Irhaja vsak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de.lla Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. lir 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 402 TRST, ČETRTEK 31. MAJA 1962, GORICA LET. XI. ŠE O DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI - KRAJINI POSEBNI Slinil Kal IIPIPI MANJŠINSKO IPBAŠANJI Poslanska zbornica sklenila, naj besedilo statuta pripravi komisija za ustavna vprašanja -Predstavniki slovenske manjšine se obračajo s skupno vlogo na zakonodajne organe V rimski poslanski zbornici bi se v torek j morala pričeti razprava o zakonskih osnutkih za ustanovitev samoupravne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine. Kot znano, so bili poslanski zbornici doslej predloženi štirje osnutki: dva so predlagali poslanci Kršč. demokracije in po enega komunisti ter socialisti. Komunistični poslanci so vztrajali, naj o vseh predlogih zbornica razpravlja na javnih sejah, čemur pa so se uprli demokristjani in predlagali, naj se celotna zadeva preda pristojni komisiji za ustavna vprašanja. Ta naj pripravi enotno besedilo zakonskega osnutka, češ da se bo zatem v zbornici olajšala razprava in tudi pospešila odobritev predloženega zakonskega besedila. Dc-mokristjanski predlog so podprli socfalistt ir. s tem so bili osnutki predani že omenjeni komisiji, ki jih bo pričela proučevati sredi prihodnjega meseca. Naloga parlamenta je, da z ustavnim zakonom odobri besedilo posebnega statuta, ki bo glavni in temeljni zakon bodoče samoupravne edinice. Ker mora biti ta statut odobren, kot smo že dejali, z ustavnim zakonom, ki ga morata tako poslanska zbornica kot senat dvakrat izglasovati — med prvim in drugim glasovanjem pa mora preteči vsaj šest mesecev — bo prešlo še precej časa, preden bo dežela ustanovljena. Kljub temu pa je jasno, da bodo že prva, začetna dela v okviru komisije velike in morda odločilne važnosti za dokončno rešitev celotnega vprašanja. DVE UPRAVIČENI ZAHTEVI Kako se bo ta problem rešil, oziroma i kakšen bo posebni statut, nas ne zanima I samo zato, ker prebivamo na ozemlju bodoče dežele, temveč predvsem zato, ker je prav naša prisotnost — obstoj slovenske manjšine — bil eden glavnih vzrokov, zaradi 'katerih je bila za Furlanijo-Julijsko krajino določena posebna samouprava. V našem listu smo o tem vprašanju pisali tudi nedolgo tega in obrazložili predvsem dva predloga, ki bi jih po našem mnenju morali upoštevati sestavljavci posebnega statuta. Tako smo poudarili, da bi morala biti z zakonom zajamčena prisotnost predstavnikov slovenske manjšine v bodočem deželnem svetu. Naslednji naš predlog pa je bil, naj se prav tako z zakonom določi, da deželni svet pri obravnavanju vprašanj, ki neposredno zadevajo manjšino, mora Zaslišati mnenje izvoljenih predstavnikov manjšine. Pri teh predlogih še vedno vztrajamo, ker, smo prepričani, da so utemeljeni in da so tudi v skladu z modernim pojmovanjem avtonomije. »MRTVA ČRKA« Posebni statut bi poleg tega seveda moral vsebovati tudi vsa tista zakonska določila, o katerih je govora v 6. členu ustave. Ta namreč takole pravi: »republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine«. Razen zakona o šolstvu, ki pa ne velja za Beneško Slovenijo, doslej parlament št ni izglasoval nobenega takega posebnega zakona v korist Slovencev v Italiji. Sedemnajst let po drugi svetovni vojni je torej 6. člen ustave ostal takorekoč mrtva črka, zaradi česar je bila naši manjšini prizadejana ogromna škoda. To pa predvsem zato, ker so ostali še vedno v veljavi tudi marsikateri zakoni, ki jih je izdal fašizem za raznarodovanje Slovencev in Hrvatov bivše Julijske krajine. Tu omenjamo le kr. odlok z dne 9. 7. 1939 št. 1238, po katerem je prepovedano dajati otrokom slovenskih staršev slovenska imena, še vedno je v veljavi zakon z dne 7. 4. 1927 št. 494 o poita-lijančevanju slovenskih priimkov, polno veljavo je ohranil nadalje čl. 137 kazenske- ga postopnika, po katerem je pod kaznijo prepovedano govoriti slovenski pred sodiščem. Naravnost sramotno pa je, da Slovencem v videmski pokrajini (v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini) ni dovoljen pouk v materinščini v osnovni šolah in niti o otroških vrtcih! Z ustanovitvijo avtonomne dežele se vse te krivice ne samo lahko odstranijo, temveč se lahko tudi enkrat za vselej natančno določijo in zaščitijo vse naše narodne pravice. KAKO JE DRUGOD Kakšen naj bo posebni statut glede manjšinskih vprašanj? Predvsem smo mnenja, da bi ne smel na splošno biti različen od1 statutov, ki veljajo za nemško in francosko manjšino v Italiji. V statutih za Trident-Južni Ti rol in Dolino Aoste mnogi členi obravnavajo pravice manjšin in zato ni nobenega vzroka, da bi se ta praksa ne upoštevala tudi pri sestavljanju statuta, za Furlanijo-Julijsko krajino. Ni torej dovolj, da se v statutu manjšina in njene pravice omenjajo v kakem, morda povrh še meglenem členčiču, temveč se mora celotni problem podrobno in natančno urediti. Ne zamudite zgodovinskega trenutka Krivično in nedemokratično bi nadalje bilo, če bi sc ob tej priložnosti ponovilo to, kar se je zgodilo pri izglasovanju šolskega zakona, ki je, kot smo omenili, povsem prezrl Beneške Slovence in Slovence v Kanalski dolini. Zato odločno zahtevamo, naj se v posebni statut vključijo določila, ki bodo veljala za vso manjšino, ne glede na kraje in pokrajine, kjer prebiva. Slovenci v Italiji namreč tvorimo eno samo enoto in nihče nima pravice, da bi nas umetno razdvajal. Res je sicer, da imamo tržaški Slovenci londonski sporazum, kateremu se seveda ne odpovedujemo, vendar ta pogodba ni in ne more biti prav nobena ovira in ne sme služiti za pretvezo, češ da zato ni mogoče celotni manjšini priznati enako ravnanje. Kot smo obveščeni, bodo predstavniki političnih strank in slovenskih organizacij. v najkrajšem času poslali predsedniku senata in poslanske zbornice ter v vednost J vladi posebno vlogo, v kateri so podrobno; naštete zahteve, ki jih v zvezi s pripravami j za ustanovitev dežele Furlanije-Julijske j krajine postavljajo Slovenci v Italiji. Gre | za vlogo, ki so jo podpisali predstavniki vseh organizacij in političnih strank, v katerih so organizirani tukajšnji Slovenci in ki je zato odraz volje celotne naše manjšine. Upamo, da jo bodo na pristojnih mestih upoštevali in se zlasti v polni meri zavedali, da je prav sedaj tisti zgodovinski trenutek, ko demokratična Italija lahko dokaže, da je sposobna pravično rešiti in urediti manjšinsko vprašanje ob svojih vzhodnih mejah, vprašanje, ki se po prvi svetovni vojni n' rešilo zaradi slepote in poganskega nacionalizma fašistov, kar pa je toliko škodovalo ugledu in koristim Italije. Priznanje in zaščita narodnih pravic naše manjšine sta neodložljivi, če bi vlada in parlament zamudila to priliko, se ne bi samo pregrešila proti naravnim in pisanim zakonom, temveč sama postala tudi odgovorna za posledice, kt bi jih to imelo v naših krajih. K problemu avtonomne dežele pa se bomo povrnili, ko bo omenjena vloga odposlana v Rim. | RADIO TRST A • NEDELJA, 3. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Zlatoglavec«, mladinska zgodba (Žarko Petan), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Sestanek z Borutom Lesjakom; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.15 Nedeljski vestnik; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 4. junija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Glasba 18. stoletja; 19.00 Znanost in tehnika: »Ali se zemlja veča?«; 20.30 Nikolaj Rimski-Korsakov: »Zlati petelin«, opera v treh dej. Približno ob 21.25 »Opera, avtor in njegova doba«. • TOREK, 5. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Giuseppe Montalenti: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« — »Ali je moč menjati dedne lastnosti«?; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Beneške glasbene šole 18. stoletja« — Beneška glasba in uspehi glsabenih šol; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja — Saša Martelanc: »Finska simfonija«; 21.30 Koncert basista Ettore Gerija; 22.00 Obletnica tedna — Martin Jevnikar: »Ob 50-letnici smrli Antona Aškerca«. • SREDA, 6. junija, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Gino Bechi«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Peščeni podstavek«, radijska igra (Franz H.iesel -Martin Jevnikar), igrajo člani RO. • ČETRTEK, 7. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Maks Šah: »Ekonomska geografija Zahodne Evrope« — Zahodna Nemčija; 19.00 Širimo obzorja — Vinko Suhadolc: »Izumi, ki so zbližali ljudi«; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodita Hans Jochem Reeps in Oskar Kjuder s sode'ovanjem violinista Dejana Bravničarja —• Webe ": Uvertura k operi »Carostrelec«, Si-belius: Simfonija št. 2 v D-duru, Čajkovski: Koncert v D-duru za violino in orkester, op. 35: Približno ob 21.30 Književnost: Mario Tobino »II clandestino«, ocena Josip Tavčar. Približno ob 22.20 Umetnost — Lojze Filipič: Sedmo Steriiino pozorje«. • PETEK, 8. junija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev — Gotovac: Odlomki iz opere »Ero z onega sveta«, Simfonični orkester in zbor Beograjske radiotelevizije vodi Davorin Zupanič; 19.00 šola in vzgoja — Eeidij Košuta: Sodobna tehnika v sodobni šoli«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert oocr-ne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Thcodor Kor-ner: »Voldemar«. • SOBOTA. 9. junija, ob: 14.40 Pojeta Son>a Hočevar in Jelka Cvetežar; 15.30 »Tu ni vojne«, drama v treh dejanjih (Giuseppe Dessi - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komediia — Nebesa, 30. spev. Prevod A. Gradnik, pripravil B. Tomažič; 19.00 Pomenek s poslušavka-mi; 20.00 športna Iribuna; 20.40 Slovenski vokalni oktet. THDBN9KI KOLEDARČEK | 3. junija, nedelja: 6. povelikonočna 4. junija, ponedeljek: Frančišek 5. junija, torek: Bonifacij 6. junija, sreda: Norbert 7. junija, četrtek: Robert 8. junija, petek: Viktorin 9. junija, sobota: Primož Ministrova smrt V soboto se je smrtno ponesrečil mini ster za pošte senator Lorenzo Spallino Vozil se je popoldne sam v avtu na cesti iz Milana proti Comu. Nasproti mu je pridrvel drugi avto in trčenje je bilo neizogibno. Baje je ministra obšla nenadna slabost in je zavozil preveč na sredo ceste. Po drugem sklepanju je pa nasprotni avto prehiteval in ni opazil ministrovega. Spallino je na prevozu v bolnišnico izdihnili. Zdaj sta izpraznjeni dve ministrski mesti. Pokojnik je bil po rodu s Sicilije. V vrstah Kršč. demokracije je bil cenjen kot sposoben politik in upravitelj. Drugi ameriški V četrtek, 24. t. m., je 37-letni ameriški korvetni kapitan Malcolm Scott Carpenter trikrat poletel okoli zemeljske oble. V vsemi rje je švignilo raketno letalo »Aurora 7« z rtiča Canaveral ob 13.45 uri s hitrostjo 28 tisoč kilometrov na uro. Dosegel je višino 248 kilometrov. V kabini je bil vdelan sam odclni filmski aparat, ki je snemal sleherni astronavtov gib, in magnetofon, ki je zapisoval vsako njegovo besedo. Letalec je bil po radiu v zvezi z opazovalnimi postajami na zemlji. Vsi aparati pa niso delovali brezhibno. Pri tretjem obkroženju se je v kabini razvijala neznosna vročina, zato se je ob 18.32 prčkinila tudi radijska zveza z zemljo, kar bi za Carpenterja postalo skoro usodno. Kontrolne postaje z zemlje mu niso mogle poslati povelja, kdaj naj spusti zavorne rakete za pristanek. ZakasnU se je za dve. tri sekunde in je zato pristal ob 18.41 na morju 221 kilometrov severovzhodno od otoka Portoriko, lo je 350 kilometrov izven določenega okrožja za pristanek. Skrb se je polastila vseh opazo valnih postaj. Celo brodovje ladij in leta! je odhitelo proti otoku. Šele po eni uri časa je eno letalo ugledalo sredi valov kabino in poleg nje letalca na gumijastem čolnu. Reševalna dela so trajala do 21.40. Na Bahamških otokih, kamor so pripeljali letalca na zdravniški in znanstveni pregled, je Carpenter povedal, da se ga jv pred spuščanjem v atmosfero polotila orno tiča, ki ga je ovirala pri uravnavanju stro- Nova ministra Državni predsednik je na predlog ministrskega predsednika Fanfanija imenoval senatorja Attilia Piccionija za zunanjega ministra in senatorja Guida Corbellinija za poštnega. Oba sta člana demokrščanske stranke. Zunanje ministrstvo je bilo najprej ponudeno voditelju socialne demokratske stranke Saragatu, kar pa je ta odbil. Piccioni, ki bo obdržal tudi podpredsed-stvo vlade, je bil zunanji minister že pod Scelbo. Odstopil pa je, ko je bil njegov sin zapleten v zadevo z umorom Vilme Montesi Bil je tudi kandidat za državnega poglavarja. Njegovo imenovanje pomeni zadoščenje sredinsko desničarski strugi v demokr ščanski stranki. Star je že 74 let. Corbellini, ki je po poklicu inženir, je bil prometni minister že za časa De Gasperija. Ima že 72 let. Vedno na eesti Šest in šestdesetletni trgovski nameščenec Henrik Kuff iz Krefelda na Nemškem si je po vsej pravici dal ime »kralj cest«. Mož r.amreč že sedem let neprestano cestu-je iz kraja v kraj. Prehodil je že 70 tisoč kilometrov, namerava jih pa še 700, preden bo odložil popotno palico. Na vednem popotovanju je raztrgal že 26 parov čevljev. Večni popotnik, ki je že dosegel v svoji »stroki« svetovno prvenstvo, nosi na hrbtu 25 kilogramov težko torbo z dnevnikom, kjer ima opisane vse kraje, koder je hodil, in podpise imenitnih ljudi. Če ga vprašajo, zakaj potuje, odgovori, da je postal Aha-sver zato, da dokaže čilost starega človeka, in ker želi videti svet pred smrtjo skozi lastne oči. polet v vesolje jev. Letalec je izgubil tudi tri kilograme na telesni teži. Kljub omenjenim pomanjkljivostim je pa vz'et prinesel silno dragocene prispevke za bodoče polete v vesolje. Kakor prejšnji astronavti Sheppard Grissom in Glenn, tako je tudi Carpentet deležen najvišjih ameriških odlikovanj. Prihodnji ameriški polet v vsemirje sc bo verjetno ponovil čez tri mesece. Astro navt, ki se tudi imenuje Carpenter, bo letel sedemkrat okoli naše zemlje. oco VAL STAVK V ponedeljek in torek je stavkalo v državi dva milijona kmetijskih delavcev proti veleposestnikom, ki se branijo podpisati skupno delovno pogodbo. V Brindisiju je stopilo v stavko devet tisoč tovarniških delavcev za izboljšanje mezd. V mestu Ceccano v pokrajini Frosinone stavka pa že več kot mesec dni vse delavstvo milarne »Annunziata«. V ponedeljek pa je vodstvo tovarne najelo več nestrokovnih oseb, ki so šle kot stavkokazi na delo. Stavkujoči so se uprli in prišlo je do hudih spopadov s policijo in orožniki. Med demonstracijami je bil ustreljen 45-letni delavec Mastrogiacomo, 25 drugih je pa bilo ranjenih. Krvavi dogodki so imeli viharen odmev tudi v zbornici, kjer so levičarske stranke zahtevale takojšen odstop prefekta in kve-storja. Notranji minister je obljubil ostro preiskavo in kazen za tiste varnostne organe, ki so dali povelje za streljanje. Včeraj so delavci po vsej državi prekinili delo za pet minut, ko so ob deseti dopoldne pokopavali žrtev stavke. Zadržanje policije je ostro kritiziral tucli demokrščanski poslanec Donat-Cattin, ki je izrazil mnenje, da bi ne smeli biti varnostni organi oboroženi s strelnim orožjem med delavskimi stavkami. Po Solanovi obsodbi Franfcoski predsednik De Gaulle je razpustil vojaško sodišče, ki je bivšega generala Salana obsodilo na dosmrtno ječo, medtem ko se je na splošno pričakovalo, da bo glavni voditelj teroristične organizacije OAS, ki je osebno odgovoren za smrt tolikšnega števila Alžircev in za teroristične atentate v Alžiriji ter Franciji, obsojen na smrt. Zato je kazen, ki so jo naprtili Salanu, mogoče smatrati celo za nekakšno potuho nacionalističnim skrajnežem. Francoska vlada je namesto razpuščenega sodišča ustanovila »vojaški sodni dvor«, ki bo odslej sodil generale in častnike, kateri vodijo teroristične oddelke ali v njih sodelujejo. BAZILIKA IZ MORJA V pristanišče v Sirakuzi na Siciliji je prispela ladja »Sea diver« z arheološko odpravo, ki jo vodi Pier Nicola Gargallo. Pripeljala je popolni tovor neke nekdanje grške ladje, ki se je v šestem stoletju potopila v morju pred Sirakuzo. Prevažala je arhitektonske elemente za bizantinsko cerkev, katero so hoteli zgraditi v tedanji Sirakuzi. Gargallova odprava je tovor dvignila iz morja, čeprav je poteklo od takrat že 2500 let, so arhitekture popolnoma ohranjene in jih bodo uporabili za stavbo, v kateri bo nameščen majhen muzej starin iz časa prvega krščanstva. ^prememlle v jugostovanslki vfadi Jugoslovanska zvezna skupščina je sprejela nekatere predloge za spremembo zveznih organov. Tajništvo (kar bi odgovarjalo našim ministrstvom) za blagovni promet se združi s tajništvom za splošne gospodarske posle. Tajništvi za zdravstvo in socialno politiko se združita v eno. Ustanovi se pa tajništvo za trgovino in gostinstvo ter še posebno za zvezni ali vsedržavni proračun. Zamenjali so se ludi nekateri člani zveznega izvršnega sveta (ministri). Od Slovenčev je prišel v vlado Boris Kraigher, izpadla pa je Lidija Šentjurc, ki je vodila posle socialnega ministrstva. Spremembe so tudi v zvezi z novo politično smerjo. Po zadnjih vesteh bo predsednik Tito odpotoval še to poletje na počitnice v Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabila moskovska vlada. Govori se tudi, da se je Kennedy razgovarjal z ministrom Popovičem o Titovem obisku v Ameriki, kamor naj bi šel Jugoslovanskega predsednika je povabil v ZDA že Eisenhovver, a obiska ni bilo, ker ga je Tito odklonil zaradi hudih napadov v ameriškem tisku. Jfiorovanje časnikarjev Mednarodna zveza glavnih urednikov je začela v ponedeljek zborovanje na Kapitolu v Rimu. Otvoritvene seje se je udeležil tudi državni poglavar Segni. Mednarodni zbor časnikarjev je sprejel v slovesni avdijenci tudi papež Janez XXIII. V nagovoru je papež poudarjal, naj vestni časnikar raje počaka, preden sprejme v list netočno novico. Prav tako naj se tudi ne ustraši objaviti popravek, ako se poročilo izkaže kot neresnično. Poklic časnikarja je visoko poslanstvo v službi človeške družbe, je zaključil papež in podelil blagoslov vsem časnikarjem sveta. Prizor iz komedije Erika Fosa: »Plešoči osliček«, ki jo je v režiji JoSka Lukeša SG iz Trsta v soboto in nedeljo z uspehom uprizorilo v Avditoriju NOVICE ■■ ■ ■ - Eichmann na vislice Izraelski najvišji sodni dvor je potrdil smrtno obsodbo Hitlerjevega krvnika Adolfa Eichmanna, ki ima na vesti umore šestih milijonov Židov. Tri ure je trajalo branje obtožnice, ki pobija točko za točko vse ugovore branilca Servatiusa. Obtoženec je poslušal obsodbo navidezno mirno, a krčevito sklepanje rok in obupni trzljaji usten, so kazali Eichmannovo grozo. Kri njegovih žrtev ga duši. Obtožnica se zaključuje z izjavo, da kazen niti ne ustreza velikanskim zločinom morivca. Edina možnost, da se Eichmann reši vislic, je prošnja za pomiloščenje. Njegov polbrat Robert jo je že vložil na izraelskega predsednika Ben Zvia. Umetna tkiva V Londonu se je prejšnji teden zaključil drugi mednarodni kongres za umetna in sintetična tkiva. Zborovanja se je udeležilo 3000 zastopnikov iz petdesetih držav. Komaj nekaj desetletij je minilo, odkar se je uporaba kemično 'sestavljenih vlaken razširila po vsem svetu. Pravzaprav je treba ločiti umetna vlakna in sintetična. Za sestavo prvih potrebuje človek kako organsko prvino, največkrat celulozo. Druga pa pridobimo zgolj na podlagi kemičnih procesov, torej brez prvin iz prirode. Potreba po umetnih vlaknih za tkanine je spričo naglega naraščanja človeštva zelo nujna. Zato se tudi proizvodnja umetnih vlaken močno stopnjuje. Lansko leto j>. znašala tri milijarde in pol kilograma. Na prvem mestu je Italija z 220 milijoni kilogramov. j Titova sedemdesetletnica V petek so proslavili po vsej Jugoslaviji 70-letnico predsednika Tita. Posebna štafeta je prinesla maršalu pozdrave iz vseh delov države. Posebna odposlanstva so mu izročila značilne darove iz posameznih krajev. Iz Goriške so mu poslali več steklenic pristnega terana in domače gnjati. V Beogradu so v znak počastitve odprli poseben muzej »25. maja«, kjer bodo obisikovavci videli v slikah, maketah in grafikonih razvoj jugoslovanskega gospodarstva. SKLEDA BREZ RIŽA Pekinški radio je v ponedeljek sporočil, da je suša na Kitajskem trajala od januarja do konca marca. Posevki riža, zlasti v pokrajini Sečuan, so popolnoma uničeni. V severnih pokrajinah republike traja suša še naprej, drugod pa ovira setev še mraz. Grozeča lakota bo močno vplivala tudi na politično stanje v državi. Listi že očitno pišejo, da bo treba naprositi zapad za pomoč, sicer bo polovica prebivavcev ostala brez riža v skledi. Kadar je v notranji politiki kaj narobe, pade krivda vedno le na sušo ali mraz. V zvezi s pomanjkanjem je bil tudi mno žični beg Čez mejo v Hongkong. Prejšnji teden so kitajske oblasti popolnoma ustavile uhajanje iz države, medtem ko so ga doslej mirno dovolile. TRŽAŠKI SENATORJI Komisija poslanske zbornice za ustavne zadeve je odložila razpravo o zakonu glede volitev senatorjev za Tržaško področje, ker je socialist Luzzatto predložil popravek, ki obravnava zamenjavo v primeru, če bi eden izmed izvoljenih senatorjev umrl. Od Kod ie prišlo sadje? Na drevju že zorijo prve češnje, prvi sveži sad po dolgi zimi. Danes se še vse premalo zavedamo, kaj pomeni sveže sad je za naše zdravje. Sadje in njegovo zdravilno vrednost so pa znali ceniti že naj starejši narodi. Kje pa je domovina sadja, od kod so prišle različne vrste teh okusnih božjih darov? Ker smo že začeli s češnjo, pa se najprej o njej pomenimo. V rimskih časih je stalo otb Črnem morju grško mesto CerasoS. V prvem stoletju pred Kristusom so ga ra zrušile rimske legije. Okoli mesta je pa še vedno bujno zorel žlahten rdeč sad na drevju. Rimski vojaki so ga kar po mestu imenovali cerasus in iz tega je nastalo ime češnja. Sladokusec Sukul je prvi češnje zasadil v rimski okolici. V naslednjih stoletjih se je češnja privadila bolj hladnemu podnebju. Neki drugi rimski vojskovodja, to je Pompej, je prinesel v Rim v drugi polovici zadnjega stoletja pred Kr. okusne slive. Njih prvotna domovina je okolica Damaska. Prirodopisec Plinij sporoča, da so že Rimljani gojili različne vrste sliv. češplja, ki spada tudi v vrsto sliv, se je pokazala v Evropi šele pred dobrimi 400 leti. Najprej so jo gojili v Turkestanu. Komu se ne pocede kar sline, ko se spomni na sočne marelice in breskve. Prve so doma iz Armenije, breskve so pa gojili že stari Peržani. Italijansko ime persico tudi kaže na izvor breskve. Aleksander Veliki je seznanil z njimi Grke. Danes je breskev eden najbolj razširjenih sadov v Sredozemlju. Na bližnjem Vzhodu so doma tudi razne vrste dišečih jagod. Rimska pesnika Ovid in Virgil jih opevata. V 16. stoletju so jih načeli gojiti tudi po evropskih vrtovih. Pred dvesto leti so na iz Či'a zanesli v Pariz debele jagode, ki pa niso talko dišeče in okusne kot male smokvice. Edina sadna rastlina, ki se je rodila v hladnih severnih krajih, je grozdičje sv Ivana. V 10. stoletju so male rdeče in slad ko-trpke jagodice zanesli Normani na evropski jug. Bolj iz hladnih nemških krajev izhajajo tudi jabolka. Stari Germani so jih že skrtbno gojili. Začela so pa bolje uspe vati, ko so rimski vojaki prinesli preko Alp žlahtnejše cepiče jablane. Ni pa prav točno določena rodna zemlja sočne hruške. Ma kedonski osvajavci so jih že v 4. stoletju pred Kristusom našli v Perziji, Siriji, Egiptu. Ob istem času so jih poznali tudi v Španiji. Že omenjeni rimski prirodoslovee Plinij imenuje nič manj kot 35 različnih vrst hrušk, ki so šle Rimljanom zelo v slast. Nabrežina: ZANIMIVO POROČILO O JAVNIH DELIH Na ponedeljkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je odbornik Colja obširno poročal o javnih delih, ki so bila v občini izvršena v razdobju 1958-61 in o tistih celih, ki so v teku ali šele v načrtu. Iz njegovega poročila izhaja, da je občinska uprava vsa zadnja leta posvečala veliko pozornost predvsem turističnemu predelu občine, to je Sesljanu in Devinu. V teh tu rističnih središčih so bile urejene in asfaltirane mnoge ceste, izpopolnila in preuredila se je javna razsvetljava, razširilo se je vodovodno omrežje ter se je pričela urejevati greznica. Za ta dela je bilo v okviru raznih gospodarskih načrtov porabljenih približno 45 milijonov lir. Zdaj pa je v teku gradnja novega pomola v sesljansikem pristanišču, za kar je nakazanih 85 milijonov. Važna dela so bila izvršena tudi v drugih vaseh občine, kjer so popravili in asfaltirali več cest, ojačili javno razsvetljavo ter razširili vodovodno omrežje. S sredstvi iz zadnjega gospodarskega načrta, to je iz leta 1961-62, bodo v kratkem postavili javne telefonske govorilnice v Cerovljah, Praprotu in Trnovci ter med drugim asfaltirali in popravili cesto iz Nabrežine v Slivno. Tako bodo vse vasi v občini neposredno priključene tržaškemu telefonskemu omrežju. Za popravilo cest je bilo v tem gospodarskem načrtu občini nakazanih skupno 14 milijonov, ki jih bodo potrošili tudi za manjša dela v Praprotu, Cerovljah in Se sljanu. Za gospodarski načrt 1962-63 pa j>. občinska uprava pripravila program del, za katerih izvedbo bi potrebovali 78 milijonov. Doslej pa še ni znano, kolikšno vsoto in katera dela bo generalni vladni komisariat odobril. Pomembna dela pa je v občini izvršila tudi Selad, saj ji je bilo samo v zadnjih dveh letih nakazanih približno 10 milijonov lir. Ta ustanova sedaj gradi novo pot z obalne ceste v nabrežinski portič, v Sesljanu pa poslopje, kjer bo sedež krajevnega urada za turizem. BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA TRGOVCE Zadnjo nedeljo so bile tudi na Tržaškem ozemlju volitve delegatov za občni zibor Pokrajinske bolniške blagajne za trgovce. To so bile prve volitve glavnega organa te bo' niške blagajne, ki je bila ustanovljena z zakonom iz leta 1960. Vodstvo pokrajinske bolniške blagajne tvorijo 4 organi: občni zbor, upravni svet, predsednik in nadzorni odbor. Na Tržaškem je bilo v seznamih za izvolitev delegatov za občni zbor vpisanih skupno 5.039 volivcev. Od teh je 4.079 trgovcev, 406 trgovskih potnikov in zastopnikov ter 554 potujočih trgovcev. Za prvo kategorijo je bilo določenih 134 delegatov, za drugo 13 in za tretjo 18 delegatov. Trgovci iz devinsko-nabrežinske in zgo-niške občine — skupno 90 — so volili v Nabrežini. Za to volilno okrožje so bili določeni 3 delegati. Trgovci iz repentaborske občine — skupno jih je bilo 11 — so volili na Opčinah. Za to okrožje je bilo določenih 5 delegatov. j Trgovci iz dolinske občine — skupno 48 — so tvorili posebno volilno okrožje z 1 | delegatom. I Za trgovske potnike in zastopnike sta i bili določeni dve volilni okrožji. Na dve volilni okrožji so bili razdeljeni tudi potujoči trgovci. ! V dcvinsko-nabrežinskem volilnem okrož-i ju so bili izvoljeni: Terčon Josip, Gruden Edvard in Legiša Albin. V dolinskem okrož-I ju pa Žerjal Karel. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV NA OPČINAH Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev in vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu so: nastop šolskega pevskega zbora, recitacije, plesne točke, prizor »Cigani« ter veseloigra »Plastika«. ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA SKGZ V nedeljo je v Trstu zasedal glavni svet Slov. kulturno-gospodarske zveze. O njenem delovanju sta poročala predsednik dr. Dekleva in tajnik Mirko Kosmina. Prvi se je v svojem poročilu dotaknil tudi širše slovenske manjšinske problematike in obra-J zložil stališče SKGZ do glavnih vprašanj,1 ki zanimajo Slovence v Italiji. Na zaseda-' n ju so prebrali tudi posebna poročila s področja gospodarstva, šolstva in tiska. I Svet je na koncu odobril daljšo resolucijo, v kateri so podrobno naštete zahteve, ki ; jih SKGZ postavlja Oblastvom. Zveza pred-( vsem zahteva, naj preneha politika, ki deli' Slovence na tri dele (Tržačane, Goričane in ! Benečane), naj se ratificira londonski sporazum, naj se razveljavijo fašistični zakoni, naj se slovenskim kulturnim, športnim in vzgojnim organizacijam prizna podpora iz državnih skladov, naj se v javni upravi namestijo slovenski uslužbenci, naj preneha raznarodovanje slovenskega ozemlja. Omeniti je nadalje treba, da je na zasedanju padel predlog, naj se ustanovi na-‘ rodno-obrambna organizacija, v kateri bi sodelovali Slovenci ne glede na politično alt svetovnonazorsko pripadnost, i Svet je izvolil nov izvršni odbor, v katerega je bilo sprejetih tudi nekaj mlajših moči, in nov nadzorni odbor. Novoizvoljeni izvršni svet pa je takole sestavljen: pred-rednik je dr. Dekleva, podpredsedniki so Peter Sancin, Izidor Predan in Gorazd Ve-1 sel, tajnik je Mirko Kosmina, namestnik tajnika pa Bogo Samsa. NOVI SEDEŽ SLOVE 3KE PROSVETE Slovenska prosveta, Li je skupno z nekaterimi drugimi organizacijami imela do 'ej svoj sedež v ul. Trento, je pred krat-’ !m kupila nove prostore v ul. Donizetti št. 3. Nabavila si je večje stanovanje, ki ga bo tako preuredila, da bodo v njem 1 dvorar.a za 200 ljudi ter še dve manjši sobi. Novi prostori stanejo 6 milijonov lir. Vodstvo prosvetne ustanove bo večino stroškov poravnalo s posojilom, ki ga name-1 rava vračati s prostovoljnimi prispevki. »MIRAMARSKI VLAK« Preteklo nedeljo je na progi Trst-Ljub-Ijana-Maribor-Dunaj začel voziti brzi vlak »Miramar«. Z uvedbo novega vlaka nameravajo okrepiti turistične in trgovinske stike med našim mestom in avstrijsko prestolnico. Miramarski vlak vozi čez Sežano, skozi Postojno, Ljubljano, Celje, Maribor, Gradec do Dunaja. Od Trsta do avstrijske prestolnice rabi nekaj več kakor deset ur. POSOJILA ZA RAZNA DELA Tržaška občina je najela pri tukajšnji hranilnici tri posojila v skupnem znesku 76 milijonov lir. Posojila bodo uporabili za nakup nepremičnin, popravila občinskih poslopij ter za okrepitev javne razsvetljave v mestu in predmestjih. RAZMEJITEV TRŽAŠKEGA ZALIVA Te dni je v Trstu zasedala mešana itali-jansko-jugoslovanska komisija, ki ima nalog začrtati meje ozemljskih voda v Tržaškem zalivu. Odbor je sprejel nekaj zaključkov. ZBOROVANJE NOTARJEV Prejšnji teden je bilo v Trstu zborovanje italijanskih notarjev. Proučili so vprašanja overovljenja pravomočja, udeležbe mladoletnikov in duševno nesposobnih oseb v gospodarskih družbah, dokazovanja svojstev dedičev ter vprašanje vzporeditve zemljiškoknjižnega ustroja. Sprejeli so resolucije, ki jih bodo predložili pristojnim oblastem v proučitev. Šentlenart: GOSPODARSKA SLIKA POKRAJINE Vsa videmska pokrajina je dobila značaj gospodarsko nerazvite dežele že leta 1950, ko jo je kot tako priznal odlok ministrskega predsednika De Gasperija. V mnogih dopisih so se naši ljudje pritoževali o slabem gospodarskem stanju zlasti slovenskih vasi na vzhodnem robu pokrajine. V ravnini kmetijstvo še nekam uspeva, tudi industrija se je razvila bolj kot v naših vaseh, če se že naši sosedje Furlani tako pritožujejo, kako 'bi se morali pa šele mi po slovenskih vaseh ob Teru in Nadiži! V nekem poročilu pokrajinskega predsednika Candolinija smo brali, v kakšnem gospodarskem stanju se nahaja naša pokrajina. Predsednik pravi, da se je med leti 1951 do 1959 povečal skupni dohodek na glavo po vsej državi za 71,5 odstotka; v naši pokrajini pa le za 46,3 odstotka. V triletju 1951-53 se je videmska pokrajina nahajala glede povprečnega dohodka na glavo na 46. mestu v državi, danes je nazadovala že na 55! Posledica gospodarskega nazadovanja se kaže tudi v vedno \bolj padajočem številu prebivavstva. V zadnjih 10 letih je število prebivavstva padlo kar za 25.818 oseb Ljudje beže s skope zemlje v tujino. Vse te pojave ir. izgube se pa v prvi vrsti pojavljajo v goratem slovenskem območju videmske pokrajine. Navedene poluradne številke glasno pričajo, da bi morala vlada poskrbeti najprej za te kraje, če ne bo nekdaj bogata videmska pokrajina padla na zadnjo stopnjo italijanskih pokrajin. PRIHOD NOVEGA NADŠKOFA Po točno določenem urniku se je v nedeljo popoldne pripeljal v Gorico v sprevodu avtomobilov nadškof Andrej Pangraizio. Pred nadškofijsko palačo ga je pozdravil častni oddelek vojske. Ob petih se je razvil sprevod proti stolnici. Na tisoče meščanov in okoličanov je pozdravljalo nadškofa, ki-je stopal pod baldahinom za zgodovinskim križem iz patriarške stolnice v Ogleju. V sprevodu je zastopal vlado senator Pellizzc, sledili so pokrajinski parlamentarci, vse civilne oblasti, župani, cerkvene organiza cije. Pred baldahinom je stopala vsa duhovščina goriške nadškofije. Ulice so bile okrašene. V natlačeni cerkvi je bila najprej prebrana papeška bula o umestitvi, nakar je nadškofa pozdravil stolni prošt. Nato so cerkveni dostojanstveniki in duhovščina izkazali nadpastirju vdanost z objemom in poljubom prstana. Po teh obredih je nadškof v pontifikalnem oblačilu bral daljši progra-matični govor, vmes pa je podčrtaval z učinkovitimi govorniškimi kretnjami posebne misli. Najprej je orisal svojo življenjsko pot, potem se je spomnil dveh nadškofov Margottija in Ambrosija. Zahvalil se je 'kapitlju, duhovščini, katoliškim organizacijam in na kratko tudi oblastem za lep sprejem. Poudaril je potrebo sodelovanja vseh v duhu velikih oglejskih prednikov. Po zahvalni pesmi in blagoslovu je priredila občina svečan sprejem na gradu. - Haita/Alin r/o/iitn TIPANA Pri nas vse občuduje in govori o junaških lovcih, ki so do zob oboroženi lovili prejšnji teden divje merjasce. Že več dni je ta in oni pritekel ves upehan v vas in pripovedoval o velikanskem merjascu, ki se mu je prikazal v gozdu. Pa se zberejo junaški lovci in pogumno odkorakajo v gozd. čez pol ure jim že udari na ušesa lomastenje in čudno hru-ljenje nevarne zveri. »Aha, jo že imamo,« si šepetajo in korajžno obkrožijo z naperjenimi puškami sumljivo hosto. Zdaj pa lop, cap in med vrsto preplašenih junakov jo zver udere naravnost v vas in jo mirno ubere v odprt svinjak. Sosed ga je bil pozabil zapreti in debelo rejeni domači prašič — ne merjasec— je uhajal in plašil po gozdu. Lovci so pa na tiho prišli šele zve-čei vsak na svoj dom in pogumno molče o divjem lovu na merjasce. CENEBOLA Prejšnjo nedeljo se je po cestah videm ske pokrajine pripetilo precej nesreč. Ena najhujših je pa zadela našo vaščanko Evo Tracogna v cvetu dekliških let. Pripravljala se je že za poroko, ki je bila določena za to zimo, pa je vse lepe načrte prekrižal usodni izlet z zaročencem. Polna veselja sta se odpeljala z avtom proti Trbižu. Na ostrem ovinku pri Dogni je zaročenec Tof-foletti prehitel neki avto. Pri tem pa ni opazil, da mu dirja naproti drugi avto. Obe vozili sta se z vso silo zaleteli drug v drugega. Dekle je bilo pri priči mrtvo. Ženina so pa hudo ranjenega prepeljali v huminsko bolnišnico, kjer še nič ne ve o smrti svoje zaročenke. Zvečer so bila vsa javna poslopja in stolnica slovesno razsvetljene. Njegova osebnost Kakor objavljamo že zgoraj, je novi go-riški nadškof slovesno zasedel stolico sv. Hilarija. Msgr. Pangrazio je 13. v vrsti gorlških nadškofov od leta 1752 dalje, odkar je bil ustoličen prvi nadpastir grof Attems Msgr. Pangrazio je po družini doma iz vasi Camporovere blizu Asiaga. Svoj čas je bilo na asiaŠki planoti tako, kot je v Beneški Sloveniji. Ljudje so morali v tujino jest trpki izseljeniški kruh. Tako tudi nadškofov oče. Na robu Budimpešte je gojil konje in se tudi po zuna njosti prilagodil madžarskim »čikošem«. Konje je posojal na dnino in tako preživljal družino, ki je zrastla na sedem otrok. Andrej se je rodil v Budimpešti 1. septembra leta 1909 kot peti otrok. Ob izbruhu prve svetovne vojne, se je družina vrnila v Italijo. Zaradi bližine fronte na Asiagu je morala zapustiti dom in se zateči v Vicenzo. Po osnovni šoli je sedanji nadškof šel v malo semenišče in nato v bogoslovje v Padovi. Leta 1932 je prejel mašniško posvečenje in je postal škofov tajnik. Nato je šel v Rim kot podasistent katoliških akademsko izobraženih mož. Kot monsinjoi se je dr. Pangrazio vrnil v Padovo organizirat Kat. Akcijo. Leta 1953 je postal pomožni škof v Veroni. Dve leti kasneje pa je prišel v istem činu s pravico nasledstva v Livorno, kjer je leta 1959 tudi zasedel škofijsko stolico. Letos 11. aprila je pa bilo razglašeno njegovo imenovanje za trinajstega goriškega nadškofa. Ob prihodu novega nadpastirja želi in pričakuje slovenski del vernikov goriške nadškofije, da bo upošteval v pravem duhu krščanskega občestva vse pravice slovenskih vernikov; da bo nepristransko in Ivez nrišepntovavcev proučil položaj in tež nje slovenske manjšine v nadškofiji in da bo prisotnost Slovencev v kuriji in na ver-sko-organizacijskih mestih bolj upoštevana kot doslej. ŠTEVERJAN Dne 29. maja je nekakšna obletnica šte verjanske občinske uprave in je zato prav če se malo ozremo nazaj in naprej. Dobro je, da si damo malo obračuna ter pomislimo na kontinuiteto v poslovanju te naše važne občine in da nam še ta ne zleze iz domačih rok. Predvsem se slišijo mnogotera mnenja, da je treba pritegniti k delu mlajše moči Stari se bomo že po zakonih narave morali umakniti mlajšim. Zato naj se ti že sedaj krepko navadijo voditi gospodarske in upravne posle v občini. Ta cilj pa se doseže le tako, da se jim že sedaj poveri ta ali oni posel, ki ga bodo pod vodstvom starej ših z mladim zagonom izvedli. Ker smo že pri gospodarstvu, menimo, da se kaže več kot očitna potreba po kaki prodajni zadrugi. Ustanoviti bi jo bilo treba s pomočjo mlajših, ki že sodelujejo v občini. Neko gospodarsko središče bi si morali najti, kamor bi vozili sadje in ga tam razpečevali. Pravzaprav bi ga že lahko imeli na Kakencah vsaj za spodnji del števerja- na. Potem bi se lahko začelo s selekcijo sadja, tipiziranjem vin in bi se tako načrtno pripravili za uspešno navzočnost na skupnem tržišču, po katerem teži Evropa Če bomo hodili po stari gospodarski poti, nas bodo naprednejši le pozdravili in šli mimo nas. Letos tudi nič kaj prav ne kaže s češnja mi. Zdaj so še same livke. Dozorele pa bodo kar vse hkrati, da ne bomo vedeli, ali nai češnje obiramo ali naj trte škropimo ah naj nabrusimo koso. Upamo le, da nam bo vsaj lepo vreme kaj pomagalo. Da ne bomo danes predolgi, pa prihranimo to in ono še za prihodnjič. PEVMA Za skupno pot v življenje sta si v soboto podala roke pred oltarjem farne cerkve v Pevmi gdč. učiteljica Lenardi Marija in Niko Mermolja, trgovski zastopnik iz Gorice. Ženin je sin znanega zobozdravnika dr. Mer-molje. Po obredu so novoporočencema voščili srečo na novi poti številni prijatelji in znanci. Pevmski učenci so pod vodstvom učteljic poklonili svoji bivši vzgojiteljici oziroma koleginji šopek cvetlic in voščila. Potem ko se je vesela družba slikala v raznih skupinah, se je m'adi par odpeljal novemu življenju naproti, za kar mu izrekamo najboljša voščila. CESTNA POPRAVILA Goriški mestni odbor je na eni zadnjih sej sklenil, naj se začno dela za popravo in izboljšavo nekaterih mestnih ulic. Deset milijonov lir je odobril za asfaltiranje 88 tisoč kvadratnih metrov cestnih površin. Asfaltno plast bodo položili tudi v ulici don Bosco in v drevoredu XX. septembra. Obe ulici sta res v obupnem stanju in bosta menda tudi taki ostali po le zasilni popravi. Dvanajst milijonov lir pa bo občina porabila za pokritje nekaterih predmestnih cestišč z bituminoznim peskom proti prahu Na vrsti sta tudi znani prašni in blatni cesti Palladio vzdolž uršu'inskega zida in ulica Čampi s podaljškom Buffolini na Liva di. Bojimo se le, da bo prvi naliv odplavi' vrhnjo plast in bomo potem še bolj žrli prah in bredli po blatu kot doslej. ŠAH V soboto so se povabili na prijateljski dvoboj slovenski šahisti iz 'kavarne Bratuž in italijanski Goriški šahovski klub iz ka varne Garibaldi. Bratuževi varovanci so to pot podlegli Garibaldijevcem z izidom 3'k proti 2i/2 točke. Posamezni so se pa tako izkazali: dr. Vilko Cotič proti Candussiiu 0:1, Albin Šu 1 i go j proti Stilliju remi, Slavko Bednarik nroti Kusterlu 1:0, Nanut Vilko proti Tul-hn Bregantu 0:1, Ipavec proti Coceaniju 0:1, Mikluš proti Gianfrancu Sili ju 1:0. ZA UČITELJE Na razglasni deski Didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v ulici Croce št. 3 je na vpogled Ministrska odredba št. 3310 — Div. VI. z dne 19. maja 1962, glede začasnih nameščenj in nadomestnih služb za šolsko leto 1962/63. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. junija t. 1. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA J^('6flCxlc« If l}l>ill>tllCMll Dne 16. junija zjutraj bodo odprli v Benetkah 31. umetnostno bienalo, na kateri bodo razstavljali umetniki iz 33 držav, vštevši Italijo. Med njimi so narodi, ki igrajo v sodobni umetnosti najvažnejšo vlogo. Italijanska sekcija na Bienali bo obsegala dela 60 umetnikov, katere je izbrala posebna podkomisija bienale. Teh 60 umetnikov bo razdeljenih v dve skupini, to je v povabljence, katerih je 18, in ki bodo imeli na razpolago vsak svojo dvorano, in v tiste, ki jih je izbrala komisija in ki bodo zastopani vsak s skupino svojih del. Pri tem se ravna bienala po kriteriju rotacije. Skuša namreč preprečiti, da bi se pojavljali na vsaki bienali isti umetniki. V drugo skupino je uvrščenih mnogo mladih umetnikov, s čimer so hoteli pokazati, da se razstava bienale noče opirati samo na že. priznane umetniške vrednote, ampak da skuša prikazati tudi nove sile in poganjke na polju sodobne italijanske umetnosti. Zaradi kriterija rotacije se ni čuditi, da na letošnji bienali ne bomo našli nekaterih najbolj znanih italijanskih umetnikov. V splošnem pa se lahko reče, da bo letošnja razstava italijanske umetnosti na beneški bienali bolj uravnovešena, kakor so bile prejšnje, ker se ne bo ustavljala samo ob delih najbolj znanih abstraktistov, ampak bo predstavila vse struje. Predsednik bienale, prof. Siciliano, in njegovi sodelavci so hoteli dati razstavi značaj široke in inteligentne dokumentacije o sodobni umetnosti v Italiji in so skušali biti čimbolj objetktivni. Izmed 18 povabljenih italijanskih umetnikov, ki bodo razstavljali vsak v svoji dvorani, je 11 slikarjev. Ti so: Giuseppe Ajmone iz Milana, Giuseppe Capogrossi iz Rima, Gianni Dova iz Milana, Pompi- Jean Portello išče zaklad Francoski pisatelj Jean Portello, ki je dobil lani medzavezniško literarno nagrado za roman »Jani-tza«, je prepričan, da bo postal še letos milijarder. Odpravlja se namreč iskat sloviti zaklad morskega razbojnika Morgana. Na odpravi ga spremljata še drug pisatelj, Claude Chalis, avtor detektivskih romanov in raziskovalec podzemeljskih jam Robert Vergnes, ki se je udeležil že številnih odprav v Srednji Ameriki in je tudi že objavil potopisno povest »Pays vierge«. Bajni zaklad morskega razbojnika Morgana, ki sestoji iz stotine zabojev polnih zlatih predmetov in dragih kamnov, je baje skrit na Kokosovem otoku v Tihem oceanu, približno 800 km od obale Kostarike. Pisatelj Jean Portello prav nič ne dvomi o njem: »Verujte,« mi pravi, »da to ni bajka. Številni dokumenti in resna pričevanja dokazujejo, da sta pirat Morgan in škotski kapitan Tompson ter še številni drugi pokopali na Kokosovem otoku svoj plen.« Optimizma teh treh francoskih literatov ne za-temnuje niti najmanjši oblaček dvoma. Tistim, ki jih opozarjajo, da so pred njimi že drugi raziskovalci poskušali najti tam pokopane zaklade, a brez uspeha, odgovarjajo: »Seveda, to je res. Toda mi razpolagamo z novimi podatki. Nov prevod nekaterih dokumentov nam je omogočil, da smo točno ugotovili kraj, kjer je skrit zaklad.« Vsi trije pisar telji pa se zanašajo predvsem na najbolj moderno opremo, s katero se lotevajo iskanja zaklada. Med drugim razpolagajo s tako imenovanim lenoirovim aparatom, ki zaznamuje navzočnost zlata v zemlji. Nagrada za psihološki roman V Parizu so podelili literarno nagrado »Marcelle-Pierre Benoit« namenjeno za psihološki roman, ki prikazuje žensko dušo. Nagrado je dobila Annie Saumont za knjigo »Ce soir, j’ai peur« (Nocoj se bojim). Roman pripoveduje zgodbo o dekletu, ki je zastrupilo zobozdravnika, ki ji je napravil silo. Jean Cocteau, član razsodišča, je izjavil, da je navdušen nad romanom. Rekel je, da je napisan v ritmu twista. To je nagel, akuten roman, ki ustreza današnji mladini. Drugi člani razsodišča niso bili nič manj slavni. To so namreč bili Andrč Maurois, Marcel Pagnol in še nekateri drugi. To nagrado so ustanovili pred dvema letoma in razsodišču je predsedoval pisatelj Pierre Benoit, ki pa mu je hotel dati pred smrtjo ime svoje žene Marcelle. lio Mandelli iz Bologne, Piero Martina iz Turina, Ennio Morlotti iz Milana, Achille Penili iz Rima, Fausto Pirandello iz Rima, Mauro Reggiani iz Milana, Piero Ruggeri iz Turina in Bruno Saetti iz Benetk. Šest je kiparjev: Luigi Broggini iz Milana, Aldo Calo iz Rima, Edgardo Mannucci iz Rima, Marccilo Mascherini iz Trsta, Umberto Milani iz Milana in Gio Pomodoro iz Milana. Samo eden je grafik, in sicer Luigi Bartolini. oco Filmske nagrade v Cannesu Najboljše nagrade na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu so pobrali filmski umetniki iz Brazilije, Anglije in Združenih držav. Kot najboljši film med 70, ki so jih predvajali na festivalu, in s katerimi je konkuriralo za najvišjo nagrado 36 držav, je bil nagrajen brazilski »O pagador de pro-messas« (Držal je obljubo). Ta film je dobil zlato palmo. Režiral ga je. Anselmo Duarte. Nagrade za najboljše vloge so dobile Katherine Hepburn, Ralph Richardson, Jason Robards in Dean Stockvvell, ki igrajo v filmu »Dolgega dne potovanje v noč«, ter Rila Tushingham in Murray Melvin, ki nastopata v angleškem filmu »Okus po medu«. Nagrado za najboljši prenos scenarija na filmski trak je dobil grški film »Elektra«, ki ga je režiral Gacoyanis. Italijanski režiser Antonioni si deli za svoj film »Mrk« posebno nagrado festivalnega razsodišča s francoskim filmom »Sodna obravnava proti devici Orleanski« režiserja Bressona. Film Pietra Germi-ja »Ra/poroka po italijansko« je dobil nagrado kot najboljša filmska komedija. Antonioni pa ni zadovoljen, da je dobil samo to nagrado za svoj film »Mrk«, čeprav ni hotel komentirati odločitve razsodišča. Rekel je le, da se ne bo več udeleževal mednarodnih festivalov. Italija je. edina med državami, ki so sodelovale na letošnjem festivalu v Cannesu, ki je dobila za svoje filme dve nagradi, kar je po izjavah predstavnikov italijanske kinematografije dokaz vitalnosti italijanskega filma. Francija je dobila glavno nagrado v kategoriji kratkih filmov, in sicer za dokumentarni film »La riviere du Tibou« režiserja Roberta Enrica, ki prikazuje zadnje minute življenja nekega na smrt obsojenega vohuna v času ameriške državljanske vojne. Film je posnet po romanu nekega ameriškega pisatelja. V kategoriji kratkih filmov sta bila nagrajena tudi poljski film »Pričakovanje« in nizozemski film »Pan«. Francoski film »Sodna obravnava proti devici Orleanski« je dobil, kot znano, tudi nagrado mednarodnega katoliškega urada za film. Pred kratkim je izšla v Miinchenu pri založbi Siidostcuropa-Verlagsgesellschaft« debela knjiga pod naslovom »VVirtschaft und Gesellschaft Siidosteuro-pas«, to je: Gospodarstvo in družba južnovzhodne Evrope. Gre za spominski zbornik pokojnemu nemškemu znanstveniku in politiku, prof. dr. Wilhelmu Giilichu, prvemu predsedniku Nemškega društva za južnovzhodno Evropo. Zbornik vsebuje prispevke sedemnajstih avtorjev, po večini Nemcev in Avstrij-, cev. Med njimi pa sta tudi dva Slovenca in en Grk. Slovenska avtorja sta Rudolf Trofenik in Vladimir Pertot. Trofenik je prispeval razpravo »O pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji in jugoslovanska cerkvena politika«. Vladimir Pertot pa je zastopan z razpravo »Dolgoročne tendence v regionalni orientaciji jugoslovanske zunanje trgovine«. Trofenik podaja v svoji študiji najprej zgodovinski pregled nad razmerjem med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji, od prve svetovne vojne naprej, in opisuje tudi odnos med katolicizmom in pravoslavjem. Nato obravnava pravni položaj Cerkva v Jugoslaviji danes. Nato natančneje prikazuje položaj posameznih verskih skupnosti in njihovo notranjo organizacijo. Pertotova študija o tendencah jugoslovanske zunanje trgovine je mnogo obširnejša, saj znaša s priloženimi statistikami vred, ki prikazujejo razčle- Kino in televizija Naraščajoče težnje, obiska kinematografa kažejo presenetljivo dejstvo, da je ameriški filmski industriji že uspelo premagati konkurenco televizije. Vendar grozi Hollywoodu že nov tekmec. V Nevv Yorku so namreč ustanovili družbo »Dyna:mic Thea-tre Networks«, ki si je nadela nalogo, da prenaša velike gledališke večere iz broadwayskih gledaliških dvoran v kinematografske dvorane podeželskih mest. V zadnjih vrstah parterja gledališke dvorane postavijo cele baterije televizijskih kamer, ki sprejemajo brez šuma vse dogodke na odru in jih nato s stereofonskimi zvočnimi prenosnimi napravami prenašajo v stotine kilometrov oddaljene prostore, kjer vzbujajo vtis žive prisotnosti, ker prenašajo hkrati tudi vse reakcije broadwayskega občinstva. In res je 72% gledavcev, ki so doživeli pet predstav svetopisemske drame Paddyja Chayefskyja »Gideon«, ki jo dajejo že več mesecev v ncwyorškem Plymouththeatru, na platnu kinematografskega avditorija v Rochestru, nato dejalo, da so imeli vtis, kot da sedijo v pravem gledališču. Občinstvo v podeželskem mestu je reagiralo kot občinstvo v New Yorku in zdelo se je, kot da sta obe publiki kolektiv, ki reagira popolnoma istočasno. Umetniška stran toga novega križanja filma, televizije in gledališča je seveda dvomljiva. Filmske družbe metropole IIollywood so tudi že vložile svoj veto proti tej »gledališki viziji«. Ne sicer iz umetniških vidikov, ampak ker se bojijo, da bi s tem trpela sijajna kupčija s filmanjem gledaliških del, ki jih dajejo na Broadwayu. Dynamic Theatre Netvvorks pa računajo, da bodo uspeli. 2e letošnjo jesen nameravajo raztegniti svoj program na 20 ameriških mest in upajo, da bodo nato lahko kmalu nudili izvirne prenose iz Metropolitanske opere, koncertnih dvoran in gledališč Nevv Yorka okoli 200 kinematografom po vsej Ameriki. Nagrada Mascheriniju Na vsedržavni razstavi za nagrade »Del fiorino« v Florenci je bil nagrajen tudi kipar Marcello Mascherini. Dobil je nagrado akademije lepih umetnosti za italijansko skulpturo, in sicer za svoj bronasti kipec z naslovom »Kopalka«. Kipec bo prišel v florentinsko galerijo v palači »Pitti«. Odkriti Michelangelovi osnutki Umetnostni zgodovinar v Montrealu v Kanadi, Ludvvig Goldsohneider, ki je po rodu Dunajčan, trdi, da je odkril v petih modelih iz. terakote, ki jih hranijo v r.cki banki v Montrealu, Michelagelove osnutke za njegove kipe. Kipci so bili kupljeni na neki javni dražbi v znani galeriji Christie v Londonu leta 1938. Umetnostni zgodovinar Goldschneider jc napisal popolno zgodovino Michelangelovih del in tudi monografijo o Michelangelu za zadnjo izdajo britanske enciklopedije. njenost in obseg jugoslovanske zunanje trgovine, petdeset strani drobnega tiska revialnega obsega. Študija je zelo temeljita in izčrpna. Drugi avtorji obravnavajo probleme, ki se nanašajo na gospodarske, prometne in druge odnose med Nemčijo in evropskim jugovzhodom, pa tudi probleme splošnejše narave.. Znani avstrijski znanstvenik Josef Mati je n. pr. objavil v zborniku zanimivo razpravo »Panslavizem kot politična ideja v južnovzhodni Evropi v 19. in 20. stoletju. Emanuel Turczynski piše o pomenu Miinchena za južnovzhodno Evropo in našteva pri tem tudi razne slovenske slikarje, ki so študirali ali poučevali v Miinchenu, tako Ažbe. in Grohar. Zbornik »Gospodarstvo in družba južnovzhodne Evrope« je naravnost impozantno delo, saj šteje okrog 600 strani velikega formata ter nudi bogat vir podatkov za vsakogar, ki ga zanima dogajanje na evropskem jugovzhodu, ki pa je dojet precej na široko, saj obravnavajo razni avtorji v svojih študijah tudi razmere na Češkem in Madžarskem. Ker i slove avtorji kot odlični strokovnjaki za .področja, o katerih pišejo, pomeni ta knjiga dragocen dopri nos k spoznavanju današnjih problemov južnovzhodne Evrope in resnično izpopolnitev literature o njej. „Gospodarstvo in družba južnovzhodne Evrope” ha ko zaščitimo paradižnike Več je glivičnih bolezni, ki škodujejo paradižnikom, a navadno jih vrtnarji ne ra zlikujejo in pravijo, da so paradižniki »ožga ni«. Prav je, da se proti vsem boleznim, ki ožgejo paradižnike, borimo z istim sred stvom. Do nedavna nismo imeli na razpolago drugega, kot samo brozgo modre galice in apna, kar je proti boleznim 'koristilo Škodovalo pa celotnemu razvoju paradižnikovega stebla, ki je v rasti zaostajalo Kakšenkrat so ostanki bakra-galice tudi ostali na plodovih, kar je znatno znižalo vrednost paradižnikov in takih tvornice konzerv niti ne sprejemajo. Danes imamo na razpolago nebakrena škropila, ki bolezni na paradižnikih še učinkoviteje preprečujejo kot modra ga lica, nimaio pa nobenih kvarnih vplivov. Ta škropila so sestavljena na podlagi zine-bara ir namesto bakra vsebujejo cink. Taka škropila so aspor, vittene in druga. Ce hočemo preprečiti, da bi bile paradižnikove rastline ožgane, moramo začeti škropiti dovolj zgodaj, in sicer prej kot začne paradižnik cveteti, škropimo z raztopino, v kateri smo na vsakih 10 litrov vode razpustili 3 do 4 dkg asporja ali drugega škropila Nikaikor pa ne zadostuje eno samo škrop ljenje, marveč moramo škropiti vsakih 15 dni, vse do konca avgusta. Če bi medtem deževalo, moramo škropiti za vsakim dežjem. Paziti moramo, da je poškropljena NAJVEČJE LISTE med vsemi rastlinami ima vodenka »Vic toria regia«, ki plava na Amazonki. Ta je največja med rekami na vsem svetu. »Vic toria regia« ima svoje ime po angleški kraljici Viktoriji, odkrili pa so jo leta 1801. V Italiji jo gojijo v dveh rastlinjakih, in si cer v Paviji in Palermu. — List dosega tudi 2 m premera, cvet pa 30 cm. Listi so tako veliki in krepki, da na njih počivajo mnogi ptiči. Porutnfnsko perje - kr fr a Velike količine perutninskega perja so se uporabile kot organsko gnojilo pri zasajanju sklenjenih sadjarskih nasadov. V ZDA so pa tako uporabo že opustili in sedaj izrabljajo perutninsko perje za krmo — predvsem zopet perutnini. Ni bilo težko ugotoviti, da se to perje lahko porabi za krmo, saj opažamo med perutnino še prevečkrat,' da si živali ruvajo posamezna peresa in jih potem pojedo. V ZDA spremenijo perutninsko perje v krmo na ta način, da ga najprej pod primernim pritiskom kuhajo določeno število minut, potem pa perje posušijo in -nato zmeljejo v moko. Ta moka pa je precej enostranska krma, revna na nekaterih sno veh, zaradi česar- ji primešajo manjkajoče snovi. Znanstveniki so ugotovili, da se v perut ninskem perju, kakor tudi v perutninski moki in celo v perutninskem pepelu nahaja činitelj rasti, glede katerega so že ugotovili da se nahaja v rudninah pepela, a še ne vemo v kateri. celotna rastlina, posebno pa spodnje strani | listov. j žal se je v zadnjem času začel širiti na paradižnikih tudi rdeči pajek. Kakor hitro ga opazimo, moramo nastopiti proti njemu najbolje' z »ovifac«, katerega primešamo po 20 gramov na vsalkih 10 litrov z aspor jem napravljenega škropila. Vse zgornje pa ne učinkuje proti gnilobi ki se razvije vrh paradižnikovih plodov, posebno pri sorti San Marzano. Ta gniloba se širi že s semenom. Zato ne smemo nikdar zbirati seme iz takih plodov, ki so bili zgoraj tudi le malo gnili. ooo Klobuke - slamnike delajo tudi iz pšenične slame, katero pa pridobivajo na poseben način: Pšenico sejejo zelo gosto, navadno vsaj 5-krat tako gosto kot navadno. Nekaj dni pred popolno zoritvijo pšenico porijejo in sušijo skozi 3 — 4 dni. Nato odrežejo korenine in klase, slamo pa obelijo na soncu ali pa z žveple nim plinom. Na enem aru površine (= 100 m-) dobijo do 100 kg slame. Komasacija v Zap. Nemčiji Z združevanjem manjših kmetijskih obratov v večje so v Zap. Nemčiji v nekaj letih dosegli, da je izginilo 34.000 kmetijskih obratov, ki je vsako imelo po manj kot 5 ha površine. Na drugi strani pa se je zvišalo za 4.000 število kmetijskih obratov z 10 do 100 ha površine. Tako združevanje malih obratov v večje, ] majhnih parcel v večje in urejanje zaokroženih kmetij na eno parcelo ali na par večjih, imenujemo komasacijo, katero izvajajo v mnogih državah, marsikje pa so jo že izvedli. V Italiji še ni v tem oziru praktičnih določil, a gotovo bodo v 'kratkem izdana, ker so nujna. Predvsem je važno da se izvrši prepis parcel brez taks in kol-kovanega papirja. TEKOČA GNOJILA Marsikateri naš kmetovavec, po::ebno vrtnar, raztopi umetna gnojila, kot sta seč (urea) ali soliter, v vodi in potem zalije. Kupi pa ta umetna gnojila vodno v obliki soli. V bodoče pa bo drugače, kot sporoča Urad za industrijo dušika. Preizkušali so 4 leta in ugotovili, da se lahko prodaja in uporablja jo v tekočem stanju dušična, fosforna in kalijeva umetna gnojila. Taka tekoča gnojila mislijo v kratkem spraviti na trg, in sicer najprej v Franciji, potem pa po ostali Evropi. IZBIRA IGRAČ GLEDE NA RAZLIČNA OTROŠKA LETA Igra jc za otroka predvsem fiziološka potreba, pri kateri sprošča dnevno svojo energijo. Pri igranju se otrok giblje in krepi mišice ter jih tako pripravlja za bodoča dela. Ni važnejšega in resnejšega pri njem, kot je igranje in dolgo časa ne bo otrok ugotovil nobene razlike med delom in igranjem. Ne smemo zato podcenjevati važnosti igranja, ampak moramo slediti igram naših otrok in jim nuditi primerne igrače. Po dolgih urah, ki jih otrok preživi v zibelki, se nekega dne zave, da se pred njegovimi očmi nekaj premika. To je njegova nožiča, ki jo takoj ponese v usta in s tem postane to. njegova prva igrača. Ko bo otrok imel približno šest mesecev, bo zahteval resnične igrače, ki bodo seveda iz take snovi, ki se ne razbije. Njegovo največje veselje je namreč to, da jih neprestano meče na tla. Zanimajo ga predvsem take igrače, ki ropotajo in se bleščijo, ker se začnejo pri njem prebujati čuti. Majhni predmeti so zanj zelo nevarni, ker jih nosi v usta, veliki predmeti pa mu venomer uidejo ter ga zato razdražijo. Razumljivo je, da noben koničast predmet, ali pa tak, ki je zelo trd in reže, ne smejo biti v njegovi bližini; otrok namreč še ni gospcd.tr svojih gibov, lahko pa vrže z močjo kak predmet v zrak in s tem lahko rani sebe ali druge v njegovi bližini. Punčke in razne gumijaste živali, medvedki iz blaga, lahke žogice, vre te igrače so primerne za otroka, ki je še v zibelki. Ko ima otrok eno leto in se je že pred meseci navadil sedeti v zibelki, skuša delati prve korake; razveseljujejo ga velike živali iz blaga in skuša uloviti žogo, ki se mu kotali pred nogami. Ko ima dve ali tri leta, vlači za seboj konjiča ali voziček, poln igrač ali kamenčkov, ki jih neprestano naklada in razklada. Pri tem delu ga zanima vse, kar lahko potiska ali vleče naprej. Ne smemo zahtevati, da bi otrok pri dveh ali treh let.ih znal skrbeti za svoje igrače. Dali mu bomo zato samo tiste ,ki bodo lahko vzdržale pred niegovo silo. Primerni so zato vozički in lesene samokolnice ali pa vrček in lesena lopatica. Jekleni predmeti so še nevarni zanj. Pri treh ali štirih letih se pri otroku zbudi čut gradnje. Njegovo največje veselje obstaja v tem, da dela razne mostove, gradove in stolpe ter jih potem z velikim truščem podre. Otrok postane v teh letih radoveden. Zanima ga, kako delujejo njegove igrače. Ne smemo se jeziti, ako otrok odpre trebuh punčki, samo da ugotovi, od kod prihajajo iz nje glasovi. Moramo mu razložili in razjasniti, česar še ne. ve. Želja po posnemanju odraslih se pri otroku prebudi navadno pri štirih let.ih. Deklice se posvetijo svojim punčkam in bi hotele imeti svojo hiško, da bodo čimbolj podobne svojim mamicam'. Njihove najbolj priljubljene igrače, so razne posode, stolčki, mizice, posteljice, prtički. Fantke pa najbolj zanima razno mizarsko orodje in cowboyske obleke, pa tudi razni avtomobili, vlaki in kolesa. Seveda se otrok kmalu naveliča ene igrače, čeprav si jo je poprej toliko želel. Pripravite ga na to, da se navduši za vedno nove stvari. Dajte mu razne, albume, da jih bo prelistaval, rizbice, ki jih bo pabarval in si s tem krajšal čas. Ako imate vrt, dajte mu majhen košček na razpolago in pustite, da bo otrok kopal in sejal razne liste in travo. Drugi način, s katerim boste lahko razveselile svojega otroka, bo ta, da mu boste pripovedovale ■T~-vrata in mu zadovoljno ponudila desnico. »Ne vem več, kdaj sva se zadnjič videla. Tako dolgo je že tega!« »Bo držalo, gospa,« je pokimal gozdar zamišljeno. »Danes me je kar nekaj gnalo k vam. Rad bi se z vami nekaj pomenil.« Prašnikova je pokimala in mu pokapala v sobo. S prijaznimi besedami se je oprostila, da postreže gostu. »Tako, zdaj se najprej malce okrepčajva.« je dejala, ko je nalivala kavo. »Nekaj me tlači,« je odvrnil gozdar z ubitim glasom. »Ko je še bila Dragica doma, sem se počutil dobro.« Gospa je pogledala gosta. Pri gozdarjevih se je moralo nekaj pripetiti, toda kaj? »Mogoče še ne veste, kaj se je zgodilo.« je začel gozdar. »Vaš sin vam ni najbrž nič povedal. Saj bi tudi jaz ničesar ne omenil, toda ...« Umolknil je, pa se je spet opogumil: »Prisegel bi, da vaš sin in Dragica spadata skupaj. Človek se pa lahko tudi zmoti. Jaz sem se že. Dragica je jasno napisala, da mora proč in da ne more ukreniti drugače.« (Dalje) In v tistem odboru so se morali lotiti nekoč dela, da bi izbrisali iz zgodovine neko zgodovinsko dejstvo, ki se je dogodilo dva tisoč let prej in ki ni več spadalo v tak prikaz zgodovine, kot se je zdel zdaj potreben vladi Srečnega sveta. Ni šlo za to. da ga samo raztolmačijo v drugem naprednejšem smislu, ampak da ga enostavno izbrišejo iz zgodovine in uničijo sploh vso dokumentacijo o njem, razen tiste, ki je bila shranjena v tajnem vladnem arhivu, v katerega se ni skoro nikdar nihče podal, ker bi bil že samo s tem vzbudil sum nezanesljivosti, četudi bi bil imel kot član vlade pravico do lega. Ni se upiral tistemu, kar so zahtevali od njega, ker ni imel poguma za to. Saj bi ga bil', najbrž takoj administrativno eliminirali. Izginil bi in z njim vred ludi vsi dokazi, da je sploh kdaj bival na svetu. Vedel je, kako to gre, čeprav do takrat ni dvomil, da je to popolnoma v redu in prav, ker posameznik avtomatično vzame krivdo nase, kadar se postavi proti skupnosti in njenemu redu. V taki miselnosti je bil vzgojen in pred' njim že neštete generacije prednikov. Toda tista zadeva z uničenjem dokumentacije o uporu nekih religioznih nazadnjakov v enajstem tisočletju mu je dala spoznati, da je zgodovina človeštva morda vendarle drugačna, kot so jo prikazovali majhni in veliki učbeniki Srečnega sveta. Toda kako to ugotoviti? Nobena knjižnica na svetu, noben fonetični arhiv ni vseboval nikakih podatkov o tem. Razen tega ni smel g>0 o tatak o e s o ( j a K. z. »i. vzbujati dvomov o svoji zvestobi. S tem bi si onemogočil nadaljnje iskanje in se izpostavil nevarnosti fiizične eliminacije. Tako je hlinil še večjo zvestobo in še bolj živo vnemo v svoji službi in v svojih uslugah vladi Srečnega sveta, hkrati pa je sistematično težil za tistim, kar je hotel doseči. Res se mu je končno posrečilo, da je bil imenovan kot najboljši in najzanesljivejši zgodovinar za varuha tajnega vladnega arhiva. Ta j‘ bil nameščen na skritem kraju v podzemlju in spremenjen. v mogočno trdnjavo. Na stotine strašnih uničevalnih strojev je varovalo vstop in treba je bilo poznati kompliciran sistem šifer, da je mogel vstopiti vanjo. Toda občutil je le tem večje zadoščenje, ko je bil enkrat notri. Ni pa ga upal pokazati na o|brazu, da bi ga ne razkrinkale vsepovsod nameščene mikroskopske televizijske kamere, ki so spremljale vsak njegov korak. (Dalje) ZAČELE SO SE TEKME ZA SVETOVNINOGOMETNO Brazilija ali Sovjetska zveza? V sredo, 30. maja, so se v Cilu pričele tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Pričel se. je torej boj za najvišji naslov v kraljestvu žoge in strokovnjaki se vprašujejo, ali bo Brazilija obdržala naslov prvaka, ko so druge evropske države zelo močne, zlasti Sovjetska zveza in Anglija. Bo sedaj so v nogometu igrale, glavno vlogo latinske države, saj so osvojile kar pet svetovnih prvenstev proti enemu (Nemčija leta 1954), in sicer Urugvaj (dvakrat (1930 in 1950), Italija dvakrat (1934 in 1938) ter Brazilija enkrat (1958). Ce bi ocenjevali uspehe, ki so jih države, dosegle na dosedanjih svetovnih prvenstvih, bi dobili naslednjo lestvico: 1. Urugvaj 'n Italija 22 točk, 3. Brazilija 21, 4. Nemčija 16, 5. Madžarska in švedska 11, 7. Francija in Češkoslovaška 8, 9. Argentina in Avstrija 7 itd. Kuj predvidevajo strokovnjaki? Glavni kandidat za končno zmago je Brazilija. Enajstorica je zelo vigrana, tako v napadu kol v obrambi. Od ostalih NADALJNJI SPORED TEKMOVANJA 10. junija — četrtfinalne tekme Ar'.ca: I. prve skupine — 2. druge skupine Santiago: 1. druge skupine — 2. prve skupine Vina: I. tretje skupine — 2. četrte skupine Rancagua: I. četrte skupine — 2. tretje skup. Polfinalni tekmi bosta na sporedu 13. junija, in sicer v Santiagu (zmagovalca srečanj v Santiagu in Rancagui) in v Vini del Mar (zmagovalca srečanj v Vini del Mar in Arici). Finalni tekmi bosta v Santiagu, in sicer 16. junija za tretje mesto in 17. junija za prvo mesto. Vse tekme se bodo pričele ob 15. uri, to je: ob 20. uri po, srednjeevropskem času. južnoameriških ekip je treba najprej omeniti Urugvaj, ki pa v Cilu najbrž ne. bo pokazal boljše igre, kot smo jo pred kratkim videli v Evropi. Tudi Argentina ne bo verjtno dosegla vidnih uspehov. Nevaren tekmec pa bo Cile, ki igra pred svojim občinstvom. Mehika'in Kolumbija pa sta zelo šibki ekipi. Med latinske države spadata Italija in Španija. Italijani in Španci se lahko dobro izkažejo, a lahko tudi popolnoma odpovedo in izpadejo iz tekmovanja že po prvih srečanjih: to bo odvisno od napadalcev Sivorija in Altalinija za Italijo ter Bi Stefana in Puskasa za Španijo. Evropo predstavljajo še Sovjetska zveza, Madžarska, Jugoslavija, Češkoslovaška in Bolgarija. Ekipa Sovjetske zveze je zelo močna in bi zato morala igrati finalno tekmo proti Braziliji. Madžari niso več tako nevarni, Jugoslovani pa so zelo nestalni, lahko izpadejo v prvih tekmah, kot sc lahko uvrstijo celo v polfinale. Češkoslovaška in Bolgarja pa lahko marsikoga presenetita. Od ostalih evropskih držav spada Anglija med favorite. Nemci so zelo močni in bodo po vsej verjetnosti dosegli precejšnje uspehe. Le Švica bi morala po predvidevanjih takoj izpasti iz nadalnjega tekmovanja. Kateri igravci se bodo odlikovali v Južni Ameriki? Vsaka reprezentanca ima svoje vrhunske iglavce. Ti so Jažin in Mamukin (SZ), Šekularac in Ju-sufi (Jugoslavija), Sasia in Martinez (Urugvaj), De-lia Gamboa (Kolumbija), Toro in FouilIoux (Cile), Sivori in Maldini (Italija), Seeler in Haller (Nemčija), Schnciter in Wiitrich (Švica), Pele in Didi (Braziliia). Kucera in Ponluhar (Češkoslovaška), Carbaial (Mehika), Suarez in Dl Stefano (Španija), ! Sanfilippo (Argentina), Naidenov in Kolev (Bolga-I rija), Hitchens in Greaves (Anglija), Albert in Gd-' rocs (Madžarska). SPORED TEKMOVANJA 1. SKUPINA: ARICA (25.(100 gledavcev) 30/5: Urugvaj — Kolumbija 31/5: Sovjetska zveza — Jugoslavija 2/6: Urugvaj — Jugoslavija 3/6: Sovjetska zveza — Kolumbija 6/6: Urugvaj — Sovjetska zveza 7/6: Jugoslavija — Kolumbija 2. SKUPINA: SANTIAGO (100.000 gledavcev) 30/5: Cile — Švica 31/5: Italija — Nemčija 2/6: Italija — Cile 3/6: Nemčija — Švica 6/6: Nemčija — Cile 7/6: Italija — Švica 3. SKUPINA: VINA DEL MAR (35.000 gl-d.) 30/5: Brazilija — Mehika 31/5: Španija — Češkoslovaška 2/6: Brazilija — Češkoslovaška 3/6: Španija — Mehika 6/6: Brazilija — Špani:a 7/6: Mehika — Češkoslovaška 4. SKUPINA: RANCAGUA (25.000 gVdavcev) 30/5: Argentina — Bolgarija 31/5: Madžarska — Anglija 2/6: Argentina — Anglija 3/6: Bolgarija — Madžarska 6/6: Argentina — Madžarska 7/6: Borgarija — Anglija Izdata Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Lepiš a' • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst. IZLOČILNA IN UVRSTILNA SREČANJA NA 4. PRVENSTVU t. skupina: Avstrija, Sirija, Turčija. Turčija — Sirija 7:0 Avstrija odstopila. Finalist: Turčija. 2. skupina: Francija, Izrael, Jugoslavija. Jugoslavija Izrael 6:0 Izrael — Jugoslavija 2:5 Jugoslavija — Francija 1:1 Francija — Jugoslavija 1:1 Jugoslavija — Francija 3:2 Finalist: Jugoslavija. 3. skupina: Bclg ja, Luksemburg, Švica. "•'ica — Luksemburg 5:2 1 nksemburg — Švica 2:3 Belgija odstopila. Finalist: Švica. 4. skupina: Španija, Portugalska. Španija — Portugalska 5:1 Portugalska — Španijo 2:2 Finalist: Španija. 5. skupina: Švedska, Irska, Finska. Švedska — Irska Irska — Finska Finska — Irska Irska — Švedska Finalist: Švedska. 6. skupina: Walles, A Irska in škotska. Sev. Irska — Škotska Walles — Anglija Škotska — Walies Anglija — Sev. Irska Walles — Sev. Irska Škotska — Anglija Lestvica: Anglija Škotska Sev. Irska Walles 7. skupina: Kuba, Mehika, Mehika — ZDA Mehika — Kuba Kuba — ZDA Mehika — ZDA ZDA — Kuba Mehika — Kuba ZDA. 6:0 2:0 1 :l 6:2 5:2 3:0 Lestvica: M -hika 4 0 0 0 17 2 8 ZDA 4 112 8 15 3 Kuba 4 0 13 3 11 1 Finalista: Mehika in ZDA. 8. skupina: Argentina, Bolivija in Cile. Argentina odstopila. Finalista: Bolivija in Cile. 9. skupina: Ekvador, Paragvaj, Peru, Urugvaj. Ekvador in Peru odstopila. Finalista: Paragvaj in Urugvaj. 10. skupina: Burma, Indija. Burma odstopila. Finalist: Indija. UVRSTILNA FINALNA KOLA 3 0 0 14 3 10 3 4 17 1 6 Finalista: Anglija in škotska. 3:1 1. skupina: Brazilija, Jugoslavija, 3:0 Mehika, Švica. 1:1 Brazilija -- Mehika 4:0 1:3 Jugoslavija — Švica 3:0 Brazilija — Švica 2:2 Sev. Jugoslavija — Mehika 4:1 Brazilija — Jugoslavija 2:0 2:8 1:4 švipa — Mehika 2:1 Lestvica: 2:0 Brazilija 3 2 1 0 8 2 5 9:2 Jugoslavija 3 2 0 17 3 4 0:0 Švica 3 1 1 14 6 3 0:1 Mehika 3 0 0 3 2 10 0 1 6 Uvrščena: Brazilija. 2. skupina; Anglija, čile, špani- 1 4 ja. ZDA. ' 1 Anglija — čile 2:0 » 1 Španija — ZDA 3:1 Španija — Cile 3:0 Bojan Pavletič A MIHIH d NOGOMETNIH PRVENSTEV N > 1 > ra_ 1:0 4. skupina: Bolivija, Urugvaj. a — Anglija 1 :U Urugvaj — Bolivija 8:0 Cile — ZDA 5:2 Lestvica: Lestvica: Urugvaj 1 1 0 0 8 0 2 Španija 3 3 0 0 6 1 6 Bolivija 1 0 0 1 0 8 0 Anglija 3 1 0 2 2 2 2 Urvrščen: Urugvaj. Cile 3 1 0 2 5 6 2 ZDA 3 1 0 2 4 8 2 F nalro kolo: Brazilija, Španija, Uvrščena: Španija. Švedska, Urugvaj. 3. skupina: Italija, Paragvaj n Švedska. švedska — Italija 3:2 Švedska — Paragvaj 2:2 Italija — Paragvaj 2:0 Lestvica: Švedska 2 110 5 4 3 Italija 2 10 1 4 3 2 Paragvaj 2 0 1 1 2 4 1 Uvrščena: Švedska. Urugvaj — Španija 2:2 Brazilija — švedska 7:1 Urugvaj — švedska 3:2 Brazilija — Španija 6:1 švedska — Španija 3:1 Urugvaj — Brazilija 2:1 Končna lestvica: Urugvaj 3 2 1 0 7 5 5 Brazilija 3 2 0 I 14 4 4 Švedska 3 1 0 2 6 11 2 Španija 3 0 1 2 4 11 1 Druga svetovna vojna je temeljito potresla zidove in razburkala duhove stare Evrope, ki si je le počasi zdravila številne in globoke rane. Mednarodni nogometni zvezi zato ni preostalo drugo, kot da poveri izvedbo svetovnega prvenstva neevropski deželi. Ker se je kot edini kandidat prijavila Brazilija, ga je seveda dobila brez težav. Za pričakovani in zaželeni, pa vendarle nekoliko senzacionalni dogodek so posrkrbeli Britanci. Medtem, ko so dotlej vztrajali v svoji »splendid isolation« in so bojkotirali vsa svetovna prvenstva, so za 4. pokal Rimet vendarle popustili: za prvenstvo so prijavili celo vse svoje štiri zveze: angleško, vvalleško, škotsko in severnoirsko. V zameno pa so se udeležile tokrat vzdržale vse države vzhodne skupine s Sovjetsko zvezo na čelu: Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Romunija. (Dalje) SU: S? O ra < d, bo i Q s c P. o O > O ' ■ O X. T ■ G D t-C3 to CJ P C3 O C. ,r“' : c/d ~ rj £ "ra E >IM C, $1 Qj •-“ 'H •-"C c K/) —‘ £ O OJ r-j u C T3 • ca oi-B Čl N aJ-O oj S ^ .5 o CO r ^ .. 03 TJ °“ g,^> ^ o TJ >2 n • c S £ ° TJ E° f n a -c o H O.T3 • ra g. O w ^ 2 c ra t; C. C >- O Sj D. N T3 ^ ra .Ji, ° oj bo . - 3 P E a) »O OJ g e p c > O ^ S!.« T; OJ G *rj (j O i 6-s 5.; 2: ra ra . o ra g o -ca. tj Ea. £ n c p. o. ra NO O >N ra tv CO o 6 jS P > -a ^ a- o • T3 ra d ,2 •- -- o. ^4 W rt C V U, « X) O x> o _ N ra o > o x> O S- , • rt - S ^ c rt N > C j> 0 ^ ra c/) ra rt ra ’•- »SjNgg 3 ra JU > E 5> ra O N 'u1 ra ra c u X a> o X) o ra O CO iX u ra o CO ra > c Oh 'c ra r- to 0) o2>S3 d. vs ^ .5 S ^ 1_ -C tO n - « u 2 .us ^ r* •—< o fC q ra »H 3 — u ra -s c 'D o u rt ‘r* c c .^>g a g ra JE C CT3 jj T t-pz; a> • n ■g S s S i; r D N 1 >U Mou c |-g 1/1 R E ->5 S •p 73 -0 aj o ^ M S _ ra ^ ra c ifH TD o S rt -g bi) a> pp TJ ra .£ E v) QJ O C TJ S 3 o ra o *" ■S E.S ra oj _ p-p a «s s | £3 >t^ N O C D .H C to r-- ^ •£ ra o c ra >cj - jz *-4 c g««”o > C r£ p g ^ -S C i; Tj d ra ^ oj i- p o g a, « 3 E a> I | £ X 'S S! _ (U ■Jr! ■■' ° - " >N N « t O « m pO 2 O (/) ra” T3 ra N (/ :d. 2 T3 / ra TJ U "rt f ‘n '** > T co >N 'c O JC ( TJ J* OJ > H ; a-e. ;