možatega značaja; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro presoditi ter v vsakem slučaji pravo pogoditi. Jednako izvrstno kakor gimnazij dokončal je tudi bogoslovske študije. Posvečen je bil 20. oktobra 1867. leta. Novo mašo je pel pri sv. Duhu na Libušnjem 27. oktobra 1867., a potem ostal še jedno leto v semenišči. Prva služba mu je bila v Kobaridu. Bodisi v cerkvi, bodisi zunaj cerkve, pokazal se, je tam pravega moža na pravem mestu. Slišali so ljudje tačr* v cerkvi krasne govore njegove: — In kaj je bil on Kobaridu v narodnem oziru! Bil mu je buditelj narodne zavednosti in osnovatelj narodne čitalnice, katera ga je iz hvaležnosti imenovala za častnega člana svojega. Pod njegovim vodstvom je prirejala ta čitalnica krasne besede ?a priprosto ljudsvo. Vspomladi 1. 1873. pride za kaplana v prijazni Rihem-berg v vinorodni  Vipavski  dolini, kjer je
občeljubljen in spoštovan ostal nad osem let Slabotno^, zdravje ga je prisililo začasno iti v poko|; kmalu se mu je spet toliko ukrepTto-, .dVj^mo^l prevzeti lahko službo, vikarijat v Grad!§čf^)Dleg Prvačine. Oinljivo je bilo slovo od Rihčmberga prve dni aprila meseca. Ves Riherflberg je bil na nogah, šolska mladina in odrasli ljudje, in marši" kateremu se je solza utrinjala v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda. Starešinstvo ga je izvolilo o tej priliki za častnega svojega občana in župan Robič z vsemi občinskimi svetovalci in mnogimi odličnimi možmi ga je spremil do Dornberga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vzprejeli Gradiščani. Z Gradišča se je preselil pesnik pred par leti za stalno v Gorico, kjer ga je dohitela smrt-Zadela ga. je kap, lotila se ga je bila pljučnica in
zlatenica.----------
Kaj je nam Slovencem pesnik Simon Gregorčič, ni treba razlagati na dolgo in široko. To ve vsak Slovenec. Kakor svetla zarja je šla njegova pesem po slovenski domovini, žarela je, razsvetila in razgrela slovenska srca. Ko je leta 1882. izdal svoje prve pesmi, je segel narod po njih, vzel jih v s€ in današnji dan zvenijo iz njegovih ust —
Pesnik po božji milosti je pel, kakor mu je velelo sreč, mehko sreč sredi širokega obzorja. Globoke misli, visoki poleti poleg domačih popevk, v krasnem pristno slovenskem jeziku. Zlata duša, čist značaj, blago srce odseva v njih. In vendar je bil ta mož m učenik! Tačas ko seje slovenski narod lastil nebeške poezije njegove, ko je mladina z navdušenjem deklamovala njegove pesmi, ko se je vse divilo ter zahvaljevalo nebo, da nam je poslalo pesnika, je vstal mož, ki je lopnil po njem. Legla je mora na pesnikovo dušo, vžalostila ga je; nesrečni Mahnič ga je zadušil. To je bila gonja, pritisk, preobračanje pesnikovih mislij, zaletavanje, očitanje, groženje. Kako je to vplivalo na mehkega Gregorčiča, kako je to cepilo njegovo plemenito srce f Saj rnu je očital, da se v pesmi »Človeka nikar!t postavlja naravnost proti Bogu! In vendar je bil Gregorčič duhovnik. Vest mu ni očitala ničesar, ali moč ultramontancev ga je potrta. V prijateljski družbi na prijaznem Gradišču je nekoč resignirano vskliknil: Verze bi še delal, verze, ali pesmi to ne bodo!... Poznejše pesnitve nam to spri-čujejo. —-
•    Tako se je godilo velikemn čutečemu i možu, pesniku domovinske ljubezni, než-
nemu liriku, klicatelju Slovencev na narodno delo. —
Takrat, ko so ga najbolj preganjali, je zašumelo po naši deželi. Ogorčenje je prijelo zavedne može, in dan za dnevom so se oglašali po občinah proti Mahničevemu divjanju. Blagodejno je vplivalo to na pesnika; v zadoščenje mu je bilo, da ga ume ljudstva Ali dvigniti ga zopet? — Bolna perut ne ponese ptice čez morje!
Le enkrat še se je dvignil, zapel je svojo labodovo pesem, v »jobu« je povedal njim, kar jim tiče.
Zatisnil je trudne oči, in Slovenija plače ob rakvi svojega velikega sina. — —
POGREB pesnika Simona Gregorčiča bo v ponedeljek dopoldne ob 8. uri. Sprevod pojde z Goriščeka do cerkve na Travniku, potem nazaj do Goriščeka, odkoder odpeljejo truplo na Idbušnje.
KAKOR ČUJEMO, se udeležijo društva v obilem številu pogreba, istotako pridejo rodoljubi od vseh strauij dežele. Sokoli opravijo častno stražo ob mrtvaškem odru.
GOSTJE, ki pridejo iz drugih dežel v Gorico k pogrdbu, naj se snidejo na predvečer pogreba, fo je v nedeljo zvečer „pri Jelenu", kjer je vedno slovenska družba.
Poziv trgovcem in obrtnikom! — Prosimo, poživljamo use trgooce in obrtnike brez razlike narodnosti, da med pogrebnim sprevodom zaprejo prodajalnice in delavnice po vseh ulicah, koder se bo pomikal pogrebni spreood, t. j. z Gorisčeka čez Koren do cerkoe sv. Ignacija na Travniku.
flpelujemo na gospodarje italijanske narodnosti, da se pridružijo Slovencem v tem žalostnem počaščenju velikega slovenskega pesnika.
Črne zastave naj zaplapolajo po Gorici vznak žalovanja ob smrtnem odru velikega pesnika Simona Gregorčiča!
Rojaki! Kdor ima stanovanje na ulico ali je hišni gospodar, naj razobesi črne zastave! S tem činom pijetete do-kažemo tudi, da znamo častiti spomin svojih velikih mož!