ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
10. obletnica ustanovitve tozda Kontejnerski terminal Ljubljana
15.marca 1989 je poteklo 10 let od ustanovitve tozda Kontejnerski terminal Ljubljana, ki se na območju SR Slovenije v okviru Železni-škega gospodarstva Ljubljana ukvarja z organiziranjem in prevozom kontejnerjev. To je najpomembnejša oblika transportnega blaga, predvsem blaga v izvozu, še posebej pa v bolj oddaljene države. V tem času se je tudi na območju SR Slovenije, pa tudi Jugoslavije, kontejnerski promet razvil in počasi prihaja tudi v gospodarstvu do spoznanja, da je to najkvalitetnejši transport blaga, da vključuje razne načine prevozov: prevoz po železniških tirih na dolge relacije, po cestah na kratke relacije in dostavo neposredno do uporabnikov ter pomorski promet za čezoceanske dežele. Tozd Kontejnerski tenninal Ljubljana je ob ustanovitvi imel samo dve avto dvigali Klaus in je bilo njegovo poslovanje vpeto med železniško postajo Ljubljana Moste, javnimi skladišči, ter zasilnimi garažami za težka tovorna vozila na Vilharjevi cesti v Ljubljani, glavni poudarek pa je bil dan takrat na novo uvedenem načinu prevoza cementa v specialnih kontejnerjih.
Z dokončanjem I. faze izgradnje Kontejnerskega terminala v Ljub-ljani ob Letališki cesti v letu 1983 pa so se izpolnili prvi najnujnejši tehnični pogoji za dejavnost in razvoj te dejavnosti. Tako so bila v tehnično opremo takrat investirana znatna sredstva, predvsem v pre-kladalno mehanizacijo, npr. v mostno dvigalo, ki je bilo v tistem času edino te vrste na območju ŽG Ljubljana, nadalje pa sta začeli obratovati še dve dvigali z večjo nosilnostjo, zgrajeni so bili skladiščni prostori. Slovesna otvoritev je bila istega leta ob dnevu republike; prisostvovali so ji najvišji predstavniki Ljubljane in ŽG Ljubljana in tako otvorili prvi suhozemni Kontejnerski terminal v Jugoslaviji. Konec leta 1986 pa je bila predstavljena nova oblika imegralnega transporta, to je'oprtni prevoz oblike C, kjer gre za transport zamenljivih zabojev, ki je eno
najbolj zastopanih oblik transporta blaga v razvitem svetu. S 1. 1. 1989 pa je uveden na Kontejnerskem terminalu tudi oprtni prevoz oblike A, kjer se prevažajo cestna tovorna vozila na specialnih železniških vagonih.
Od ustanovitve dalje se je obseg transporta blaga v kontejnerjih povečal za 66,5%, tako je v letu 1979 bilo prepeljanih 18048 kontejner-skih enot, v letu 1988 pa 30054 kontejnerskih enot, kar jasno kaže povečano zanimanje gospodarstva za to vrsto prevozov, še posebej pa zato, ker je bil trend gospodarske rasti v tem času v Jugoslaviji zmanjšan.
Najbolj se je te vrste transport povečal v letih 1984 in 1985, po letu 1985 je sicer rahlo upadel, ter se v letu 1988 ponovno povečal.
Še večje naraščanje kontejnerskega prometa zasledimo pri dostavnem
prometu, ki je sestavni del integralnega transporta. V letu 1979 je bilo tako opravljenih 3341882 NTKM, v letu 1988 pa že 6843888 NTKM, kar je 104-odstotno povečan obseg tega transporta. Ob ustanovitvi je bilo v tozdu Kontejnerski terminal Ljubljana zaposlen 101 delavec. V letu 1986 se je to število povzpelo na 139 delavcev, zaradi izboljšanja tehnologije dela in boljše tehnične opremljenosti pa se je število zaposle-nih delavcev zmanjšalo na 131.
Tako se transport blaga v Kontejnerjih vztrajno uveljavlja tudi v našem gospodarstvu, v kar pa je vložen tudi velik del dela in sposobnosti delavcev celotnega železniškega gospodarstva Ljubljana.
DARINKA VREČIČ