Za poduk in kratek čas. Delov»njc deželncga odbora 1. 1883 I. Obširno knjigo izdal je deželni zbor šta jerski, da bi novo izvoljeni poslanci, menda tudi davkeplačilci. izvedeli, kaj je 1. 1883 uajvišja samoupravna oblaat v deželi atorila, ki mu je dala 4,800.000 fl. na razpolaganje. Iz nje hočemo svojim čitateljem podati glavne reči, z vednim ozirom na slovenski Stajer. Deželni odborniki omenjajo najprvljo, kako je avitli ceaar deželo počaatil a svojo navzočnostjo. Izmcd aklepov prejšnjega zborovanja v dcželnem zboru je ceaar potrdiL ločitev trga Lomberga od občine: Sladkogorake in da sme okrajni zaatop Kozjanski vcč kakor ;S5 "/„ okrajne doklado naložiti okrajičanom. Za graški ,,Johanueum", ki je potreboval 38.506 fl. 43'/3 kr. in od katerib imamo Slovcnci koristi malo več. kakor od predlanskga Hiioga, je kupil ataro ropotije v znesku 2000 H. n. pr. za ntar irrb jilpmouitašev Ti'»iffenbaških dali ho 1500 fl. za ncko staro želozno kaao 24<1 fl. za 150 let staro uro 50 II. itd. Za dožclno zbirko atarili listin dela nok protesor Zaliu. Mož ni slabo plaiievan pa jo inarljiv. 1'rcpotoval je lani tudi alovcHski JStajer ter skuša ataro liatino, za zgodovino vsnkako imonitno, poiskati iu pridobiti, zlaati ono, ki se naliajajo v gradili: Štattcnberg, Slov. Bi.stviei in Brežicah. V deželnej orožnici v Gradci popravIjajo ataro vže zarjaveto orožje. Bodi jiui C<*aar pa no odobravamo je to, da jo bil dr. Hans plom. Zwiedcnek-Sudenhorst jmenovau definitivno za biblijotekarja na dcželuej knjižnici; kajti mož je kazal dosilnnal vco zniožnosti ža ncmaku liberalnega politikarja potovalca, nogo za prvega varha dcželn« knjižnio«. Ta ateje sodaj Il(i.l5;3 zvezkov in scšitkov. Graranom vzdržujemo strašno diago višjo rcalko. Plaoujftn namreč na leto 37.000 fl Vsak H''enoc ntano dcželo 117 gld. (lani celo 133 gld.) To je vendar prevečf Opomnimo' šc, da profcaor iraucoščine in angleščine, baron Lazuriui, vleče 1700 fl. njegov auplent g. Ant. Turkuš 1400 fl., profesor italijaaščinc J. Bot« torio 800 fl.. fuiplent slovenšcine pa lo '180 fl. Cudno je tudi to, da zavoljo 23 judovakili fantov dobi judovaki rabinar Miihaam za učenje judovakega veronauka bO 11. nagrade. Rea nježiio rabločutui ho neniški liberalci za judovski naraščaj pri uas. V Leobuu vzdržujemo deželno gimnazijo, ki šteje samo 115 ueencev, a veudar stane strašno svoto 24.209 fl. 31 kr vsnk učcncc torej po 101 —156 H. na leto. To je tudi budo! Opomniti pa jc treba, da tara radi uastavljajo slovcnake profeaorje, dav jih odpravijo proc od domačinov, n. pr. prof. Zitka so iz Ptuja v Looben potisnoli. Toda slovenskim profesorjom se naposlcd v Leobnu hudo godi, tako je deželni odbor profesorja Turkuna in Kranjca mahoma v Grauec porinol kot suplonta, profeaorja Papcža pa na eno leto na cedilno reaetko djal — brez službe, kar pa deželiiega odbora nikakor ne ovira tujcem, Tirolcom. polagati pla<'*ila iz dfželske blagajnicc. In sedaj bi štajerski Slovcnci naj goreli za GradecV (Dalje priliodnjio). Sine.šnica 40 Milia Primojduaar je znal nckaj nemško, zato ga vzainejo k ljubljanskcnm, ,,fajerberu", kjer je vse nemško. Eukiat, ko ao gasili; padno a atrelie in si zloini eno nogo. Tovarši fajerbcrarji ga tolažijo: bodi vesol, da ncinako znaš; ko bi ti znal samo alovenako, zlomil bi ai gotovo obe nogi. Miha vzdihne: Oli, vendar jo dobro, ako človek nemako zua.