Štev. 159.	V	Ljubljani,	v četrtek, 16. julija 1942-XX.	Lelo	VII.
Izključna pooblašfenka ca oglaševanje Italijanskega in tajega | Ured n lit vo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva pet la pubblidto dl provenienza italiana izvora: (Jnione PubblicitA italiana & A, Milana	=	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lobiana.	§	ed	e«	te	ra:	Unione	PubblicitA	Italiana	&	A.	Milano.
BpedMoafl la abbommsnta postale Poštnina plačana v gotovini
Zavrnitev angleških oglednikov na južnem
egiptovskem bojišču
Vojno poročilo št. 778 — Nenadkriljivo delo vojnih preskrbovalnih ustanov pri zmagovanju v Egiptu
Uradno vojno poročilo št. 778 pravi:
Na južnem odseku egiptovskega bojišča so
bili
močni nasprotnikovi ogledniški oddelki napadeni in potisnjeni proti vzhodu.
Napadalni oddelki italijanskega letalstva so ^rfjodno od El Alameina nastopali zoper zbira-lišča čet ter uničili ali zažgali nekaj desetin avtomobilskili vozil.
.	_ Ponovni spopadi lovskih oddelkov so se kon-
čali na korist letalstva osi. Italijanski lovci so zbili devet angleških letal, Nemci pa štiri.
Podnevno in ponočno bombardiranje vojnih naprav na Malti se je nadaljevalo. Nemški lovci so zbili na tla štiri nasprotnikova letala nad otokom.
Dve naši letali se nista vrnili s svoje vojne naloge.
Angleška letala so preteklo noč preletela nekaj krajev na Siciliji in na Kalabriji. Kaže, da je bpa spuščena katera bomba v okolici Sa-ponare in ^Villafranče (Mesina), a brez posledic.
Področje vojnih nastopov, 16. julija, e. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Delo, ki so ga na afriškem bojišču opravile različne pomožne vojne ustanove v dneh zmagovitega napredovanja proti vzhodu, nima na sebi prav nič izrednega. Izvedla ga je skrajno natančno že naprej določena organizacija, za katero so skrbeli celo do takih podrobnosti, ki se na videz zde nepomembne.
Medtem ko so vojaške edinioe drvele po mar-mao-iški puščavi in trle sovražnikovo obrambo, osvajale vse trdnjave drugo za drugo teT pririnile do ožine pri El Alaimeinu, so neštevilne vrste avtomobilskih vozil vozile po cestah, stezah in po goli puščavi ter s čudovitim naporom dajale hrane bitki v 6lehemem trenutku. Da se razume ta napor, je treba misliti na ogromne razdalje v Indiji, razdalje, ki jih je treba premaga/ti vsakokrat, kadar se čete selijo iz oporišča v oporišče.
Z občudovanja vredno daljnovidnostjo je maršal Balbo potegnil skozi dve puščavi cesto. Zaradi te ceste se je bilo mogoče pririniti tako rekoč sko-
raj v srce Egipta. Seveda pa je bilo potrebno, da bodi tudi organizacija preskrbe kos takemu delu.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil v Libiji je vozila prilagodilo bodisi razdaljam, bodisi potrebam in zaradi tega je bil nastopajočim vojnim silam omogočen skok za kakih 800 km naprej. Tak skok v docela puščavskem predelu šele daje točno sliko o delu, ki so ga opravile preskrbovalne ustanove. Na tisoče avtomobilskih vozil je prevozilo na tisoče kilometrov v nepretrganem diru, ki je postajal naravnost mrzličen tedaj, ko je bitka zahtevala takojšnjega dotoka novih vozil in novih edinic. In velja ponoviti, da je vse to bilo doseženo z vožnjo po cesti, kii gre čez Sirtsko puščavo, premaga gorovje in seže v izsušeno Marmariško puščavo. Ljudje in stroji so morali prestati velikanske napore. Pesek in vročina sta sovražnika, ki nepretrgoma in neusmiljeno obrabljata vozila in ljudi
Tako je že pri običajnem delovanju teh ustanov. Med operativnimi nastopi pa dobi to delovanje izreden pospešek in tedaj se delajo nadčloveški naipori. Čete je treba kar se da hitro prevažati z ene točke na drugo. Število vozil ne more vedno biti kos tej nalogi. Treba je zlasti reda v prevozih, treba je premagati sleherno predvideno ali nepredvideno težavo in vsako utrujenost.
Ob drugi priliki smo prikazali naglico, s katero je vrhovno poveljstvo spustilo v bitko nove sile in nova vozila. Ta naglica je bila mogoča zaradi popolnega poslovanja pomožnih ustanov in v njej je ena izmed skrivnosti doseženega uspeha. Vojaki na italijanskih strojih so znali doseči pristne rekorde in ti rekordi so omogočili na strate-gičnem področju raizvoj tastih nastopov, ki jih je bilo vrhovno poveljstvo pripravilo za izvedbo zmagovitega napredovanja.
Italijanska vojska v Rusiji prešla v napad na celi črti
Pri prvem nastopu so prodrli navzlic vsem težavam 50 km daleč
Vzhodno bojišče, 16. julija, s. Ponosne divizije italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji so v zvezi z zavezniškimi edinicami prešle v napad na vsem svojem odseku bojišča. Zdaj napredujejo z ramo ob rami isti italjanski in nemški bojevniki, ki so na zgodovinskem pohodu skozi Besarabijo in donsko kotlino pogazili kar moč oboroženega nasprotnika, da so lahko dospeli d opostojank, ki so jih že pustili za 6eboj, ter se lotijo novih, nič manj trnjevih naporov. Huda zima je zdaj le še spomin. Prišla je pomlad. Odpravljene so goste zapreke, s katerimi so Sovjeti omrežili italijanske oddelke, da ne bi mogli napredovati, zdaj pa je prišlo toliko pričakovano povelje in Italijani so že na
Naglo napredovanje na nemški napadalni črti v Rusiji
448 tankov uničenih v zmagovitih obrambnih bojih pri Orlu — Uničenje
obkoljenih sil pri Voronežu
Hitlerjev glavni stan, 16. julija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu:
Nemške in zavezniške čete naglo napredujejo na vsej napadalni črti na vzhodu. Sovjetske čete v zaledju so bile potolčene, deloma razkropljene ali uničene. Motorizirani oddelki so razkropili sovjetske čete, ki so jih zasledovali brez oddiha ter jim za hrbtom odrezali zveze z vzhodom. Letalska sila je nadaljevala Svoje napade proti sovjetskim silam, ki se umikajo. Pri nočnem napadu na Rostov so izbruhnili veliki požari v mestu in v železniških skladiščih. Močni sovjetski napadi Proti mostišču pri Voronežu so bili po silovitih bojih zavrnjeni. Razdejanih je bilo 38 oklepnih voz. Pehotni in oklepni oddelki so uničili obkoljene sovjetske sile na odseku severozahodno od Voroneža ter razdejali 123 oklepnih voz.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so krajevni sovjetski napadi spodleteli.
V	zmagovitih obrambnih bojih, ki so trajali od 5. pa do 13. julija, je bilo severno in severozahodno od Orla po vojnih in letalskih oddelkih uničenih 446 oklepnih voz.
Pri letalskih napadih na sovjetsko letališče v pokrajini pri Murmansku je bilo vrženih mnogo bomb na letalske lope in na tri letala na tleh.
Na egiptskem bojišču so bili močni angleški ogledni oddelki po napadu na južnem odseku zavrnjeni. Oddelki bojnih letal ter strmoglavcev so Angležem prizadeli hude izgube. Mnogo motornih vozil je bilo uničenih ali poškodovanih.
Beriln, 16. julija, s. Glede voajškega položaja in morebitnih razvojev so v pristojnih vojaških krogih davi izjavili, da se lahko pričakujejo veliki dogodki. Zmagovite čete kar naprej zasledujejo sovjetske oddelke, ki se umikajo v popolnem neredu. Poudarjajo tudi, kakšen val obupa je zajel pisanje anglosaksonskih in sovjetskih listov. Nazadnje pa podčrtava številke ujetnikov in vojnega plena, ki so jih zajeli v komaj 16 dneh, in
sicer od 28. .junija, ko se je začela velika ofenziva. Številke 118.680 ujetnikov, 1228 oklepnih voz ter 2265 zaplenjenih ali uničenih topov postavljajo na laž nasprotno propagando, češ' da gTe za strateški umik.
ozemlju, ki je boljševikom služilo kot odskok za zimske napade.
Ob rani zori sta dve enoti dobili povelje za odhod. Bil je nadvse lep dan, ki ga je skvaril popoldanski rahli dež, Ta je spravil v težave motorizirani oddelek, ker se mastna in črna zemlja, tako značilna za Ukrajino, naglo zmehča. Italijanski pešaki in bersaljeri pa, ki so že tako krasno premagovali zagrizeni odpor nevarnih sovjetskih oddelkov ter se še bolj izkazali pri napadih na boljševiške utrdbe, so zdaj že »stari* bojevniki v Rusiji ter jih take ovire niso ganile. Odpravili so se vseeno naprej. Čudovito delo so opravili pionirski oddelki s čiščenjem minskih polj, ki so jih boljševaki zategnili po vseh nujnih prehodih, ter s 'popravljanjem mostov in cest, razdejanih po ruskem dinamitu, Vse delo je naglo šlo od rok in čeprav so boljševiški oddelki italijanske kljubovalno motili, so italijanske predstraže že dospele do določenih ciljev, ko je napočil mrak. čeprav
Sovjeti svoje oddelke previdno razmestili za čim izdatnejši odpor, je bilo ujetih mnogo boljše-vikov. Znaten je tudi plen avtomatičnega orožja, pušk, raznega vojnega blaga in streliva. Uspeh tega prvega napada je pomemben, saj so itlijanske čete prodrle 50 km daleč, a so navzlic naporom in premaganim težavam, ki jim jih je nudil odlično oborožen in dosti izurjen nasprotnik, ohranile čudovito svežost in stari napadalni duh, tako izredno značilen za ekspedicijski zbor. Prvo leto ruske vojne se ni moglo lepše zaključiti, drugo pa ee ni moglo bolj srečno začeti, ko so italijanski junaški vojaki spet na pohodu proti vzhodu.
Madžarski ministrski predsednik o boju proti upornikom v zasedenih južnih pokrajinah
Budimpešta, 16. julija, s. Včeraj je v madžarski poslanski zbornici ministrski predsednik De Kailay odgovarjal na interpelacijo poslanca Popoviča, zastopnika srbske narodne skupščine iz Bačke, ter pri tej priteka dal zanimive izjave o delu madžarskih oblasti, da se etre srbsko komunistično gibanje v južnih pokrajinah, ki 6o bile priključene Madžarski.
Ministrski predsednik je dejal, da so se v Bački, ki so jo zasedle madžarske čete, vgnezdili komunistični agenti iz Srbije in iz Banata, ki so začeli širiti zločinsko propagando med Srba in jih hujskati k uporu. Tisti, ki so se združili v prave tolpe in dobivali naskrivaj orožje iz tujine, so se lotili terorističnih dejanj nad madžarskim ljudstvom. Mnogo policistov je bilo po izdajstvu ubitih. Uničevalno in zločinsko delovanje teh podtalnih agentov je doseglo svoj višek v neke vrste usta-škeim gibanju.
Dne 4. januarja letos — je dejal De Kallay — so srbske tolpe na/padie madžarske orožnike in obmejne lovce. Mnogo orožnikov in obmejnih madžarskih lovcev je bilo pri tem napadu ubitih. Preiskava je ugotovila, da je šlo pri tem za zasedo, ki so jo organizirali kot prvo dejanje, ki naj bi nam potem sledili še drugi teroristični napadi. Očitno je bilo, da 60 skušali zanetiti upor po vsej Bački. Ob tak-
Ameriški zemljevid o novi razdelitvi sveta
Njen končni cilj je popolna nadoblast Amerike na svetu
Berlin, 16. jul. s. V nemških političnih krogih povzroča živo zanimanje zemljevid sveta, ki ga je objavil ameriški tednik »CoUier’s Weekly«. Zemljevid je izdelal profesor Renner, ki uči zemljepis na vseučilišču v Columbiji. Rennerjev lemljevid naj bi bil nekaka razlaga atlantske izjave, ki sta .10 dala Churchill in Roosevelt.
Z zemljevida je razvidno, da ameriški profesor upošteva misel o življenjskem prostoru, katero so razglasile države Osi. Ugotavljajo tudi, da priznava usodne pomote iz vereaillejske mirovne pogodbe, toda le nevede in ne da bi hotel iz njih črpati primeren nauk.
Končni cilj take ureditve sveta, kakor jo predlaga ameriški znanstvenik, je jasen: treba je preprečiti, da bi vstala kak država, ki tn bila sposobna tekmovati z Združenimi državami ter ogražati njihov življenski prostor. Slovito angleško zamisel o ravnovesju sil naj nadomesti nov svetovni red, ki bi temeljil na dveh bistvenih I
oporah: na eni strani premogočna Amerika, na drugi pa Evropa in Azija, razdeljeni na vrsto pokrajin, ki bi druga dnigo držale v šahu.
Še zanimivijše pa se Nemcem zdi stališče ameriškega profesorja glede angleškega imperija. Po Rennerju v novem svetovnem redu ne bo mesta za obstanek imperija, ki bi objemal ves svet. To pa zaradi tega — kakor zelo previdno priznava — ker angleški imperij ni mogel preprečiti vojne in torej ne zavreti dosti pomembnejšega razvojnega postopka.
Renner kaže, da zna zvesto razlagati mišlje^ nje nadimperialistov iz ameriške vlade, toda tudi on dela račune brez krčmarja. Trdno je, da se bo igri končala z resnejšim primanjkljajem za Združeno države, kakor pa se je končala prva svetovna vojna. Prvenstvo Amerike na svetu je in bo ostalo le utvara. Novi red držav Osi izvira iz narvnih zakonov in se bo prav zaradi tega uveljavil in utrdil.
šmh okoliščinah so madžarske policijske oblasti, da m zagotovile varnost in mir med prebivalstvom, radale stroge ukrepe. S pomočijo vojaštva so bile komunistične tolpe napadene in uničene, tako da je bil tako imenovani titeljski trikot, kjer se stekata Donava in Tisa, rešen komunističnih tolp.
Tudi v Novem Sadu je prišlo do tridnevnih spopadov s srbskimi komunističnimi tolpami. Med Ertvami je bilo mnogo takšnih, ki niso imeli prav nobenega opravka s podtalnim rovarjenjem. Bili so to ljudje, ki so šli kljub prepovedi oblasti na cesto im ki so tako postali žrtev lastne neprevidnosti.
Odgovornost za te dogodke je padla na zločinsko propagando komunističnih agentov in na tako imenovano jugoslovansko vlado v Londonu, ki ne dela nič drugega, kot samo seje sovraštvo med srbskim ljudstvom. Sovražna propaganda — je dejal De Kallay — je iz tega krvavega dogodka naredUa celo kopico nesramnih laži o Madžarski ter se povzpela celo do trditve, da je mesto Subotica v razvalinah, Paličko jezero pa da je polno srbskih trupel. Resnica je, da je bil po odstranjenju komunističnih tolp povsod vzpostavljen red in da mesto Subotica ni pretrpelo nobene škode, ob Pa-ličkem jeaeru pa razen mirnih letoviščarjev ni bilo nikogar.
Madžarska vlada — je končal svoja izvajanja ministrski predsednik De Kallay — je ukazala, da se uvede preiskava, pri kateri je sodeloval tudi zastopnik srbske narodne manjšine poslanec Popovič.
Poslanec Popovič pa je od svoje strani izjavil, da je vse to, kar je povedal De Kallay, čista resnica, ter dejal, da srbsko prebivalstvo hoče lojalno sodelovati z madžarskimi oblastmi pri obnovi dežele, ne da bi poslušalo zločinsko komunistično propagando, ki ji daje poguma anglo-saksonsko bogataštvo.
Ukrepi za varstvo švedskih trgovskih ladij
Stockholm, 16. julija. 8. Poveljstvo švedske Mornarice je izdalo vse potrebne ukrepe, da poveča varnost za švedske trgovske ladje, ki vozijo po Baltiškem morju in ki so bile dozdaj izpostavljene napadom ruskih podmornic. Poveljstvo je naročilo, naj se primerno pomnoži število spremljevalnih ladij. Tudi je bil sklenjen sporazum s poveljstvom letalstva, da bi ojačilo nadzorstvo nad obalami.
Vesti 16. julija
Pri potopitvi angleške oklepnice »Repulse« je iz-
gubilo življenje 453 ljudi, med njimi 28 častnikov. Oklepnica je imela posadko 60 častnikov in 1240 mornarjev.
Hitler je s posebnim odlokom ustanovil novo nemško odlikovanje, takoimenovani »Red holm-skega ščita«. To odlikovanje bodo nosili vsi vojaki iz skupine generala Schererja, ki je bila v zimskih mesecih obkoljena v Holmu in kljubovala številnejšemu sovražniku. »Holmski ščit« bodo nosili na levem rokavu.
Sovjetske podmornice so spet torpedirale neki švedski parnik v Severnem morju, To je že tretja švedska ladja, potopljena po sovjetskih podmornicah.
V Veroni so odkrili več zemeljskih razpok, iz ka-
terih uhaja zemeljski plin. Strokovnjaki pravijo, da bodo lahko krili vse potrebe Verone z metanom, kar je izrednega pomena za pogon motornih vozil.
Švedska vlada je pri angleški vladi uradno protestirala zaradi dejstva, da so angleška letala pred nekaj dnevi letela čez švedsko ozemlje in kršila švedsko nevtralnost.
V Buenos Airesu je umrl dosedanji predsednik
argentinske republike Roberto Ortis.
Zaradi popolnega pomanjkanja bencina so ustavili na Portugalskem tudi promet s tistimi avtomobilskimi vozili, katerim je bila vožnja dovoljena zaradi javnih koristi. Avtobuse na najpotrebnejših progah bodo morali preurediti na pogon z zemeljskim plinom.
Novo propagandno gonjo so začeli v Združenih državah. Kongres industrijskih organizacij bo razdelil med ameriško občinstvo pol milijona razglednic, na katerih je tiskano vabilo Rooseveltu, naj se takoj ustvari druga fronta. Te razglednice bodo pošiljali predsedniku Rooseveltu z vseh strani Amerike.
Hitler je v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa včeraj sprejel bivšega predsednika iraške vlade, rašida El Kailanyja. Pogovor je potekel v duhu prijateljstva in zaupanja, ki ga nemški narod čuti do arabskih narodov.
Silovit požar je uničil velike gozdne predele v španski pokrajini pri Valenciji. Zaradi ognja so morali izprazniti eno celo občino.
Letala osi so na splošno vsa boljša od angleških in amerikanskih, tudi lovska letala, in se z njimi niti letalo Curtiss ne more primerjati, je povedal znani angleški izdelovalec letal Seversky.
Med prebivalstvom v Tangerju je veliko nezadovoljstvo zaradi neljubih dogodkov, ki so jih povzročili ameriški diplomatski zastopniki. Član ameriškega poslaništva Bentley je v nekem pretepu z nožem smrtno ranil nekega španskega podanika, ameriški kapitan Northon pa je izzival skupino Špancev s tem, da je zabavljal zoper države osi. Užaljeni Španci so mu seveda dali primeren nauk.
Rooseveltovi »diplomatski uspehi«
Berlin, 15. jul. AS. Dopisnik »Diplomatske in politične korespondence« poroča, da Roosevelt napoveduje po svojem časopisu »velike diplomatske uspehe«, ker se ne more pohvaliti z vojaškimi zmagami. Kakor je znano, gre za celo vrsto pogodb v korist skupine »držav«, katerih »vlade« se nahajajo v Londonu in Washingtonu. Te «vla-de« bodo smele uživati vse ugodnosti zakona o posojilu in najemu. Med njimi so «vlade« Poljske, Norveške, Grčije, Nizozemske, čehoslovaške itd. S to plemenito gesto bi Roosevelt vsekakor rad izzval vstaje in nerede v zasedenih krajih. Predsedniku je seveda vseeno, kako bo prebivalstvo prenašalo posledice morebitne sabotaže. Londonska in washingtonska morala za take posledice ne skrbi. Druga prednost, ki jo Roosevelt pričakuje od teh »koncesij«, danih Islandiji, Iranu ter Iraku je ta, da bodo ti kraji zasužnjeni ameriškemu kapitalu tudi po vojni, ko bodo morale plačevati obresti za prejeta posojila. List zaključuje, da je zakon o posojilu in najemu le preprosto propagandno sredstvo, ki služi predvsem severnoameriškim trgovskim koristim ter imperialističnim ciljem Bele hiše. Nekatere južnoameriške republike to že dobro vedo.
Italijansko ljudstvo in vojna v Rusiji
Berlin, 16. jul. s. Dopisnik nemškega lista »DAZ« prinaša članek, v katerem daje priznanje dejanjem italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji. Stalinov, Harkov, zimska bitja, spopadi na Dnjestru in Donu, pravi dopisnik, so nepretrgano pričevanje o bojevniškem duhu, o hrabrosti in zagrizeni volji Italijanov do zmage, pa naj bodo to vojaki, letalci ali mornarji. Vojno v Rusiji je globoko občutilo vse italijansko ljudstvo, ki jo ima za nekaj čisto naravnega, kot brezpogojno zapoved In vrh tega kot Ducejev ukaz. Ponos italijanskega ljudstva zaradi dejanj njegovih vojakov se je zvezal i nezlomljivo odločnostjo, da bodo Italijani vojno vojskovali vse dotlej, dokler ne dosežejo zmage.
0 angleškem divjaštvu v Abesinjji
Bukarešta, 16. jul. s. List »Porunca Vremii« razlaga pismo, ki ga je 11. julija neka Italijanka, ki se je vrnila iz Abesinije, priobčila v »Po-polu d’Italia«. V njem jo razodela kruti konec 200 italijanskih otrok, ki so jih Angleži pustili umreti v koncentracijskem taborišču pri Dire-daui. »Anglija«, paše list, »dokazuje med sedanjo vojno svojo omiko. Ta omika ni tista prefinjena in plemenita, kakor so jo Angleži kazali svetu v pretklosti. Nov žalosten in nepozabljiv zločin je danes razodet. Italijanske otroke je spravil v smrt tisti imperij, čigar plemiči tako pogosto in s takim zaničevanjem govore o faši-stovskih divjakih. Ta zločin ne bo pozabljen in daje docela resnično sliko o pravi angleški omiki.
Visoki Komisar na obisku v vojaški bolnišnici
Eksc. Grazioli se je živo zanimal za zdravstveno stanje bolnikov in ranjencev ter jim v imenu Duceja izročil darila
Ljubljana, 16. julija.
Včeraj dopoldne je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli obiskal ranjence in bolnike v ljubljanski bolnišnici. Ob vhodu v bolnišnico ga je sprejel ravnatelj polkovnik Longo, nato pa so ga spremljali po posameznih oddelkih zdravniki. Eksc. Grazioli se je ustavil pri vsaki bolniški postelji. Bolnikom in ranjencem so pri tem delili sadje, publikacije in druga darila, ki jih je Visoki komisar namenil ranjencem in bolnikom.
Najprej se je oglasil pri ranjencih na kirurškem oddelku ter se zanimal pri vsakem posamezniku za njegovo zdravstveno stanje. Razgovar-jal se je z bolniki in ranjenci, jih povspraševal, kako je z njihovimi družinami, ter se zanimal, v kakšnih okoliščinah so bili ranjeni.
Potem se je Visoki Komisar ustavil pri posteljah nekaterih pohabljencev ter se razgovarjal
tudi s sorodniki, ki so bili pri njih na obisku. Nato je obiskal oddelek, kjer so bolniki ter se je
tudi tu zanimal za zdravstveno stanje posameznikov, izrazil pa tudi svoje zadovoljstvo nad vidnim uspešnim zdravljenjem pri tistih, s katerimi je govoril ob priliki svojega zadnjega obiska.
Pri vseh je povpraševal, kako je z njihovimi družinami, kaj so bili po poklicu prej v civilu ter se zanimal tudi za njihove potrebe. Visoki Komisar se je ustavil tudi pri nekaterih ranjenih in bolnih častnikov.
Obisk Visokega komisarja in darila, ki jih je v imenu Duceja podelil ranjencem in bolnikom, so v vseh sobah sprejeli z občutjem globoke hvaležnosti, ter so vsi, ki so bili tega obiska in daril deležni, izrazili Visokemu Komisarju svojo živo zahvalo, ki naj jo sporoči Duceju.
Življenje na ljubljanskem trgu
Kako dovažajo v Ljubljano sadje in drugo zelenjavo
Važen razglas civilne in vojaške oblasti
Ljubljana, 16. julija.
Kaikor za vsako mesto, tako je tudi za našo Ljubljano velikega pomena triao življenje, mislim tržno življenje v ožjem smislu besede. Če ni na trgu dovolj zelenjave in dovolj sadja, potem je na trgu pusto, prazno, trgovci s sadjem nimajo nobenih kupčij. Še mnogo bolj pa so prizadeti meščani, naše gospodinje, ki nimajo izbire za kuhinjo. Sedaj je na trgu mogoče kupiti ne le domačo zelenjavo, ampak tudi uvoženo sadje in razne druge sadeže, ki jih ni pri nas.
Ljubljanski trg zalaga prebivalstvo z raznim sočivjem in zelenjavo, ki ne raste pri nas, pa je je vendar dovolj na trgu in po vseh ljubljanskih trgovinah s sadjem in branjerijah.
Koračil sem po Vodnikovem trgu in dalje čez Pogačarjev trg. Čez frančiškanski most pripelje do vrha naložen avtomobil. Avto ni bil iz naših krajev, to mi je pojasnil že prvi pogled nanj. Na tablici so bile črke STS. Na avtomobilu je bilo južno sadje. Obrnil sem se pred novo ribnico in usmeril korak proti trgovini s sadjem, kjer se je ustavil avtomobil. Kmalu sem bil v razgovoru s prijaznim gospodom o preskrbi živilskega trga s svežim sadjem in zelenjavo.
V	Ljubljani še gre, ker ni tako velika kot druga mesta. Druga mesta, ki imajo na sto tisoče prebivalcev, imajo pač veliko večje težave e prehrano ko naše mesto, ki ima v predmestjih polje. Saj naše gospodinje raznih vrst solat sploh .ne pogrešajo. Z njo lahko postrežejo Ljubljančane tudi naše vrle Krakovčaiike in Trnovčanke, ki so prave mojstrovke v pridelovanju posebnih solatnih vrst. Tudi drugih domačih kuhinjskih zelen j av je vedno dovolj na trgu. Skratka, domači živilski trg le ni toliko odvisen od uvoza kot druga velika mesta. Kljub teinu pa bi mestne gospodinje kaj težko pogrešile, če bi uvoz izo6tal. Kje bi potem nakupovale južne vrste solat, cvetačo, ki pri nas ne raste, da ne govorimo o raznih vrstah južnega sadja, ki ga kar ne moremo pogrešati na našem tržišču. Tako pa domači pridelki in uvoženo blago v polni jPfieri zadovoljujeta potrebe mestnih nakupovalcev.
Ljubljansta trg dobiva južno blago večinoma iz Triesteja in to z vlaki ali pa z velikimi tovor-,'nimi avtomobili. Naši domači trgovci, ki trgujejo : z zelenjavo in sadjem, imajo stalne trgovske zveze z raanimi triestinskimi tvrdkami. V kolikor je potrebno, se v najnujnejših primerih dogovore tudi po telefonu. Dnevno prihaja ljubljanskim trgovcem na železniško postajo po štiri ali še več vagonov uvoženega blaga.
Življenjske potrebščine prihajajo v posebnih vagonih, ki so še na svoj način preurejeni za prevoz sad: j a, posebno v poletnih mesecih, ko se sadje hitro pokvari. Za Ljubljano namenjeno sadje nalagajo v prav tistih italijanskih krajih, kjer to sadje kupijo. Za take daljše vožnje uporabljajo vagone, v katerih se nahaja določena količina ledu, ki omogoča, da je v vagonih primemo hladno in se sadje ne pokvari. Sadje in drugo občutljivo blago je v vagonih naloženo v posebnih zabojih brez pokrova. Zaboji so iz poedinih deščic, tako da ima zrak dostop do sadja. Te zaboje nalože drug na drugega po meter visoko. Sadje zavzema le kako petino prostora, ostali prostor je potreben za prezračevanje prevoznega blaga. Če traja vožnja dalj časa, potem morajo količi no ledu, ki je v poedinih vagonih, na nekaiterih postajah menjati. Ko pridejo vagonske pošiljke v Ljubljano, jih že čakajo vozniki s konji in blago prepeljejo namenjenemu trgovcu. Tu potem blago takoj yskladiiščijo, to pa le za krateik čas, kajti kupci na debelo že čakajo.
Ostalo blago, ki bi se med dolgo vožnjo pokvarilo, dobivajo ‘v Ljubljano z avtomobili. V Triesteju ga nalože na velike tovorne avtomobile, čez 4 ali 5 ur pa ga že razlagajo v našem mestu. Šofer mora voziti pačasneje, da se blago preveč ne obtolče in da ne gre v nič. Tak tovorni avtomobil pripelje naenkrat po 6 do 8 tisoč kg sadja
ali zelenjave. Ker traja vožnja le nekaj ur, je avto naložen do vrha, kolikor sploh nanj gre. Kakšna količina blaga pride v Ljubljano, je odvisno zlasti od italijanskih izvoznikov, kolikim naročnikom je treba ustreči, moramo biti pač hvaležni ital. in našim trgovcem, da se trudijo, da je naš prijazni trg sploh kolikor toliko založen s pridelki južnega podnebja.
Ljubljanski trgovci s sadjem na veliko, teh je v glavnem pet ali šest, dobivajo skoraj redno blago, v večjih množinah. Po navadi pripeljejo blago v njihova skladišča v popoldanskih urah. Trgovci na drobno, ki kupujejo od njih, so že navajeni, da blaga ne dobe takoj, pač pa šele zgodaj drugo jutro. Blago je treba namreč še razdeliti, odstraniti gnilo blago, da se gniloba ne loti še drugega sadja. Zgodaj zjutraj drugega dne pa že čakajo na blago prodajalci in branjevke, ki so najboljši odjemalci. V skladišču naloženega blaga ne smejo izbirati, ampak ga morajo jemati kar od kraja. Pri tem ima pač sreča še veliko besedo. Eni dobijo boljše blago ko drugi, drugi dan pa se sreča obrne. Kadar deele blago branjevcem in malim trgovcem, imajo tvrdkimi uslužbenci polne roke dela. Treba je računiti in izstavljati račune takoj ob prejemu blaga, kajti tako zahtevajo predpisi. Vsaka branjevka drži svoj zaboj blaga in si na tihem želi, da bi bilo v njem čim manj pokvarjenega blaga, ker sicer ona sama nosi ves riziko. Razdeljevanje gre hitro od rok, pa saj je že tudi kasno. Ura kaže že na sedem in gospodinje že čakajo na sveže marelice, breskve, češnje in tudi rdeče paradižnike.
Kje lepše poznamo, kakšen letni čas je v deželi, ko na trgu. Zgodnji goriški radič ti naznanja spomlad, krvavordeče češnje in marelice poletje, hruške in češplje ti povedo, da je na pragu jesen. Zadnji ostanki jesenske zelenjave in poznega sadja pa ti naznanjajo prihod zime. In tedaj ni več bogate izbire na trgu. Gospodinje segajo po tem, kar so v poletnih mesecih vkuhale. Vloženi paradižniki, stročji fižol, kumarice in drugi taki sadeži so na dnevnem redu. In sedaj je čas, da gospodinja seže po zelenjavi, in si pripravi za zimske mesece, ko bo trg prazen in bo dobiti le posušeno sadje za drag denar.
Zveza uslužbencev državnih podjetij v Ljubljani — ustanovljena
Z odlokom Visokega Komisarja je bila ustanovljena Zveza uslužbencev državnih podjetij v Ljubljanski pokrajini. Pod njenim okriljem so vsi uslužbenci in delavci omenjenih podjetij, Zveza pa bo njihova edina zastopnica. (Stefani.)
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
Ftacioniranje klobukov in čevljev: Glede racioniranja klobukov in obutve se dajejo še sledeča pojasnila: 1. Duhovniški klobuki niso racionirani.
2. Otroški in deški klobuki in otroške in deške čepice. Kot takšni se imajo smatrati klobuki in čepice otroške oblike z doli navedenimi merami: od 1. do 4. leta mera 47-51, od 5. do 14. leta mera 52-56.
3. Pri cokliah mora ostati gleženj prost; to se pravi, na vrhu cokel i ne sme biti drugega ko priprost kožnat Jermen ali trak iz tkanine v sredini, da se jih z njimi priveže na nogo. Dodatek preprostega traku iz tkanine, s katerim se jih pritrdi k gležnjem, se vendar sme dopustiti pod pogojem, da ostane prodajna cena v mejah maksimalnih cen.
Visoki Komisar za Ljusbljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armdanega zbora
Slovenci!
Ob priliki aneksije Vam je zmagujoča Italija priznala skrajno človeške in povoljne pogoje.
Oti Vas je bilo odvisno, edinole od Vas, da živite popolnoma v miru.
Namesto tega pa je mnogo Slovencev vzelo v roke orožje in ga naperilo proti italijanskim oblastem in italijanskim četam, dvignilo komunistično zastavo in tako poteptalo verska in človeška načela.
Oblasti in italijanske čete, ki imajo pravi pojem človekoljubja, so se omejile na akcijo vojaškega značaja, opustivši mere, ki bi škodile prebivalstvu, kulturnemu in gospodarskemu življenju v deželi.
Šele tedaj, ko so komunisti pričeli z grozni-nimi uboji proti posameznim Italijanom in prav tako proti Vašim sodržavljanom ter celo proti duhovnikom, ženam in otrokom, so bile italijanske oblasti primorane vzeti strožje mere in proglasiti nekatere ukrepe o omejitvah, za katere — radi upornikov — trpi tevsi skupaj.
Z ozirom na nadaljno komunistično delova-. nje za preprečenje nadaljnjega takega stanja Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora
odrejata;
1.	V celi Ljubljanski Pokrajini so od danes naprej ustavljeni vsi lokalni potniški vlaki, prepovedano je sleherno potovanje s tranzitnimi vlaki; izvzete so le osebe, ki imajo potne liste za inozemstvo ali propustnice za druge pokrajine Kraljevine Italije.
Ukinjen je ves avtobusni promet.
Prepovedano je vsako kretanje s kakršnim-
koli prevoznim sredstvom ali peš iz enega v drugo naselje.
Prepovedano je ustavljati se na krajih v bližini 1 km na vsaki strani železniške proge.
Ustavljen je vsak telefonski, telegrafski in poštni promet v mestu in izven mesta.
2.	V celi Ljubljanski pokrajini se bo od danes naprej streljalo takoj vse one. ki bodo kakor koli delovali proti oblastem in italijanskim četam, vse one, pri katerih bi našli orožje, eksplozivni in vojnški material ter vse one, ki bodo na kakršen koli način pomagali upornikom, dalje vse one osebe, ki so v posesti ponarejenih listin, osebnih izkaznic ali propustnic, in vse one, ki bi se ustavljali brez upravičenega vzroka v sumljivem zadržanju v vojni coni. ,
5. V celi Ljubljanski pokrajini bodo od danes naprej porušene vse one stavbe, iz katerih bi žalili italijanske čete, dalje vse one stavbe, v katerih bi našli orožje, in vsa stanovanja, v katerih bi dajali zatočišče upornikom.
Ker je znano, da se med uporniki nahajajo poedinci, ki so bili primorani slediti upornikom v gozdove, in tudi taki, katerim je žal, da so zapustili domove. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora jamčita življenje vsem onim, ki se bodo pred začetkom borbe prijavili italijanskim četam in predali orožje.
Prebivalstvo, ki bo ostalo mirno ter se korektno obnašalo napram oblastem in italijanskim četam, je lahko brez skrbi za njih življenje in za njih imetja.
Ljubljana, 15. juilja <942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Poveljnik XI. Armadnega Zbora:
Mario Robotti.
Akademije, šole in zavodi GIL-a
Akademije, zavodi in šole GIL-a, ki so se ustanovili do sedaj4
Ko je prekoračil Gil dobo študija in poizkusov, je nastopil konkretno pot svoje obsežne in krepke vzgojne delavnosti.
Že v prvih začetkih fašističnega prevzema vlade je obrnil Duce na to poprišče vso svojo skrb in pozornost ter je s »Carto della scuola« postopoma uvrstil vzgojno funkcijo z vsemi ostalimi življenjskimi in važnimi narodnimi problemi.
Zavodi, ki so se ustanovili v Italiji in v tujini od 19. stoletja dalje, so se bližali svojemu koncu. Tudi najbolj poznani izmed njih so storili pač, kar so mogli, v resnici bolj malo; njihovo delo je bilo skoraj vedno negativno in rušilno. Ti zavodi so bili pač otroci svojega časa; tistega časa, ki je bil tako ljub in drag 1 ludem starega meščanstva, vdani vsemu in pripravljeni na vse. Ta svet se je pa začel podirati pod razkrajajočim bičem nove revolucionarne in borbene generacije, ki je združila v sebi najplemenitejše težnje in najčistejše ideale.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino bo začel danes, dne 15. t. m., deliti ponovno pošiljko krompirja na »F« odrezke julijskih živilskih nakaznic in to po 4 kg na osebo. Krompir bodo delili isti trgovci kot do sedaj po L 2.25 za kg.
Potrošniki-se opozarjajo, da se bo delil krompir na »H< in »G« odrezke samo še do 18. t. m., nakar »H« in »G« odrezki zapadejo, »F« odrezki pa zapadejo 25. t. m.
Oporaja se, da so to zadnje pošiljke zgodnjega krompirja.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljanska pokrajino.
Drž. učiteljišče v Ljubljani — vadnica. Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani sporoča staršem vadniških učencev in učenk, da učencem in učenkam ffli treba priti dne 17. in 18. t. m. v šolo zaradi praktičnih diplomskih nastopov, pač pa prosi ravnateljstvo vse starše, da pošljejo svoje otroke v torek, dne 21. t. m. ne na Ledino, kakor je bilo rečeno, ampak v Lichtenturnov zavod (Ambrožev trg) v naslednjem redu: 1. Učenci deške vadnice naj pridejo ob 7.45 (3A na 8) na dvorišče omenjenega zavoda, od koder jih bodo gg. učitelji peljali
v učilnice. Praktični nastopi bodo v razredih deške vadnice trajali od 8. do 10.30. na kar dobijo učenci letna spričevala. 2. Učenke dekliške vadnice naj pridejo na dvorišče Lichtenturnovega zavoda ob 10.30. Nastopi bodo od 10.45 do 12.20, na kar dobijo učenke svoja letna spričevala. Ravnatelj.
Na razvalinah te revščine in večkrat celo pokvarjenosti so se začele dvigati akademije, zavodi in šole Gila, svetišča vere in gorečnosti, trden izraz strankine volje ter bojišča proti sebičnosti strankarskih interesov, proti ozkosrčnim idejam in krajevnim klikam.
Ze ustanovljenim so se pridruževali vsako leto novi zavodi, vsi usmerjeni proti istim smo-tforn, kulturnim in poklicnim, a istočasno tudi političnim in plemenskim smotrom, ki niso samo sodobni, ampak uprti tudi v bodočnost proti fašističnemu idealu višjega življenjskega pojmovanja in toliko zaželenega romanstva.
Da bi se uresničilo prizadevanje po duhovnem dvigu našega ljudstva, je bilo treba posvetiti posebno pozornost bodočim vzgojiteljem ter misliti na kadre te brezmejne legije na pohodu proti novim ciljem duhovnega prerojenja našega naroda.
Ta naloga je sicer težka, a ne neizvedljiva, ker pristopajo k tem novim zavodom prav tisti možje, ki so živeli v ozračju revolucije! ter imajo za seboj že dolgo dobo nesebičnfeiift' sodelovanja v vrstah mladinskih organizacij; zato so sposobni, da postanejo zavestno^orodie propagande in trdnega vodstva vseh -mladostnikov obnovljene Italije.
Akademija Gil-a - Foro Mussolini, Roma.
— Zenska akademija Gil-a Orvieto. — Glasbena akademija Gil,a, Roma. — Glasbena akademija Gil-a - Foro Mussolini (ženski oddelek), Roma. — Zavod za voditelje in upravne funkcionarje Gil-a, Citta di Castello. — Zavod za voditelje Gil-a (srednja tehn. šola), Rieti. — Sabi jaška akademija Gil-a - Foro Mussolini, Roma. — Zavod za učiteljice Gil-a, Roma. — Žensko učiteljišče Gil-a, Orvieto. — Liktorski zavod - Foro Mussolini, Roma. Aeronavtični zavod »Bruno Mussolini«, Forli. — Navtični zavod, Brindisi. — Navtični zavod, Venezia. — Mornarski zavod »Caracoiolo«. Sabaudia. —
Zavod za vojaško specializacijo, Bolzano. _____________
Zavod za učitelje v organizacijah Gil-a Udine.
— Zenski zavod za voditeljice Gil-a. Firenze.
— Zavod za učitelje zborovskega petja, Vicen-za. Zavod za učiteljice zborovskega petja, Bergamo. Zenski zavod za poveljnice Gil-a, Vittorio Veneto. — Moški zavod »3 gennaio« za voine sirote (Trgovska strokovna šola). Torino. — Moški zavod »Medaglia doro Aldo riorini« za vojne sirote (Strokovna industrijska sola). Lisce. — Zavod »Vittorio Veneto« za voj.
sirote (Strokovna rokodelska šola), Firenze. __________
Moški in ženski zavod za vojne sirote (Osnovna in strokovna šola), Teramo. — Moški zavod za vojne sirote (Srednja šola), Spoleto. —
* (Op. ur. Prosimo vse one, ki bi se za nje zanimali, da se obrnejo za pojasnila na urade našega Zveznega Poveljstva.)
E. VVallace
ROMAN
RDEČI KROG
»To je neverjetno, Parr! To je vendar nemogoče! Talija je morala imeti v ječi nekega prijatelja.«
»Cisto istega mnenja sem,« je odvrnil Parr. »Tudi upravniku sem povedal, da je Talija morala imeti v jetnišnici posebnega prijatelja, ki jo je osvobodil. Drugače,« je dejal po kratkem premru, »si nikakor no morem misliti, kako bi mogla priti iz ječe.«
Vale ga je sumljivo pogledal. Trenutek ni bil primeren za lahkomiselno govorjenje, vendar pa je Parr govoril s tako lahkomiselnim glasom.
XLI. poglavje.
Kdo jo Rdeči krog.
Yale ni zvedel nobenih drugih podrobnosti, rasen tistih, o katerih je že bral v časopisu. Vstopil je v vozilo in se odpeljal v svoj urad v mestu, kjer ga že ni bilo dva dni.
Beg Talije Drummomlovo je bil bolj važna zadeva kot pa se ie zdelo, da misli o tem inšpektor Parr. Derrick Yale so je domislil nekaj strašnega. John Parr! Ta nepomembni, ta nerazumni
človek   s&j to je vendar nemogoče. Zmajal je z glavo. Odločno se
so je spravil na delo, da bo proučil vse primere drugega za drugim, v katere je bil zapleten tudi Parr. Ko je z razmišljevanjem zaključil, je končno dejal;
»Nemogoče!« Zamrmral je, ko je počasi stopal po stopnicah navzdol, ne meneč se pri tem za to, da mu je uslužbenec pri dvigalu žo odprl vrata, da bi vstopil.
Prva stvar, ki jo je opazil, ko- je stopil v svoj urad, je bila ta, rta je bila škatla za pisma prazna. Bila je velika škatla s posebno ključavnico, ki je preprečevala, da bi kdo kaj vzel i* nje. Žična
kletka je segala skoraj do tal in pisma, ki so bila vržena skozi odprtine v vratih, so morala pasti skozi vrteče se aluminijasto ploščice. Ukrasti pisemsko pošto je bilo kaj težko, in priložnostnemu tatu skoraj nemogočo, kakor smo ie rekli. A škatla za pisma je bila kljub temu prazna. V njej ni bilo videti niti ene sante trgovske okrožnice.
Yale je mirno zaprl vrata in šel v svojo soho. Še koraka ni napravil, pa se je spet ustavil. Vsi predali pisalne mizo so bili odprti na stežaj. Majhna jeklena blagajna, ki je stala ponavadi zraven ognjišča, je bila skrita za leseno steno in je bila odprta. Pogleda] je pod pisalno mizo. Tam je imel skoraj neviden predalček. Sc bj ga mogla najti samo znana oseba, in v tem predalčku je Derrick Yale hranil najbolj zaupne listine, ki so zadevale Rdeči krog.
Yalo ni videl nič drugega kot razbito desko in sledove dleta.
Dolgo jo presedel na stolu in strmel skozi okno. Ni se mn bilo troba razbijati glave, kdo je bil umetnik, ki je to napravil. To je lahko takoj uganil. Kljub temu pa jo uslužbencu pri dvigalu zastavil nekaj naglih vprašanj. Ta je vedel vse odgovore in mu jo lahko povedal vse, kar je Yalea zanimalo.
»Da, gospod, vaša tajnica je bila tu davi na vse zgodaj. Veste, tista mlada, lepa gospodična! Prišla je kmalu potem, ko so uradi začeli poslovati. Tu je bila le kako uro, potom pa je odšla.«
»Ali je imela s seboj kakšen kovčeg?«
»Da, gospod, imela je majhen kovčeg,« mu je odvrnil lant.
»Hvala,« je dejal Derrick Yale i« 8e vrnil v glavni stan, da bi povedal mirnemu gospodu Parru spot zgodbo o vlomljeni pisalni mizi in o ukradenih listinah.
»Zdaj vam bom povedal, gospod Parr, kar nisem povedal še nikomur drugemu, niti upravniku samemu ne,« je dejal Vale. »Vsi namreč mislimo, da vodi organizacijo Rdečega kroga le en sam človek. Meni pa je znano, da se je to dekle srečalo s človekom, ki jo je uvedel v tajnosti te tolpe. Toda vem tudi, da je skrivnostni mož iz avtomobila vso prej kot pa poglavar te tdlpe in da spre-
jema njegova navodila kakor vsakdo drugi od resničnega jedra te organizacije, ki je — Talija Druinmondova.«
>Ljubi Bog!« je vzkliknil inšpektor,
»Cludite se, zakaj sem jo imol v svojem uradu. Saj sem vam že povedal, da zato, ker sem mislil, da nas bo zbližala z Rdečim krogom. In imel sem prav.«
»A zakaj ste ji odpovedali?« je Parr naglo vprašal.
»Zato,	ker jo storila nekaj takšnega,	za	kar je zaslužila odpoved,« ga	je zavrnil Yale, »in če	bi je takoj	ne odslovil, bi gotovo
uganila, da jo imam namenoma v svojem uradu. Lahko hi si bil prihranil to sitnost,« jo smeje so dejal ter povzel: »kajti današnje delo dokazuje, da je le vedela, kaj sem nameraval.« Njegov sicer nežni obraz sc je pri tem zmračil, zatem pa jo rezko dejal: »Ko boste nocoj nehali pripovedovati svojo zgodbo ministrskemu predsedniku in njegovim prijateljem, bom tudi jaz povedal majhno zgodbico, ki vas bo gotovo presenetila.«
»Kar boste vi povedali, me prav gotovo ne bo presenetilo,« jo dejal mr. Parr.
Trotjo	presenečenje, ki ga je	doživel	Derrick Yale ta dan, ga
je	čakalo,	ko se je vrnil domov.	Najprej	ga	je presenetilo, da ni
našel svoje dekle doma. To jo bila edina ženska, ki je bila pri njem v službi. Svojo sobo je imela tam, kjer jo jo nekdaj imela miss Drummondova. Ko je prišel Derrick Yale domov, je bilo v stanovanju tomno in nikjer ni bilo živo duše, čeprav sta se s služkinjo domenila, da no sme zapustiti hiše do 9 zvečer. Zdaj pa je bila ura šele H popoldne.
Yale je prižgal luč in natančno pregledal vse sobe. Navidezno je bila sprejemnica edina soba, ki jo jo nokdo prebrskal. Nepoklicani gost je delo dobro opravil. In' spet mu ni hilo težko uganiti, kdo jo bil tisti, ki jo tako temeljito pretaknil vse predale. Ni mu bilo treba poiskati služabnice, da bi mu povedala, kaj se je v njegovi odsotnosti dogodilo. Služkinja je zapustila hišo na povabilo, ki naj bt ji ga on sam poslal. Vse to mu je bilo čisto jasno. Ko služkinje ni bilo doma, pa je Talija Drummondova lahko nemoteno pregledala vse, kar jo nameravala.
0 slovenski kmečki hiši
Najstarejši ohranjen tip hiše je značilna dimnica
Ljubljana, 16. julija.
Med najbolj značilnimi etnografskimi elementi je za vsak narod kmečka hiša. Pri nas je dolgo veljala za slovensko narodno hišo ona iz severnozapadne Slovenije. V tem pasu se mešajo povsem neredno gorske vasi, ki so le skupine posameznih gospodarstev, brez zveze med seboj, s tipom^ ozke obcestne, že organizirane vasi. Večina hiš vsebuje pod isto streho stanovanje in gospodarsko poslopje v obliki tako imenovanih dvorov. Kakor struktura vasi in oblika d v© ra sta v tem pasu povsem alpski tip. Ta kaže spodaj zidano ali povsem leseno hišo z visečim »gan-kom« pod streho in odprtim čelnim pažem, s krito kletjo in s kritim dohodom na podstrešje. Glavni prostor je »hiša« s prideljeno >kamro<.
V	hišo je dohod iz veže, ki je predeljena od kuhinje s »šipovcem«. Na drugi strani jo veže eventuelno še shramba, potem se vrste še v isti vrsti in pod isto 6treho hlev, pod itd.
Etnografska meja med zapadno in vzhodno Evropo se zdi, da teče od severa proti jugu ravno čez naše Dolenjsko, ki je z Belokrajino vred ustvarila povsem drugačen tip hiše. Na skrajni meji med slovensko Belokrajino in Hrvatsko srečamo še za vzhodno Evropo značilni tip, ki se bistveno razlikuje od zahodnega. Ta tip je sitilno objektivnejši in abstraktnejši od prvega. Vasi so organizirane obcestne skupine gospodarskih dvo-F?y> ki se grupirajo v pravilnih četverokotih v mso, hlev, svinjak itd. okrog pravilno četvero-aotnega, ograjenega dvorišča, kar kaže na raz-clenjenje prostorov v posamezna namenska po-
slopja. Te vrste hiš najdemo v največji meri ob pobočjih in imajo spodaj hlev in klet, zgoraj pa navadno leseno hišo, ki je simetrično razdeljena v vežo in v »dolenjoc in »gorenjo hišo«. Dohod v stanovanje je na zunanjem podprtem hodniku. Konstrukcija hiše je bistveno druga kakor v za-padnem delu. Dočim je severnozapadna hiša zgrajena iz ujedenih vodoravnih hlodov, ima belokranjska povsem tektonski značaj: na »podvalu« stoje »stopi«, na njih »greda«, kakor pri antičnem templu.
Dolenjski tip je neki kompromis teh dveh doslej opisanih tipov. Ta tip bi mogel veljati za specifično slovenskega, ker ga ne najdemo niti v Italiji, ne v Nemčiji, niti na Balkanu. Gre za vas ozkega obcestnega tipa in za več ali manj pravilne, centralne dvore.
Tretji tip hiš najdemo že blizu Logatca in dalje. Za gradnjo hiš služi tod izključno obse-kano kamenje, streha je iz korcev, pred hišo je navadno z latnikom krito dvorišče, gospodarska poslopja pa se vrste v pravih kotih okrog dvorišča. Često so hiše nadstropne, ki imajo spodaj hlev ali klet, zgoraj stanovanje, dohod od zunaj po stopnicah in »balandurju«. Še izrazitejši je tip, iz katerega je izstopil kaminski prostor tudi y tločrtu.
To so seveda le v glavnem tipi slovenske kmečke hiše. Posebno pestre so bizeljske hiše in tudi kočevarske z izrazitim bavarskim značajem. Bistvo teh je srednjeveški način, da se kuri v glavnem prostoru in iz sobe kuha v peči.
V treh vrstah...
Triperesna deteljica je prodajala vodo za olje
Ljubljana, 16. julija.
Mnogi lakomni, lahkoverni in grabežljivi ljudje so že postali žrtve raznih zločinskih verižnikov, ko so jim ponujali in prodajali razna ponarejena in fabricirana živila za pristna. Največ sleparij se je pač v teh lotih primerilo z vodo, ki so jo mešali med olje. Verižniki so prodajali male kanite olja po visokih cenah, toda bila je redka plast olja na vrhu, spodaj pa voda, kajti znan je fizikalni izrek, da je voda težja od olja. Nekateri 60 sleparili z moko, ko so namesto nje prodajali za drag denar na odrobno zmlet bel pesek.
Na okrožnem sodišču se je od letošnjega fe-, bruarja naprej razpletala za sedanje čase prav značilna zadeva o sleparijah z oljem in slanino. V sredo je bila ta zadeva pred malim kazenskim sena-to mkončana s strožjo obsodbo treh sleparskih verižnikov.
Ižanec Janez Strumbelj, 41 letni dninar, ločence, ki je bil že večkrat zaradi tatvine in sleparije kaznovan, je bil lani junija skupno z Jožetom Pr-harjem, 34 letnim oženjenim trgovskim pomočnikom od nemških oblasti izgnan z Gorenjskega. Oba
se priklatila v Ljubljano, kjer 6ta kmalu na-ezala verižniške poslovne stike z njima podobnim vanom Matjašičem, 45 letnim mizarskim pomoč-stanujočim v barakah na Livadi ob Ižanski ®estk Matjašič je bil nekak duševni vodja in za-novatelj vseh verižniških sleparij. Od junija lani P3r-do letošnjega februarja je ta triperesna dete-v«a posamič ali skupno sleparila na ta način, da kantah prodajala fino namizno olje, toda v je , j1 namešana voda, le zgornja plast je 04Ui .prevlečena e kanci olja. Kante so bile znamenite in svetovnoznane italijanske tvrdke »Sasso« in vsak je bil prepričan, da je kupil to fino olje za primerno visoko ceno.
Trgovali pa so ti trije tipi tudi s slanino, ki je nikdar niso imeli v zalogi, žrtvam so ponujali slanino, se ž njimi dogovarjali in domenili, da dobe slanino in so jih vabili v kake hiše. Tara so lahkoverne žrtve izročale denar ali blago, toda 6leparji so jo nato popihali skozi stranska vrata in izginili.
Ižanec Janez Štrumbelj je junija lani prodal Josipini Jurličevi na Žabjeku kanto z 10 litri olja za 250 lir. Bila je voda. Andreju Sefu je lani septembra prodal v Delavskem domu 5 litrov olja za 130 lir. Bila je voda. Ižanec Štrumbelj in Joža Prhaj sta lani 25. oktobra prodala Frančiški Marinkovi na Starem trgu 10 litrov olja za 250 lir. Bila j® voda. Strumbelj je 26. novembra lani prodal v^riji Sterletovi na Starem trgu 5 litrov olja za 160 lir. Bila je voda.
T° 60 ©amo sleparije, ki so prišle na dan in ®o bile sodno dognane. Veliko žrtev je ostalo ne-nanih, kajti mnogi so se sramovali, da 60 nasedli •u drznim verižnikom in sleparjem.
sle	Strumbelj	in Ljubljančan Matjašič sta
p0lPaFrja ludi s slanino. Tako sta okoli božiča lani žerm ^ni Šribarjevi 8 kg slanine. Zvabila sta Va, v vežo hiše št. 30 na Sv. Petra cesti. Zahte-‘zroč i p,a^'° 470 lir naprej. Ženska je njima nino ,denar- Z izgovorom, da takoj prineseta »laska j.. , °dšla skozi druga vrata in izginila. Zen-letos 16 zair,an čakala. Oba sta dalje 21. januarja niha H* Podoben način opeharila trgovca Dome-po Lari-^8^0 za 7 kg slanine. Ta je njima izročil ‘avu Maliču v neki hiši v Gradišču zimsko
suknjo, vredno 400 Mr, 105 lir gotovine in še 145 lir vreden nahrbtnik. Izginila sta. Oba sta 11. februarja sklenila pogodbo z go. dr. Zalokarjevo, da ji bosta dostavljala na določen kraj proti takojšnjemu plačilu razna živila za 500 lir. Dr. Zalokarjeva je poslala v hišo št. 42 na Sv. Petra cesti služkinjo Lojziko, ki jima je izročila denar in nahrbtnik ter celo pol litra dobrega brinovca za priboljšek. Živil ni bilo od nikoder. Lojzika se je žalostna vrnila domov. Prav isti dan sta s fingirano prodajo 8 kg 6lanine osleparila Vincenckjo Kasteličevo za 250 lir. Matjašič sam pa je izvabil pod naslovom »slanina« od Matije Weithauserja 200 lir gotovine, 200 lir vredno obleko in 200 lir vreden nahrbtnik.
Jože Prhaj je pomagal samo pri prvi slepariji z oljem, vedel pa je drugače za vse tajne posle obeh kompanjonov, ki so bili v nerazdružljivem prijateljstvu, vedno so popivali po raznih beznicah in se družili z ženščinami, zato je bil državni tožilec tudi mnenja, da so morali izvršiti še več podobnih sleparij z oljem in slanino, toda te so ostale v tajnosti in niso bile prijavljene sodišču. Obsojenci 60 drugače pred malim senatom priznali vse sleparije. Bili so zaradi zločina obrtoma izvrševane prevare obsojeni, in sicer: Janez Štrumbelj na eno leto in tri leta robije, Janez Matjašič na eno leto robije in Jože Prhaj zaradi udeležbe na en mesec zapora.
V	Ljubljani je umrla Ana Lekše, doma z Rake pri Krškem. Pokopali jo bodo danes ob pol 5 popoldne na Zalah. Naj v miru počjva!
34 novih knjižnic so odprli v kratkem času v mariborski okolici.
Nemški listi prinašajo k posebni konferenci na Dunaju zaradi potrebe novih tolmačev posebne dopise, s katerimi vabijo vse one, ki obvladajo jezike, da se prijavijo za tolmače. Na konferenci so med drugim razpravljali tudi, kako naj bi v posameznih krajih izšolali čim več jezikovno sposobnih moči. Prijave sprejema državni tolmaški urad.
Mariborski dnevnik se v zadnji številki spominja v posebnem dopisu velikega požara, ki je zadel starodavno mesto Laško pred 100 leti. ■ Takrat je pogorelo v Laškem 54 hiš. Župna cer- } kev je s stolpom vred ostala brez strehe. To je bila za Laško največja nesreča v njegovi kroniki.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški in štajerski rojaki: narednik Gottfried Kolarič, 23 letni Werner Ziegler, Mihael Languš, poročnik Ivan Slamnig, podčastnik Gerald Traugott, Franc Ferra, Alojzij Broder.
Žetev smrti. V splošni bolnišnici v Gradcu je umrl kočevski preseljenec Hans Tomaschek iz Brežic, star 44. let V Mariboru je v visoki starosti 91 let umrp upokoj. železničar Jožef Skočir.
V	Mozirju je umrl 38 letni Ivan Graber; v celjski bolnišnici so umrli: Jožef Šveglar, 75 let, iz Št. Jurija ob juž. žel.; Jožef Kamenšek, 34 let, iz Rogaške Slatine; Rafael Skornšek, 38 let, iz Mozirja; Alojzij Zuzmelj iz Šmartnega pri Slovenjem Gradcu.
Ljubljana
Kaznovani obrtniki
Urad za kontrolo cen na Visokem komisariatu objavlja:
Civilno kazensko sodišče v Ljubljani je obso-dilodilo zaradi previsokih cen Lampiča Alojzija, mesarja na Uncu 66, na 20 dni zapora in 300 lir globe; Karla Johansena, mornariškega mehanika, stanujočega na Poljanskem nasipu 40 v Ljubljani, pa na tri mesece zapora in 400 lir globe.
Okrajno sodišče v Logatcu je obsodilo zaradi prekoračenja maksimalnih cen: Logarja Vinkota iz Cerknice na 400 lir globe, Josipa Intiharja iz Cerknice na 150 lir, Josipa Ronka iz Cerknice na 100 lir, Elo Zupan z Rakeka na 400 lir in Angelo Dovjak z Rakeka na 400 lir globe. Ker sta si nabavila preveliko zalogo surovega masla sta bila kaznovana Ivana Vavken iz Rovt na 200 lir in Alojzij Rupert s Petkovca na 100 lir. Obema je bilo maslo zaplenjeno. Ker nista prijavila mesa sta bila obsojena Karel Gostiša iz Gornjega Logatca na 100 lir in Štefanija Puntar iz Dol. Logatca na 100 lir globe.
>Hrvatskemu Radiši« je bilo zakazanih 16 milijonov kun, katere bo porabil za zidavo nekaterih novih palač. Med drugimi bodo s tem denarjem sezidali veliko gospodarsko poslopje in novo poslopje velike trgovske akademije. V zadnji zgradbi bo tudi velika dvorana za kulturne potrebe v kateri bo prostora za 500 do 600 oseb. Stavbi bosta sezidani v Zagrebu.
Sadje kot hrana
Največjo hranilno vrednost imajo orehi, mandlji, lešniki, kostanj
Ljubljana, 16. julija.
Pri nas je še vedno razširjeno mnenje, da je sadje premalo hranilno in naj služi le kot priboljšek po jedi. Mnogo bolj se upoštevajo druga živila kot: kru:, meso, sir itd. Vendar ne smemo sadja podcenjevati, saj vsebuje poleg velike množine hranilnih soli, rudninskih snovi, beljakovin in sladkorja še mnogo našemu telesu prepotrebnih snovi kot: vitamine, fermente, hormone, lecitine, kaloide, pektine, soli itd.
Ponovna raziekavnja so dognala, da bi brez snovi, ki jih vsebuje sadje, bil onaše zdravje nevarno ogroženo. Glavna sestavina sadja je vo-,a’ ki . [e povprečno 75%, V njej so raztopljene različne kisline, sladkor, beljakovine in rudninske snovi, ki jih je približno za 10%. Ostanek pa tvori neka staničnina.
Največjo hranilno vrednost imajo orehi, madlji, lešniki, kostanj. Orehi imajo 15.80% beljakovin, 57.40% maščobe, 13% sladkorja, 2% rudninskih snovi; lešniki 17.40% beljakovine, 62.60% maščobe, 7.12% sladkorja, 8.50% rudnim skih snovi; približno isto množino snovi ima tudi mandelj, dočim ima kostanj 3.80% beljakovin, 2.50% maščobe, 43.70% škroba, 2.10% rudninskih snovi. Ako k tej tabeli primerjamo meso, ki ima 80% beljakovin, 5—7% maščobe, 0.40% škroba in 1% rudniških snovi, vdiimo, da nam 1 kg orehov nadomesti 1 kg mastnega svinjskega mesa in še 1 kg telečjih pljučk.
Hranlina vrednost drugega sadja je sicer precej manjša, a vsebuje, kot smo že omenili za naše zdravje dragocene snovi. Poleg teh pa najdemo v sadju tudi vse one rudninske snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo rast. Te so: kalij, natron, apno, magnezija, železov oksid,
fosforova, žveplena in kremenčeva kislina in klor. Te snovi so za naše zdravje zato potrebne, ker se spajajo z raznimi strupenimi substancami in kislinami in jih tako telo lažje odvaja.
Poleg hranilnih snovi je najvažnejša sestavina sadja še sladkor. Količina sladkorja v sadju se ravna po vrsti sadja, podnebja, klimi in dozorelosti. Povprečno ga ima pečkasto in košči-casto sadje 7—15%, dočim ga ima jagodičevje le 3—9%. Grozdje vsebuje zelo veliko grozdnega sladkorja in sicer od 10—27%. Sadni in grozdni sladkor naš organizem takoj sprejme, dočim se mor« pesni sladkor še preje dobro razkrojiti, predno ga lahko telo sprejm.e.
Da pa ima sadje pravilen in dober okus, mora poleg sladkorja vsebovati še kisline in sicer
v pravem^ razmerju. Kisline dajejo sadju prijeten osvežujoč okus in ga obvarujejo, da se tako hitro ne pokvari.^ Največ kislin imajo jabolka in jagodičevje, manj pa hruške, slive in drugo sladkejše sadje.
Sadje pa ima še razna barvila in hlapna ulja, ki dajejo sadju prijetno aromo in povzročajo boljšo prebavo, ke rdražijo slinovke, da izločajo ves soka.
Kot smo že omenili, imajo orehi, lešniki, mandelji in kostanj mnogo več mačob kot pa ostalo sadje in je tudi težje prebavljivo, zato ga moramo dobro prežvečiti, to sadje deluje posebno ugodno pri beljakovini mesa in krvi, v možganih in živčevju, v jetrih, vranici in limfnih žlezah. Onim, ki se večinoma prehranjujejo s sadjem, so orehi in lešniki nujno potrebni, da dobi telo tudi beljakovin in maščob v pravilni množini.
Največ koristi imamo pač od surovega in ne-
K oledar
Danes, četrtek 16. julija: Karmel. Maiti božja
Petek, 17. julija: Aleš, sp.
Obvestila
Nončno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska ce6ta št. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Rekordno število osebja mesarskih in gostilniških obratov se je udeležilo cepljenja zoper tifus. Vendar pa kljub veliki udeležbi ni bilo prav nobene zamude časa, ker je na mestnem fizikatu poslovanje tako hitro, da pri tem cepljenju vsakdo pride takoj na vrsto. Kakor že vmenjeno, je treba na mestni fizikat priti po štirikrat po dve zaščitni tableti, da je učinek zanesljiv ter so cepljeni obvarovani tifusa. Pri zadnjem obisku dobe cepljenci uradno potrdilo, zamudnikom pa mestni fizikat izjemoma nudi še priliko, da šele v četrtek, 16. t. m. zjutraj ob 7.30 začno s cepljenjem.
Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci vseh odsekov in oddelkov, ki imajo jm>-pravni Izpit iz italijanščine im ki stanujejo v Ljubljani, naj 6e nujno javijo najkasneje do petka, dne 17. ulija v direkcijski pisarni med 9 in 10. Direkcijska pisarna posluje v II. nadstropju, soba št. 31., vhod z Gorupove ulice št 10.
Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo predmetov: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. t. m. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Ukovina zmerna, pouk temeljit.
Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, tudi za odrasle, v Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldan-ski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7 in od 7—8. Ugodno za vse, ki ee žele hitro in praktično naučiti teh jezikov. PijP0" ročljivo za uradnike(-ice), pomočnike(-ce). Pojasnila in prijavljanje dnevno od 9—11: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9—12, Gregorčičeva 27, pritličje.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Četrtek, 16. julija, ob 17: Romeo in Julija. Red Četrtek.
Petek, 17. julija: zaprto.
Sobota, 18. julija, ob 17.30: Učiteljica. Premiera. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 19. julija, ob 17: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera.
Četrtek, 16. julija: zaprto.
Petek, 17. julija: zaprto.
Sobota, 18. julija, ob 17: Krišpim im njegova botra. Red A.
EIAR — Radio Ljubljana
Petek, 17. julija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Orkester, vodi dirigent Segu-rini — 12.40 Koncert Šramla »Ljubljana« — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Narodne romance in pesmi — 13.50 Komorna glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, lahka glasba — 1L45 Poročila v slovenščini — 17.16 Koncert violinista Lea Pfeiferja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 17.35 Četrt ure za tvrdko »Nizzardo« — 17.50 Pisana glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Simfonični koncert, vodi dirigent Cesare Nordio, v odmoru: predavanje v slovenščini — 22.00 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Orkester, vodi dirigent Segurini
—	22.45 Poročila v italijanščini.
olupljenega sadja, ki ga pred uživanjem dobro obrišemo oziroma umijemo. S kuhanjem uničimo mnogo dragocenih snovi, fermentov in vitaminov. Tudi vležano sadje izgubi precej na vred-nosti.	.
Sadje pa ugodno učinkuje in ^ zdravi tudi različne bolezni. Tako na primer ženejo hruške na vodo; jabolka hranijo in Čistijo vranico in možgane; slive vplivajo na črevo, ki ga očistijo; breskve in marelice pospešujejo izločevanje žolča; limone čistijo kri, raztapljajo kamne, ustvaljajo kri in čistijo sluznice in žlezze; grozdje vpliva blagodejno na pljuča in čisti kri; borovnice zdravijo katar, posebno črevesni: kosmulje in črni ribez zdravijo protin; robide lajšajo kašelj itd.	,.
Redilne snovi in rudninske snovi, ki ^ jih sadje vsebuje, lahko naše telo hitro prebavi in preidejo takoj v kri. Zato je nespametno, da bi kupovali druge preparate »hranilnih soli«, ki so sicer našemu organizmu neobhodno potrebne, a jih telo težko sprejme; mnogo bolje je, da jemo čimveč sadja.
V. HEISER	45
Zdravnik are 'S križem svet
Takih, ki bi se odrekli užitkom tega sveta, da bi se posvetili gobavcem, ;! j,:? malo, a ti maloštevilni se navadno _• »■leJ° Po iskrenem duhu žrivova-hotl ”fr^ki lai5ki brat Dutton, ki je
•	-,v	Malokaiju, je tak zgled.
bav ker	zveA*e	je	resV
V	J”1 nikoli dal preiskati. Za gobavce s katerimi je živelj je bil pra-
Vedri\ jih J« * branjem, dajal Jim je nasvete in neutrudno de-al za njihove koristi; pi«arii je celIe kupe pisem ministrom, poslancem milijonarjem in predsednikom. S svojimi napori je spravil skupaj nekaj vsotic, ki jih je potem odrinil skupni blagajni za gobavce.
Zdravniki, ki so prišli v Culion, sicer niso imeli verskega jx>klica kakor sestre, vendar pa jih je prevevala tolikšna poklicna vnema in človeško usmiljenje, da so lahko prenašali samotarsko življenje z vsemi težavami m ostudnimi nalogami. Zdravljenje ene 6a®e gnojne rane je zaradi strahotnega smrada često zahtevalo več časa kot Velik kirurški poseg.
Le enega zdravnika se sipominjam, Jle pobegnil. Nekemu tovarišu sem ljubil, da mu bom priskrbel namest-
nika v desetih dneh, a mnogo filipinskih zdravnikov 6e mi je v zadnjem trenutku opravičilo, češ da ne morejo odpotovati iz tega ali onega razloga, tako da sem moral proti svoji volji čakati tako dolgo, da bi našel koga med njimi, ki bi bit dovolj pogumen. Vendar pa moja zakasnitev ni bila dovolj tehten razlog, da bi zapustil zaupano mu mesto, posebno še, ker je odšel iz bolnišnice, ki je bila jx>lna botnikov.
Življenje zdravniške jrosadke v Cu-Honu je bilo zelo enolično. Zato so prihod vsakega obiskovalka pozdravili zmera j kot poseben dogodek. Eden naših zdravnikov, precejšen šaljivec, je moral nekoč spremljati gospoda, ki je pnšel na ogled v našo naselbino ter bil jvoznan kot poborniik za treznostno gibanje. So ljudje, ki jim je nepozabno veseilje, če lahko koga za šalo jjo-tegnejo za nos, in takim so bili prvaki treznosti vedno dobrodošla žrtev. Zdravnik je naročil dečku, naj spleza na kokosovo palmo, vbode kak oreh z j[avnišk° štrcaljko in z njo izsesa del mleka, namesto tega pa naj v oreh vbrizgne žganja.
Določenega dne je prvak treznih dospel in ko si je nekaj ur v pekočem
soncu vse ogledoval, je nazadnje že 6tegoval jezik zaradi vročine, tako mu je izsušila usta.
»Ali bi hoteli piti malo kokosovega mleka?« ga je zdravnik vprašal. »Ni je bolj prijetne pijače, kadar je človek utrujen in vroč.«
Mož je z veseljem sprejel predlog in zdravnik je dečka poslal na drevo, naj odtrga pripravljeni oreh. Zdravnik je razklal lupino ter sok iztočil pred gostovimi očmi. Gost je izpil poln ko-zaTee, si oblizni j ustnice ter dejal:
»V vsem življenju še nisem pil bolj okusne pijače.«
Tako se je obisk zaključil v prav veselem vzdušju.
Kadar koli sem prišel v Culion, so me slovesno sprejeli z godbo, zastavami in sprevodom. Filipinci zdlo radi predlagajo prošnje, čeprav gre za čisto nepomembne stvari in moj slavnosten prihod se jim je vedno zdel najprimernejša prilika za to. Navadno sem take prošnje reševal s spretnimi odgovori, a nekoč so ženske množice navalile name. da sem «e moral neslavno umakniti, šlo je za ločitev moških od žensk.
Imeli smo ločene spalnice za moške in ženske, podnevi pa so lahko živeli v skuipnosti Nekatere dobro misleče osebe, ki jim je bil blagor gobavih mnogo mar. so se nad tem #gra-žale in so toliko vplivale na generalnega guvernerja, da je izdal naredbo, po kateri je bil ženskam določen po-
seben predel, ki bi bil od ostalega ločen z visoko žično ograjo. Prišel sem v Culion ravno, ko so delo pravkar končali, a o ločitvi, ki jo je nova uredba zahtevala, še ni bilo duha ne sluha.
»Kako pa je s tem?« sem vprašal službujočega zdravnika.
»Ženske ne marajo iti tja, to je vse!« mi je odvrnil. »Morali bi imeti najmanj dva žandarmerijska jx>lka, da bi jih mogli prisiliti k temu. Če’ mislite, da jih lahko pregovorite, pridite pa jioskusite!«
»Skličimo shod!* sem predlagal. Že večkrat sem Imel priliko, da sem jim tako javno govoril, zato me ni stvar prav nič skrbela. Ko so bile ženske zbrane, sem stopil na zaboj za milo, se j>od tlečim južnim soncem vzravnal in gledal po valujoči množici črnih dežnikov, ki so jih držale preko ramen in si senčile jezne obraze. Pojasnjeval sem jim, da bo ločitev samo njim v korist in da bo treba guvernerjevo uredbo na vsak način uresničiti.
Filipinke so bolj spretne v govorniški umetnosti, kakor njihovi možje. Ena od njih je torej nastopila in imela navdušen govor, v katerem je zatrjevala, da se ostali svet, potem ko so jih odločili od človeške družbe, doslej še prav nič ni zanimal za njihov blagor; zakaj naj bi se zdaj na tako siten način vtikal v njihove zadeve. Ženske v Culionu niso nikogar prosile, naj bi jih zaščitil in vsako pokroviteljstvo
odklanjajo.
Neka upornica je stala za njenim hrbtom in drdrala še bolj grozeče besede, ki so že tako vroče ženstvo še bolj jiodkurile. tako da so naenkrat jele kričati: »Ubijte ga! Ubijte ga!«
Dežniki 90 se na mah zaprli in svetlikajoče se jeklene osti so se naperile vame. Tedaj me je kot blisk prešinila misel, kakšen sramoten konec me pač zdajle čaka: ubile me bodo i dežniki! Zato sem dvignit roko in na vsa usta zakričal: »Počakajte trenutek, počakajte trenutek!«
Sreča je bila. da me je ena izmed njihovih voditeljic slišala; takoj je z gromozanskim glasom j>onovilu in zakričala:
»Počakajte trenutek! Pustite, naj govori! Čujmo. kaj nam bo povedat!«
Dežniki 60 obstali v zraku, osti p« so še zmeraj bile naperjene vame.
»Ker vam je stvar toliko pri srcu, vam obljubim, da ne boste ločene,_ dokler ne bom govoril 7 guvernerjem. Dam vam svojo besedo, da se uredba ne bo uveljavita, dokler se ne bom z njim jiosvetoval «
Osti so se jele jjobešati in ženske so se začele razhajati Bil sera rešen. Odpravil sem se h generalnemu guvernerju kakor sem obljubit
»Izpolnitev takih naredb presega moči zdravstvenega upravitelja.« sem mu dejal. »Storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, ni mi pa do tega, da bi ponovno nesel glavo naprodaj.*
Novi predpisi o mletju žita v Italiji
Mline, o katerih se bo izkazalo, da so nepotrebni, bodo ustavili
Rim, 15. jul. V okviru splošne ureditve oddaje žita v skupna skladišča in njegove porabe je posebno važno strogo nadzorstvo nad mlini. V zvezi s tem je treba vedeti, da danes obratuje nad 2000 mlinov industrijskega značaja, t. j. velikih mlinov, ter okrog 24.000 manjših mlinov, katerih lastniki so zasebniik.
Z uvedbo »listkov za mletje« in s tem, da morajo mlinarji zapisovati, koliko in komu meljejo, je bilo doseženo, da nihče več ne more preveč žita in moke pridržavati zase ter poleg tega morda še dobivati krušne nakaznice.' Nujno potrebno je bilo poskrbeti, da bi se tudi dejansko nihče ne bi mogel izmikati predpisom. To je bilo zdaj že doseženo z odredbo, izdano 11. junija 1942, s tako imenovano »uredbo o disciplini in nadzorstvu nad žitom, ki ga imajo pridelovalci«. Po tej uredbi se tudi uvajajo posebni listki za mletje žita.
Da bi se končno doseglo še uspešnejše nadzorstvo nad žitom in mlini, je bilo sklenjeno — kakor poroča »Italpress« — da se zapro vsi tisti mlini, ki se ne smatrajo za nujno potrebne. Tako bodo ustavili obrat tudi po velikih mlinih industrijskega značaja, če bi se izkazalo, da njihov obrat ne prinaša nobene večje koristi bodisi zato, ker v te mline ne'prihajajo kakšne izdatnejše količine žita, ali pa, ker se premalo moke lahko razdeli za ljudsko potrebo. V tistih zasebnih mlinih,
Tudi v Švici je življenje vedno dražje
Življenjski stroški so se spričo sedanjih časov tudi v Švici precej dvignili. Če označimo življenjske stroške v letu 1914 s številom 100, so se ti stroški konec letošnjega aprila dvignili na 191, ali z drugimi besedami, indeks življenjskih stroškov v primerjavi s prvim letom prejšnje svetovne vojne je znašal letos aprila meseca 191. V primeri s prejšnjim mesecem, t. j. z marcem 1942, so se v Švici življenjski stroški povečali za 1.3 odstotka ter za 39 odstotkov v primeri z avgustom 1939.
ki bodo v bodoče smeli obratovati, bodo mleli žito le od časa do časa, po nekakem turnusu. Teh obratov zato ne bodo ustavili, da kmetom ne bo treba voziti v mlin kam daleč. V mlinih, ki bodo de- I lali le od časa do časa, pa bo možno tudi uspeš- j nejše nadzorstvo.
S takšnimi novimi predpisi o mletju žita bo mogoče učinkovito nadzorovati delo po mlinih, na podlagi listkov za mletje pa bo mogoče natančno ugotoviti, kdo ima pravico dobivati v bodoče kruh pri peku na nakaznico in kdo ne. Kdor bo namreč sam dal v mlin primerno količino žita zase. krušne nakaznice ne bo mogel dobiti in tako v bodoče ne bo več takšnih primerov, da bi tudi tisti, ki imajo sami žito doma, dobili krušne nakaznice in hodili po kruh k peku, svoje lastne zaloge žita in moke pa imeli »za priboljšek«.
Beseda mladim nemškim kmetom,
ki so prišli delat v zasedene vzhodne kraje
Prva skupina mladih ljudi, ki so se prostovoljno priglasili za delo, je prišla zdaj iz Nemčije v Poznanj, da se posveti kmetovanju na zasedenih vzhodnih področjih. Pri tej priliki je bila v veliki veži poznanjskega vseučilišča posebna slovesnost in je kot govornik nastopil tudi voditelj nemške mladine Axmann. Izrazil je mladim delavcem dobrodošlico ter dejal med drugim, da ti delavci predstavljajo »slavne štafete cele vojske, dobrih 300.000 mladih vojakov-delavcev, ki so že zaposleni na poljih v vzhodnih deželah v času, ko na
poudaril važnost tega pionirskega dela, ki so ga in ga še opravlja moška in ženska mladina iz nemških krajev na tem področju, kjer bodo nekoč
—	in ta dan ni več daleč — ti mladi nemški delavci dobili kot nagrado za svoje delo v last kmečka posestva, pri katerih ustanavljanju zdaj sodelujejo. Voditelj nemške mladine je končal svoja izvajanja s tem, da je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo prišel dan, ko bo nemška in evropska mladina lahko svobodno gradila svojo zanesljivo bodočnost na razvalinah stare in preži-
bojiščih še vedno grme topovi«. Govornik je nato vele »včerajšnje« Evrope.
Aluminijasti motorji
Napačno bi bilo misliti, da aluminij ni primerna in prikladna kovina za izdelovanje strojev in elektrotehničnih naprav. Takšna trditev bi bila le malo prehitra. Iz nekega nemškega poročila je razvidno, da je bilo že v prejšnji svetovni vojni izdelanih veliko število raznih strojev, ki so popolnoma ali vsaj delno iz aluminija, pa so kljub temu še danes povsem uporabni in jih ni bilo treba vreči med staro šaro. Poročilo dalje pravi, da so tovarne Brown Boveri izdelale od leta 1933 do danes nič manj ko sto tisoč motorjev, ki so po veliki večini vsi aluminjasti. In ti motorji so še danes v rabi. Posebno v tropičnih krajih so se aluminijasti motorji na ladjah izredno dobro izkazali.
Portugalska in njene kolonije - nerazdružljiva celota
Zakaj ima Portugalska vso pravico do svojih kolonij
Visoke portugalske osebnosti iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, in celo predsednik portugalske vlade sam, so že večkrat slovesno izjavili, da ima Portugalska vso pravico do kolonij. Če ima kakšna dežela to pravico, jo ima prav gotovo Portugalska, ker je ta pravica utemeljena na starodavnem izročilu.
Leta 1415 se je kakih 50.000 Portugalcev izkrcalo v Ceuti na afriških tleh in to pokrajino po trdih bojih tudi zasedlo. Ceuta je spričo tega postala glavni steber krščanstva na »črni« celini. Iz te pomembne postojanke se je krščanstvo potem lahko polagoma širilo po islamskem svetu, Ceuta pa je bila tudi tisto mesto, odkoder so se odprle neštete poti po neznani afriški zemlji in morjih, kjer do tedaj še nikdar ni zaplula nobena »krščanska* ladja.
Pi ^Portugalski pomorščaki sprva niso šli toliko za tem, d.a bi odkrili kakšne neznane dežele, da bi reševali gotova zemljepisna vprašanja ali pojasnjevali kakšne posebne skrivnosti našega planeta, pač pa so se v glavnem podajali v tuje dežele z namenom, da bi tam zasejali seme krščanstva in prinesli tja evropsko omiko. To je tudi razlog — piše neki nepristranski časnikar iz Lizbone — zakaj je naseljevanje Portugalcev rodilo tolikšne uspehe. V dokaz temu navajajo uspehe, ki so jih Portugalci dosegli pri kolonizaciji Severne Afrike, pri svojem naseljevanju na atlanskih otokih in po številnih gosto naseljenih afriških deželah. Tudi v Aziji in na Skrajnem Vzhodu se kažejo jasni sledovi portugalskega civilizatoričnega delovanja. Mar ni bila Portugalska tista — se sprašuje lizbonski časnikar — ki je prva vzpostavila zveze med obema Indijama in Evropo, s čemer je Indijskemu svetu prinesla evropsko omiko, Evropi pa ogromno bogastvo azijskega Vzhoda. Mar ni bila Portugalska tista, ki je odkrila Brazilijo in tam opravila naporno in veliko pionirsko delo?
Kaj se pravi »kolonizirati«
Pred nedavnim je neka ugledna osebnost Sa-lazarjeve Portugalske takole označila pojm »kolonizacije«: »Kolonizirati se ne pravi samo zidati poslopja, prodirati v pragozdove, graditi ceste ter ustanavljati bolj ali manj obljudena mesta. Kolonizirati pomeni tudi vzgajati, poučevati, opravljati
poslanstvo v najvzvišenejšem pomenu besede, razširjati omejeno duševno obzorje domačinov in jim pomagati, da dosežejo neko stopnjo omike«.
Revolucija iz leta 1926 je bogato poplačala pri-zadveanja in večne vzore, za katerimi je stremel portugalski narod. Ta revolucija je portugalskemu narodu dala imperialne težnje in zavest, da je Portugalska imperij.
Svojčas je predsednik portugalske vlade imel važen govor, v katerem je na jasen način povedal, da »Portugalska in njene onstranmorske posesti tvorijo nerazdružljivo politično in zemeljsko
celoto, zlito in skovano na nakovalu stoletij«
Danes prevevajo tako evropsko Portugalsko kakor tudi najoddaljenejši portugalski otok nove življenjske sile. Lizbona kakor tudi Timor ali skrajni košček portugalskega imperija so bistveni in ne-razdružljivi deli celote.
Glavna stvar, ki je pripomogla k portugalskemu preporodu, je bila ozdravitev portugalskih financ, kar je predpogoj za dobro upravljanje vseh pokrajin in posesti, na drugi strani pa so bila v tem oziru važna obsežna dela, spričo katerih se je portugalski imperij na znotraj in na zunaj zelo okrepil.
Ob vsej španski afriški obali električna razsvetljava
V	zvezi s tem naj navedemo samo enega od blestečih zgledov, res blestečih. Pred izbruhom sedanje svetovne vojne so začeli z izvajanjem res edinstvenega načrta: začeli so napeljevati elektriko ob vsej afriški obali, ki je v portugalski posesti. Zaradi tega pa niso nehali »razsvetljevati duha« afriških domačinov. Vzgojo in pouk so zaupali modremu delovanju katoliških misijonarjev. Lahko bi navedli še mnogo drugega, kar so Portugalci storili za razširjenje omike med afriškimi domačini. Vso pozornost so posvetili na primer higieni, ljudskemu zdravju, prosveti in gospodarstvu. Vse to pomembno civilizatorično delo pa je na žalost prekinila sedan ja vojna, v kateri se tudi nevtralna država, kakor je Portugalska, ni mogla otresti njenih zlih posledic. (CE.)
Čuden zaklad
34 zlatih 20 dolarskih kovancev v drevesni duplini
Če se kdo nalašč zagrize v iskanje zakladov, se navadno zgodi, da je vse njegovo, čeprav še tako trdovratno stikanje za zakladi brez uspeha. Zakladi pridejo na dan dosti rajši kar tako po naključju. In tako nepričakovano srečo so imeli po poročilu iz Hamburga zadnjič otroci, ki so se igrali ob robu nekega gozda. Plezati so morali tudi po drevesih — morda so se šli skrivavce — saj to zanimivo poročilo iz Hamburga pravi, da je eden teh razigranih otrok nenadno odkril v neki drevesni votlini majhno škatlo, ki je bila zavita v časopisni papir in prevezana z žico. Ko so jo otroci iz svoje velike radovednosti hitro odprli, so našli v njej večje število okroglih kovancev iz neke boljše kovine, saj so imeli lep cvenk. Začeli so se z njimi igrati, ker niso mislili, da bi bili ti kovanci porabni še za kaj drugega kot samo za igračo. Kmalu pa je prišel tod mimo neki odrasel moški in se začudil, kje so otroci dobili tiste svetle kovance. Brž je ugotovil, da so to zlati kovanci po 20 dolarjev z letnico 1925. Če še povemo, da je bilo v tisti škatlici vsega skupaj 34 takšnih kovancev, si lahko predstavljamo, da zaklad, ki so ga otroci tako po golem naključju odkrili v duplini drevesnega debla, ni bil tako malenkosten. Zanimivo bi bilo seveda tudi vedeti, kdo je ta zaklad »zakopal«.
Srečni obrazi z jamicami
Naslednje vrstice naj bodo vesela novica za tiste, moške in ženske, ki imajo na licih in bradi jamice. Zahvalijo naj se za ta poklon madžarskemu zdravniku dr. Sebestyenu. Ta mož je namreč, kqkor ve povedati zanimivo poročilo iz Budimpešte, ugotovil, da jamice v licih in na bradi niso samo lepotno znamenje, pač pa tudi znanilke lepih človekovih duševnih lastnosti, velikih moralnih vrlin, s katerimi je narava oblagodarila nekatere ljudi. Dr. Sebestyen se je dvajset let bavil s fiziognomijo zločincev in je v tej dolgi dobi imel opravka že z milijoni slik, ki predstavljajo zločince iz vseh krajev sveta. Trdi, da niti eden teh številnih zločinskih obrazov nima na licih ali na bradi jamic. Ljudje, ki jih je narava oblagodarila s takšnimi jamicami, tvorijo torej poseben razred izbrancev, med katerimi ni nobenega hudobnega človeka, vsaj takšnega ne, ki bi imel na vesti kak hujši zločin. Ljudje z jamicami na licih in bradi imajo zdrav razum, znajo stvari pravilno presojati, ne zabredejo nikdar v kakšne denarne težave ter vedno znajo presoditi, kaj je prav in kaj ne. Najboljši ljudje pa so tisti, ki imajo jamice na licih in še na bradi.
Mesto uradov v barakah
Vojno gospodarski odsek švicarskega gospodarskega oddelka se zaradi ogromnega posla, ki ga ima v sedanjih vojnih časih — čeprav Švica ni med vojskujočimi se državami — ni mogel več zadovoljiti z dosedanjimi prostori, zlasti še zato ne, kar so bili raztreseni po vseh bernskih mestnih četrtih. Zato so začeli misliti na to, kako bi
Besedilo: Jože Toma Si fi.
P o gorska pravljica
Risal Jože Beranek.
»Ničesar nisem ukral,« je govoril mizarjev sin, ko so ga privedli pred grofa. »Ne vem, kako so prišli zlatniki v moj žep, saj pri meni ni bilo nikogar drugega ko vi, grof!«
»Torej hočeš reči, da sem ti zlatnike jaz podtaknil?« je vzrasel grof.
t
53.
Tedaj so se odprla skrivna vrata, v sobo so pridrveli vojaki ter mizarjevega sina zvezali.
»Ali ne boš padel predme in me prosil za življenje?« ga je vprašal grof, sedeč na sodnem stolu.
»Podlež si, to vem, zato ne prosim,« je'Od* govoril oni.
»Dobro,« je rekel grof, »zato te zaradi tatvinte obsojam na vislice!«
našli primernejše prostore, po možnosti čimbolj skupaj. Doslej so bili ti uradi raztreseni kar po 26 krajih mesta Berna. Da bi se tej nevšečnosti v bodoče izognili, so sklenili zgraditi posebno novo mestno četrt v tako imenovanem Marilimoosu, in sicer iz samih barak. Pravijo, da bo v tem mestu barak 209 uradnih prostorov, v katerih bo zaposlenih približno 600 uslužbencev.
Celo mostovi iz lahke kovine
Malokdo morda ve, da so v zadnjem času začeli celo mostove graditi iz lahke, aluminiju podobne kovine. Takšne mostove, ki so prenosljivi, je baje prva začela postavljati japonska vojska. Zamislil si jih je japonski polkovnik Tabekava 'n “ ^ jaPonska vojska baje na več krajih tudi ze posluževala ob priliki svojega prodiranja skozi pragozdove na Malajskem polotoku in v' Nizozemski Indiji. Pravijo, da je tak most kljub svoji izredno majhni teži izredno trden in gredo preko njega lahko tudi motorizirani oddelki, tanki in topovi.
SELSU LAGEBLOEF:
r\r\
20
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
Kar se tiče Karla Arturja, se je čutil kar očaranega.
»To je poletje, ki mi prihaja nasproti,« je rekel sam pri sebi. Res, bogato, toplo in cvetoče poletje je bilo, ki je letos že vse leto vladalo. Če bi ga človek mogel in znal naslikati, potem bi ga upodobil natančno tako kakor tole dekle.
Če bi bilo poletje tisto, kar mu je prihajalo nasproti, potem gotovo ni bilo tisto, česar naj bi se bal. Nasprotno! Božja volja je bila, da ga bo vzel na svoje srce in se veselil nad njegovo lepoto. Ni mu bilo treba biti v skrbeh. Ta njegova nevesta, pa naj je bila še tako pisana in lepa, je prihajala iz daljnih gorskih krajev, iz revščine in nizkega stanu. Nič ni vedela o mamilih bogastva ali pa o svojevrstni ljubezni do zemeljskih stvari, zaradi katere prebivalci nižin tako radi pozabijo na Stvarnika in njegovo stvarstvo. Ona pa, hčerka uboštva, 6e ne bo obotavljala zvezati se z možem, ki je nameraval ostati vse življenje ubog.
Resnično je, da se prav nič ne zgodi brez božje volje. Vedel je, daj je njemu, Karlu Arturju, treba Le z migom svoje roke mu je Bog postavil na pot to dekle, ki je bilo zanj ustvarjeno bolj kakor pa katero koli drugo.
Mladi svečenik je bil tako zatopljen v svoje misli, da ni naredil niti najrahlejžega giba, da bi se približal lepemu dekletu iz Dalarna. Toda ona, ki je dobro opazila, kako jo je s svojimi izbuljenim! očrni požiral, ni mogla zadržati lahnega smeha.
»Saj buljiš vame, kakor da bi ti medved prekrižal kot,« mu je rekla.
Zdaj se je zasmejal tudi Karel Artur. Zanimivo, kako lahko mu je takoj postalo pri srcu.
»Ne,« je dejal, »ne, medved ni, kar mislim, da vidim.«
»Potem je bila pa zla gozdna deklica. Ljudje govore, da moški pred njenim obličjem kar okamene in se ne morejo premakniti niti za ped naprej.«
Zasmejala se je in pri tem pokazala svoje krasne, bleščeče bele zobe. Potem je hotela zaviti mimo Karla Arturja, toda urno jo je zadržal.
»Ne smeš še proč, kajti s teboj moram govoriti. Sedi z menoj na rob jarka t«
Ob tem povabilu ga	je	pogledala silno začudeno,	mislila	pa
si je, da hoče najbrž kupiti	kakšno stvar od nje.
»Toda tu sredi ceste vendar ne morem odpirati 6vojega nahrbtnika,« je odgovorila.
Toda hip zatem se ji	je	že posvetilo v glavi.
»Kaj nisi ti svečenik	tu	v vasi? Zdi se mi, da	sem	te	videla
včeraj na prižnici.«
Karel Artur	se je počutil silno srečnega, ker	ga	je slišala	prepovedovati in je	vedela, kdo je.
»Nedvomno sem bil jaz tisti pridigar, ki je včeraj pridigal v cerkvi, pa sem samo duhovni pomočnik, razumeš?«
»Pa vendar stanuješ v proštiji? Ravno tja sem namenjena. Potem pa pridi v kuhinjo in mi boš lahko odkupil kar vso zalogo.«
Mislila je, da ga bo s tem zadovoljila. Toda fee vedno ji je mladi mož zastavljal pot.
»Ne mislim	kupiti nobene tvoje	stvari,« je	rekel, temveč	te
mislim vprašati,	ali bi hotela postati	moja žena?«
Le z muko je spravil te besede iz sebe, ker je bil močno razburjen. Tako mu je bilo, kakor da bi se vsa narava naokrog, vsi ptički, šumeče listje dreves in pasoča se živine dobro zavedala, kako svečan dogodek se tu odigrava,, in kakor da bi se vse skupaj vedlo popolnoma mirno v pričakovanju odgovora mladega dekleta.
Dekle iz Dalama se je urno okrenito proti njemu, kakor da bi hotelo videti, ali gre za res, sicer pa je ostalo popolnoma ravnodušno.
»Lahko se spet dobiva danes zvečer ob desetih tu na cesti,« mu je potem rekla. »Zdaj moram najprej urediti svoje stvari.«
Potem jo je mahnila naprej proti proštiji in Karel Artur jo
je pustil. Vedel je, da se bo zvečer spet vrnila sem in njen odgovor se	bo	glasil »ja«. Zakaj ne	bi hotela	postati njegova žena,
ko jo je	bil	zanj	izbral sam Bog?
Sam	pri	sebi	ni čutil nobenega veselja,	da bi	se vrnil domov
in vsedel	k	delu.	Mahnil jo je po	poti proti	griču,	okrog katerega
je v'la cesta. Ko je prispel tako globoko med grmičje, da ga nihče več ni mogel videti, se je vrgel na tla.
Kakšna sn^eča, kakšna čudovita sreča! Kakšnim nevarnostim se je izognil! Kako pomembni so bili dogodki tega dneva!
Namah se je osvobodil vseh tegob. Karlina Loewenskoeld ga zdaj ne bo mogla nič več premamiti, da bi postal suženj denarja. Odslej naprej bo živel v popolnem skladu s svojimi nagnjenji. Preprosta mlada žena ga bo pustila, da bo hodil po stopinjah Jezusovih. V duhu je videl malo sivo bajtico pred seboj- Videl je preprosti in osrečujoči način življenja. Videl je tudi popolno soglasje med svojim naukom in načinom življenja.
Dolgo je ležal na gozdnih tleh in gledal navzgor v bujno vejevje, skozi katerega so se skušali prebiti sončni žarki. In tedaj mu je bilo, kakor da poskuša na isti načir vdreti v njegovo zapuščeno in zmučeno srce osrečujoča ljubezen.
•	Jutranja	kava.
Bila je oseba, ki bi vse skupaj lahko spet spravila v red, če bi le hotela. Toda bi bilo najbrž preveč, ako bi to zahtevali od nekoga, ki je leto za letom polnil svoje srce zgolj z željami.
Vsekakor je težko dokazati, ali bi mogel imeti večji vpliv na tek svetovja, ako se človek vedno in neprestano le topi v željah; da pa utegne to človeka premagati, oslabiti mu voljo in prisiliti vest k molku, o tem pa se ne da niti zdaj niti drugače dvomiti.
Gospa Sudler se je ves ponedeljski popoldan grizla, da se je o Karlini tako izrazila in da je Karla Arturja pognala v bes. Ljubi Bog, saj je sedel pod njeno streho, govoril z njo skrajno zaupno in bil ljubezniv, da bi si niti v sanjah ne mogla misliti, da ga bo v svoji nespameti tako užalostila, da bo izjavil, da je nikoli več ne mara videti.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani; Jože Kramarit — izdajatelji ini Sodja — Urednik) Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 lir — UredniStvos Kopitarjeva ulica 6/lil —• Upravai Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-05 —• Podružnica! Novo mesto