rjrudnUtvo . oprava« Ljubljana, Kopitarjev« i. Telefon u-m-m m. jl,vnn5ua naročnina # Ur, ta tno. ,„ui8tvo M Ur. - 0»k. rač. LJubljana I"-65" naročnin« lo 10.M4 ,a lnsorato. ltključno »aatopstva otflnse 1» Italije In Inoiemstvai DPI 8. a. Uilano. Rokopisov n* t r a J a m o.
SLOVENEC
AVGUST - 1944
31
ČETRTEK
Starke nordamerikanische Krafte zwischen Pariš und Reims zum Stehen gebracht
Sclnvere Kiimpfe um Clialons-sur-Marne — Zwei feindliche Zerstorer westlich Dieppe versenkt — Nordostlich Warscliau und zwischen liug und Narcw erneute Sowjetangritfe aufegefangen
Aus dem Fiilircrliauptquartier, 30. 8. pas OKW gibi bekannt:
Naclidem unsere Divisionen starke bis zu sicbenmal wiederholte Angriffe drs Feindes aus seinen Seine- Briik-krnkiipfen nordwestlich 1'aris in harten K impteii aiifgefnngen liatlen. setzten sie sich befehlsgemiiss aul neiie Stellungen nach Nordosten ab. Die Stadt R o u e n mirile nach Zersloruiig der Halenniila-fen und sonstiger militiirisch wl«htiger Objekte aufgegeben.
Z\vischen Pariš und Reims wur-ilcn die nach Norden angreifenden starten nordamerikanisehen Kriifte in er-hitterten Kiimpfen zum Stehen gebracht. Im Siidleil von Soissons sind heftige Strassenkiimpfe entlirannt. Siidlich der M arne erreichten motorisierte feindliche Verbiinde im Vorstoss nach Osten «1 i e Gegend von C h a 1 o n s - s u r - M a r-n«, um das scliwer gekiimpft wird.
Im R h o n e t a I wiesen unsere Flan-kmsicherungen lahlreiche feindliche Ansriffe von Osten her ah. Rine grii-Jcre Anzahl feindlicher Paiuer wurde vernichtet.
Im Alpengebiet vestlich der franzosisch-italienischen tirenze »urilo die Stadt B r i a n c o n nach har-triii Kampf mit franziisisehen Terrori-ston und anterikanisehen Aiifkliirungs-kriiften wiedcr in Besitz genommen.
Selinellboole versenkten in der Nacht nun 30. August westlich I) i e p p e ei-nen leindlichen Zerstorer. Im gleichen Scegehiet vernicliteten Kampffiihren und Sirherungsfahrzeuge der Kriegsmarine finen britisehen Zerstiirer der Iliint-Klnsse, der nach schweren Oetonationen (uscinaiiderbrach.
Das »V 1« Vergeltungsfeuer aur London dauert an.
In Italien fanden griissere Kampf-handlungen nur im adriatisehen
Kiistenabschnitt stnlt. In den Vormit-tagsstunden wurden hier heftige Angriffe des Gegners vcrlustreich Ilir ihn abgcvviesen.
in Ruiniiiiien scheilerlen Angriffe der Sovvjcts bei Bu zau und im Bi-strizo-Tal. Dic dazwischcu iiber die Piisse des ungarisehen Grenzge-bielcs vorgedrungenen feindlichen Kriifte vurdcii an mehreren Stelien i ni Gegcnangriff zuriickgcworfen.
Schlachtfliegerverbiinde griffen so-vvjetisehe Kolonncn auf den K a r -pat lien piisse n mit Bomben und Bordvvaffcn erfolgrcich an.
1 in W e i c h s e I b r ii c k c n k o p f west-lich Baranovv blieben wiederholte Angrirfe der BoIschcwistcn erfolglos.
Nordwestlich Warschau sovvic zwischen Bug und Narew fiimcn unsere Truppen erneute von Panzern iiikI Schlachlfliegern linterstiit/.te Angriffe der Sowjets in harten Panzer-kiimpfcu auf.
Im Nordabsehnift brarhen mehrere Angriffe des Feindes vvcsllich Mo-dohn und nordwestlich Dorpat ver-lustreich zusammen.
In der Nnclit >varen Truppennn-' sammlungen und Bercitstellungen der | So\vjets in den Riiumcn von Modohn I n n d Dorpat Angriffszielc unserer Kampf- und Nachtschlachtlliegcr.
Nordaiuerikanische Bomber griffen die Stiidte Miihrisch-Ostrau und Oderberg sowie ungariselies Gehiet nn. In der Nacht fiihrte die britisehe Luftwaffe emeiit unter Verletzung schweilischen Hoheitsgebietes Terror-angriffc gegen Stettin und Kiinigs-herg. F.inzelne feindliche Flugzeuge varfen ausserdem Bomben auf Berlin und Hamburg.
Luftverteidigungskrafte schosscn bei diesen Angriffcn 82 viermotorige Tcr-rorbomber ah.
Močne severnoameriške sile zaustavljene med Parizom in Reimsom
Težki boji okrog Chal o nsa-s u r-Ma r nc — Dva sovražna rnšilca po-lopljena zapadno od Dieppa — Severnovzhodno od Varšave ter med Bugom in Narevom so biii prestreženi ponovni sovjetski napadi
Fiihrerjer glavni stan, 30. avg. DNB. Glavno poveljstvo oboroženih sil javlja: Naše divizije, ki so odbile močne, do sedemkrat ponovljene sovražne napade iz njegovih predmestij ob Seini se-vernnzahodno od P a ri z a, so se na povelje odmaknile na nove postojanke proti severovzhodu. Po razrušen,jn pri-stnniških naprav in ostalih vojaško važnih objektov smo izpraznili inesto R o u -
Med Parizom in Reimsom smo t ogorčenih bojih zadržali proti severu napadajoče močne severnoameriške sile. V južnem delu Soissonsa so se razvneli siloviti poulični boji. Južno od M urne so dosegli sovražnikovi motorizirani oddelki pri sunku proti vzhodu okolico kraja C h a 1 o n s sur Mar-u o . za katerega se bijejo težki boji.
V	dolini Rodana so zavrnilo naše Ročne zašfitnice številne sovražne napade. Uničili smo večje število sovražnih oklepnikov.
Na alpskem področja zahodno od francosko-italijanske meje smo po hudem boju s francoskimi teroristi in ameriškimi izvidnicami znova zavzeli mesto Brianeon.
llitri čolni so potopili v noči na "0. avgust zahodno od Dieppa nek sovražni rušiler. V istein vodovju "so uničili bojni čolni in varovalna vozila vojne mornarice nek britanski rušilec razreda Hunt, ki se je po težkih detonacijah ruzklal.
Povračilni ogenj »V 1« na London sc nadaljuje.
V	Italiji so se vršili večji boji le nn jadranskem obalnem odseku. V dopoldanskih urah smo z izgubami za
sovražnika zavrnili njegove silovite napade.
V	Romuniji so se izjalovili napadi Sovjctov pri Buzau in v dolini Bistrice. S protinapadom smo na več mestih vrgli nazaj sovražne sile, ki so bile medtem prodrle preko prelazov madžarskega obmejnega ozemlja.
Oddelki borbenih letal so z bombami in strojnicami uspešno napadli sovjetske kolone na karpatskih prelazih.
V	Vislinem predmostju zahodno od Bnranova ponovni boljševiški napadi niso imeli uspeha.
Severozahodno od Varšave ter med Bugom in Narevom so pre-stregle naše čete ponovne, z oklepniki in borbenimi letalci podprte sovjetske napade v hudih oklepniških bojih.
Na severnem odseku se je z izgubami zrušilo več sovražnih napadov zahodno od Modohna in severozahodno nd Dorpat a.
Ponoči so bila zbirališča čet in sovjetske pripravljalne postojanke na področjih Modohna in Dorpata cilj napadov naših bojnih in nočnih borbenih letalcev.
Severnoameriški bombniki so napadli mesti Moravsko Ostravo in Bo h n m in ter madžarsko ozemlje. Ponoči je britansko letalstvo, ki je znova kršilo švedsko suverenost, teroristično napadlo Stettin in K čin i g.s-berg. Posamezna sovražna letala so vrgla vrh tega bombe na Berlin in Hamburg.
Protiletalske obrambne sile so zbile pri teh napadih 82 strahovalnih bombnikov.
Moskva določa pogoje premirja z Romunijo
Stockholm. Č« je potrebna potrditev
že davno ugotovljenega dejstva, da sta Anglija in Združene države v romunski zadevi v vsakem primeru prepustiti prednost Sovjetom, potem nam nudi severnoameriški državni tajnik zunanjih zadev Cordell Hull jasen dokaz o tem. Hull je Podal na neki novinarski konferenci izjavo o Romuniji, v kateri je dobesedno izjavil: »Vlada Združenih držav je bila "liveščena o napredovanju pogajanj z Romunijo in sicer so jo obveščevali sovjetski zastopniki. Pričakujemo, da bodo v kratkem podpisali pogodbo premirja v Moskvi. Združene države bodo bržčas zastopali vojaški in diplomatski odposlanci.«
Ta opis položaj« potrjuje jasno in enoglasno, da ima Moskva v romunskem vprašanju proste roke, in da so se Anglija in Združene države izjavile kot ne-'■ninteresirane. Washingtonu je popolnoma zadostovalo, da so mu sovjetski Zastopniki poročali o poteku pogajanj. Krcmelj je vzel to zadfcVo v svoje roke, Pogajanja o premirju se vodijo v Mo-skvi in Združene države in Anglija bo-poslali celo opazovalce. »Daily F,x-Prcss« poroča, da bo angležki poslanik
v Moskvi zastopal Anglijo pri sovjetsko-romunskih pogajanjih.
Da ne bodo imeli ti anglo-ameriški opazovalci nobenega vpliva na potek pogajanj, je samo po sebi umevno. Oni so le statisti ter bodo odobravali vse sovjetske, zahtevke, kakršni koli bi že bili. Noben čudež ni, da so si Sovjeti v tem položaju svfesti svoje moči m da se smatra dnevnik »Pravda« v gotovih ozirih za vodnika romunskega naroda, ko poziva romunski narod.
Po Hullovi izjavi je še manj dvomljivo, kakor doslej, da so izdajalski kralj in njegovi priskledniki svoj narod sistematično ogoljufali, ko so trdili, da so pogoje premirja že podpisali. Ko je sedaj dokazano, da je Sovjetska zveza sama pogajalec z Romunijo, se je pokazalo, da nima Mihaelova klika nobene pravice, govorili o »združenih narodih«, s katerimi se je baje sporazumela. Dejstvo je, da bo Moskva diktirala pogoje premirja ler bo nato ravnala z romunskim narodom tako, kakor odgovarja boljševiškim dejstvom, ne da bi se Kremelj bal, da se Anglija ali Združene države zavzamejo za Komunijoi
Vedno bolj ogorčeni boji ob Marni
Berlin, 30. avgusta. Na zahodnem bojišču so je nadaljeval v ponedeljek z naraščajočo ogorčenostjo boj ob Seini in Marni. Ob izlivu reke Seine je napadla 1. kanadska armada mostišče zahodno od Rouena, vendar je bil pritisk šibkejši kot prejšnje dni. Sedaj skušajo Kanadčani in Britanci razširiti svoja mostišča med Rouenom in Parizom ter najti nove prehodne točke. Vsa ta podjetja podpirajo močni oddelki bombnikov iu osredotočen topniški ogenj.	'■>
Ob kolenu reke Seine, vzhodno od Flbcufa je napadel sovražnik i/ Fre-metisa proti vzhodu. Vendar jc bil odbit ter je zasedel le malo ozemlju. Tudi ob kolenu reke zahodno od Les Aiulelvsa je bil s protinapadi prestre-žen. Jilžno od l.es And« Ivsa se je posrečilo britanskim silam pri Notre Danem de L' Isle zn enkrat še s šibke jšimi silami ponovno prekoračiti reko. Tukaj ter severno od Vernima in severno od Mantesa je prodrl sovražnik nadalje proti severu, vendar zaradi nemških protiukrepov ni dosegel nu-mcru\anih uspehov.
Nn področju Pariza so ponovili Amerikanci svoje napade pri Le Bour-getu. Tudi tu so bili v nekem globokem vdoru prestreženi in odbiti.
Težišče sovražnih nastopov je bilo vzhodno od Pariza ob Marni, 3. severnoameriška armada je napadla s pomočjo močnih oklepniških motoriziranih topniških in bombniških oddelkov na široki bojni črti od Menuxn—Mont-miraila proti severu ter je prodrla z J močnima klinoma do gozda Villcrsu-eotterets ter do ceste Soissons—Reims. Med tema glavnima 2 klinoma so napadle delne sile pri Chatcnu Thierry ter ■scvernoznhodno od tod. V teku so težki boji vzdolž Ourcqa in ob Vesl^ na odseku Fismcsn. Na tem odseku sc bijejo boji na področjih, ki so znana i/, prve svetovne vojne.
Drug močan napad jc i/vedcl sovražnik i/ področja Romillyja proti severovzhodu. Pred nemškimi mostišči pri l''.pernuyu in Vitry-lc-Fraiu'oisu j«' prišlo do ogorčenih še trajajočih bojev, v katerih so nemške čete uničile številne sovražne oklepnike. Oprti nn ta mostišču so napadli nemški zaporni
čez Scina
(Od vojnega poročevalca Karla Con-radsa).
DNB. 29. avgusta. Ob Seini (PK). Nad normaiiskinii cestami nalahno prši Zareče avgustovo nebo, ki je z morečo vročino več tednov lebdelo nad pokrajino, so je zatemnilo. Oil morja se dvigajo težki črni oblaki. To je vreme za naše kolone, ki so hotele po hudih bojih dvakrat ali trikrat vdreti iz svojih kotlov ter prekoračili Seino. Sedaj se pomikajo, kamuflirane z vejicami in listi poletnega zelenja, da jih iz sraka ni mogoče videti, fioferji so se oddahnili, vreme je pregnalo sovražne bombnike in lovce. Vkljub temu, da ni pri tem premiku na delu poljsko orožnjštvo, ki bi vodilo premik preko Seine, ki ga hočejo Amerikanci na vsak način onemogočiti, gre vse v redu, kakor je to možno le pri voznikih, ki so prevozili vse evropske ceste..
Na nekem cestnem križišču nekega starega francoskega podeželskega mesteca, v kateiem so se zbrali možje in žene, starčki in otroci, deloma brez sveta, deloma preplašeni od bližajočega se bojišča, pred vrati svojih hiš, je skočil nek mlad častnik s svojega oklepnika ter odredil, da krenejo oklepniki, ogledniški vozovi in edinice s strelivom vseh vrst v smeri stalno se premikajočega bojišča, pratež pa v smeri proti Seini.
V cestnih jarkih leže uničena in sežgana vozila vseh vrst, mnogokrat vidimo visoke dvokolesne normanske vozove, v katerih so skušali bežeči Francozi rešiti svoje zadnje premoženje. Dalje leže v jarkih sanitetna vozila, ki so bila napadena v nizkih poletih in ki so z vseh strani bila dobro označena. Mnoga imajo še sedaj bele rjuhe z velikim rdečim kri-
žem. Zaman. Niti teh znakov oni tamkaj ne spoštujejo, oni, ki so nekoč lako ponosno govorili o svoji »fairnesslt To je strahoten govor te morilske vojne. L letalskimi napadi je dosegla bilka nivo, ki si ga v dobi bojev na bojiščih nihče ni predstavljal. Gozdna cesla, ki so jo večkrat pretrgali bombniški lijaki, vodi strmo, dolina reke deine je dosežena. Seina sama izginja v kalni megli deževnega dne; kolone se malo ustavijo, nato pa nadaljujejo vožnjo, vozniki pa imajo s\oj pogled usmerjen naprej. Četudi bo uspe lo Amerikancem zrušiti most preko Seine, bodo vendar kmalu sestavili nove prehode z dovedenimi čolni in ponloni, Ono obal Seine moramo doseči. Na zavrženi klopi nekega avtomobila, naslonjen na brzojavni drog, sedi mlad stotnik protiletalskega topništva, katerega baterije ščitijo prehod preko reke pred stalno k roženim lovskimi bombniki in ogledniki. Tukaj je treba javili vsako vozilo, vsako kolono in kratka jedrnata povelja določajo, kam odide kolona v varstvo. Edinice s konji odvedejo konje, ki kmalu za tem polete na livade. Le loliko vozil dovedejo do reke, kolikor jih gre na prevoze. Vojaki vojne mornarice, mladi možje s temnočrnim zgornjim telesom izvršujejo tukaj težko in nevarno službo, vendar pa niso izgubili svojega humorja. Preko pokajocih brun, pontonov drvi veriga težkih vozil, naprej se pomikajo kolesa prateža in edinic s konji, neprestano dan in noč. Cela armada je prekoračila na prehodih Seino, ki je tukaj široka kakor lien.
Sovražnik ni dosegel svojng.i cilja da bi na zahodni obali Seine obkolil boreče se divizije v velikem kotlu 'er jih uničil Onstran reke se tvorijo nova bojišča.
Ogorčeni boji na vzhodu
Berlin 30. 8. DNB. Potek bojev na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča potrjuje nadalje pravilnost nemške taktike, zadati Bovražaiiku z žilavim od porom tol ikšne izgube, da mora svoje napadalne oddelke vedno varčneje uporabljati. Sovražni napadi na nemške postojanke so postali šibkejši in v ponedeljek je prišlo med Karpati in Finskim zalivom le še na nekaterih odsekih do pomembnejših bojev. Ta omejitev sovražnih napadov je v prvi vrsti posledica nenavadno visokih izgub, ki jih je utrpel nasprotnik v poslednjem času. Zaradi tega morajo Sovjeti pred nadaljnjimi napadalnimi nastopi, ki bodo gotovo sledili, osvežiti in na novo razporedili svoje oddelke.
Na severu vzhodnega bojišča so boljševiki brezuspešno napadli nemške zaporne postojanke med Pejpuškim in Vir-skim jezrom na obeh straneh Dorpata. Severozahodno od Modohna so izvedli Sovjeti številno napade, večinoma v moči bataljona, ki eo bili prav tako odbiti. Nemški protinapadi so vrgli sovražnika nazaj povsod tam, kjer je dosegel začetne uspehe, liudi boji na tem odseku se trajajo. Na odseku pri Biebrzi in južno od Nareva boljševiki za radii hudih izgub, ki so jih utrpeli v nedeljo, n.iso nadaljevali s svojimi napadi. Samo med Narevom in Bugoni, zahodno od Ostrova, so še nadalje napadali. S podporo močnih oddelkov borbenih letal so dosegli nekaj vdorov, ki pa so jih nemške čete s takojšnjimi protisuniki zajezile ali očistile. Tudi med Bugom in Vislo je inočno popustilo sovraz.no napadalno delovanje. V velikem kolenu Viele so se omejili boji na odsek zahodno od Baronova, med katerimi so napadajoče nemška, čete krajevno izboljšale svoje postojanko.
Na romunskem področju ee nahajajo nemške čete na obeli straneh spodnjega Prut a v silnem obrambnem boju proti boljševikom, ki pritiskajo z vseh strani iti ki so zaradi kraljeve izdaje, v kratkem času preplavili Besarabijo in Mol-davijo in ki se po prekoračenju delte Donave nahajajo že na severnem robu Dobrudže. Odprle so si tudi že dohod v Vlaško, ki je jedro Romunije. Tu so prodrli Sovjeti kljub žilavemu odporu nemških čet' dalje proti jugu ter so dosegli, četudi s hudimi izgubami oklepnikov, mesto Buzau in e tem cevovod za olje, ki poteka iz Ploeštija v Kon6tauco
ob Črnem morju. Sovjeti pritiskajo močno tudi proti vzhodnim Karpatom na področju Targula, ker skušajo doseči prelaz, ki drži na Madžansko. Tukaj so utrpeli napadajoči boljševiki zaradi protinapadov madžarskih oddelkov, ki se borijo na domači zemlji z izredno odločnostjo, visoke krvavo izgube.
Sovražno obnašanje romunskih oddelkov proti nemškim četam se je mestoma ojačilo, četudi doslej mi prišlo do bojev večjega obsega. Romunsko protiletalsko tojmišlvo je obstreljevalo nemške letalce in severno od Ploeštija so s« razvili silni boji med nemškimi oddelki protiletalskih topov in naprej Upajočimi romunskimi oklepniki. Nadalje so napadli romunski oddelki, med njimi tudi romunski gorski lovci, nemška službena mesta na področju Kronstadta iu na tamkajšnjih karpatskih cestah.
De Gaulle naj naredi red
Ženeva 30. 8. Iz radijskega poročila ameriškega vojnega poročevalca Millerja je jasno razvidno, da je zavzel položaj za aiiieniško-angleškim bojiščem v zasedeni Franciji kaotične oblike. Miller poziva generala de Gaulla, da napravi čimprej red.
»General de Ganile ve, da je to kritičen čas njegove poti. Na kakršen koli način, in sicer takoj mora ustvariti red in mora predvsem skrbeti, da se bodo izgubili tako imenovani Makiji v edini-cah redne francoske vojske. Zavezniki so morali s«no na področju Pariza žrtvovati dve diviziji za vzdrževanje reda in miru, sedaj pa mora nastopiti de Gaulle.«
Dopisnik izjavlja, da morajo sedaj pristaši de Gaulla pokazati, ali hočejo in če so sposobni izpolniti to nalogo v okviru zavezniških načrtov. Zavezniki potrebujejo mir in red za bojiščem, vzdrževanje preskrbe in številne delavce. Prva de Gaullova odredba bo sicer »zelo grenko zdravilo« za mnoge Francoze, toda on nikakor ne sme izgubljati časa.
Dopisnik potrjuje s tem nevtralna poročila o razmerah za angleško-ameriškim bojiščem. V okrilju tako imenovanih Ma-kijev so Be osnovale dobro organizirane roparske tolpe, ki terorizirajo cela ozemlja, kot n. pr. Savojske Alpe. Te tolpe gofttojijo iz ni-ieglih zločincev ter brezobzirno terorizirajo predvsem vasi, manjša podeželska mesta in kmetije, ki leže od rok.
oddelki in premakljive oklepniške lc-te sovražnika, ki je prodiral v smeri proti Chalonsu. Nadalje so v teku protinapadi proti ameriškim oklepniškim oddelkom, ki prodirajo iz področja gornje Murne proti področju vzhodno od Troyesa.
Ravno tako kot ob Mnrni je v polnem teku premakljiva vojna tudi na južnem francoskem področju. Iz Gre-nobla je poslal sovražnik oklepniške izvidnike ob Iscri ter je prodrl do Bertvilla ler daljo proti severu v Sa-.-ojske Alpe, ki so jih zasedli francoski uporniki. S svojimi naprej potisnjenimi oddelki jc dosegel jugovzhodno od Ženeve pri Annemasu francosko-švirursko mejo. Izjalovili so se vsi nasprotni poskusi, da bi s hitrimi sunki i/, gorovij zadel v bok nemške čete, ki se odiuikajo v dolini Rodana. V te/kih oklepniških bojih so bile razbite sovražne i/.vidniškc sile južuo iu jugovzhodno od Vulcnca.
V Bretaniji nadaljujejo Angloamerikanci svoj vclcnapad proti Brestu. Po silnem bombardiranju in težki pri-pravi je pričel sovražnik z napadom na široki bojni črti. V ogorčenih me-njajočih sc bojih so očistile nemške čete majhne nasprotne vdore ter odbile sovražni napad. Izgube napadulcev in degaullovcev so zelo visoke.
Nemško-madžarsko vojno bratstvo ojačeno
Budimpešta '20. 8. Poluradni časopis »Budapester Nachrichten« piše, da na Madžarskem dobro vedo, da so naslednji tedni odločujoči za usodo Madžarske. Sedaj se bo odločilo, ali l>o Madžarska obstajala ali ne. Zaupati pa morejo na madžarsko hrabrost, viteštvo in zvestobo. Cust madžarskega meča ni bila v preteklosti nikoli omadeževana in tudi v bodočnosti ne bo prišlo do lega. Vsak Madžar je prepričan, da to vojne ne nvore končati niti izdaja, niti strahopetna odložitev orožja. Za Madžarsko odklanjajo vsako predstavo, kakršno gtvie v Romuniji nekateri ljudje v svoji naivnosti, da jih bodo namreč zavezniki smatrali za »enakopravne tovariše«.
Dogodki zadnjih dni so nemško-ma-džarsko vojno bratstvo le še ojačili in ta bratstvo se bo izkazalo še naprej v borbi za nov, pravičen svetovni red.
Papež bo govoril
Milan. Kakor smo tukaj izvedeli, bo imel |>apež Pij XII. dne 1. sept. radijski nagovor, ki ga bo prenašala vatikanska radijska postaja.
iv
Borba za čas
2e dolgo časa se zdi površnemu opazovalcu vojnih dogodkov, kot da nasprotniki Nemčije odločajo ne le o splošni odločitvi v tej vojni, temveč tudi o njenem tempu. Nemške armade so izpraznile velike prostore nn vzhodu, na zahodu so izvedli Angloamerikanci vdor, padel je Pariz itd. Anglo-nmeriška poročila stalno zatrjujejo, da mora biti vojna v Evropi nn vsak način to jesen končana. Aaknj vse to iu zakaj se Nemčija sploh še bori, če je vse to res? Odgovor na to vprašanje nam du pogled zn kulise sedanjega velikega in odločilnega dogajanja.
Nemško vojaško vodstvo nikdar ni prikrivalo, da se nemške armade zaradi velikanske nasprotne premoči v ljudeh ir. gradivu nn raznih odsekih po določenem načrtu organizirano umikajo. Veliki prostori, ki so jih v začetku te vojne zasedle, jim te premike tudi omogočajo, ne da bi se s (eni vojna prcnesln nn nemško ozemlje. Kljub vsemu temu pa je nemško vojaško in politično vodstvo, kakor tudi ueinško ljudstvo popolnoma mirno. Zakaj?
Na to vprašanje nam ve odgovoriti vsak nemški vojak, najbrž pa tudi vodstvo nasprotnega tabora, ki ima gotovo jasne vzroke, zakaj tnko bili, kakor dn bi hotelo nekaj prehiteli. Ko se je na bojiščih razmerje sil spremenilo v prid nemških sovražnikov, so v Nemčiji s tem prav gotovo računali kot z neizogibnim dejstvom. Nemško vodstvo je dobro poznalo' prednosti svojih nasprotnikov, prav tako pa tudi svoje prednosti iu je ukrenilo vse potrebno, dn bo proti tovrstni nasprotni premoči nastopilo z drugo premočjo, ki je nasprotniki ne bodo mogli obvladati. Ta preobrat, ki bo pomenil pravo revolucijo v vojni tehniki, pa seveda zahteva svoj čas. Nasprotniki Nemčije to dobro vedo in zato sedaj tnko neznansko hitijo. Na vsak način hočejo Nemčijo prehiteti, ker dobro vedo, dn bi bili sicer izgubljeni. Sedanja borba nn bojiščih in po tovarnah je torej veliko borbo za čas, knjti potem se bo zočela, kot vidimo iz današnjega članka »Tajnost zadnje faze vojne«, nova, tretja faza vojne, v ka-teri bo prevzela Nemčija zopet iniciativo v svoje roke.
Prostor, ki je doslej igrnl važno vlogo v vojni, je začel zgubljati svoj pomen. Sedaj bo kmalu nastopila ura, ko ho na njegovo mesto stopilo drugo, mnogo učinkovitejše orožje. Veliki napori, ki jih je prestal nemški vojak zadnje mesece na vzhodu, na zahodu in nn jugu, so pokazali. Hn ho vzdržal 7 *ph ™dnjih, morda najdrama-tičnejsih tednih, ker ve, da bo nato prišla njegova ura.
Tajnost zadnje faze vojne
SS vojni poročevalec Aliim Fernau.
DNB 29. 8. (PK) Najpozneje čez pol leta bomo vedeli, kar danes lo še malo kdo ve:
Da jo ta zadnja vojna faza, ki se je pričela 16. julija 1944. bila zavita v tajnost in da so imeli trije meseci junij, julij in avgust v resnici popolnoma drugačno lice, kakor smo vsi menili. Zgodovina je vedno dokazala, da so se za kulisami narodov dogodile 6tvari, ki jih v trenutku sploh ni bilo možno spro-gledati; da so trenutki pokazali tako čndno dvojno lice, da so bili narodi brez sveta; da so kontinenti nestrpno čakali na dogodek, kl je bil brezpomemben m da so bila v zaledju, ne da bi kdo pazil na to, stalno odprta neka .vrata.
Zmaga — to Je beseda, okoli katere nafte misli neprestano krožijo, mir — za tega se nihče ne zanima, vprašanje zmage je glavno. Ce še enkrat v mislih ponovimo, koliko strašnega, kakšno trpljenje eo prinesla vojna leta nad vso Lvropo in da je usoda prisilila vse ostale narode, da podpišejo ta strašni .račun skupno z nami, krivi ali ne potem lahko zastane komu skoraj dih ob misli na zaslepljenost atentatorjev z 20. julijem.
Ta čas, ki ga sedaj, ravno sedaj pre-ptjamo, je najbolj dramatičen, ki ga bo moderna svetovna zgodovina sploh mogla doživeti. Poznejši časi bodo jasno}« in razločneje videli, da je igral si-ojo vlogo vsak milimeter in vsaka sekunda in da je pač mogel vsak izračunati, zakaj je zmagala Nemčija.
Pantastična je misel, si predstavljati a* je temu tako, kajti sedaj smatra pvet da jo popolnoma drugače. Padel je Rarkov, Stalino, Dnjepropetrovsk, Uman, Smolensk, Pskov, Vltebsk so padli, Sovjeti se približujejo vedno bliže, vedno bliže. Padla sta Kijev in Lvov oni stojijo pred Varšavo, pred Krako-vom, pred vzhodno Prusijo, njim nasproti vržemo divizijo za divizijo in te morajo nazaj, neprestano nazaj. Polki propadajo, neskončno gradivo izginja v ruskem blatu, letalci manjkajo ali topništvo ali oklepniki, nekaj jih pa ja mora zaustaviti. Toda tudi naslednji dan no prinese ničesiar. Počasi, toda vztrajno so približujejo Sovjeti. V Italiji se razširi nettunsko predmostje. Rim pade, Angleži korakajo, korakajo, korakajo, združijo ogromne množice topništva in letalstva ter stoje v Florenci. 6. junija prične invazija 6 peklenskim bombniškim in granatnim obstreljevanjem, Angleži in Amerikanci se zajedo krepko v Normandijo, protisnnki se izjalovijo. In brez prestanka divjajo angleški bombniki nad Nemčijo in uničujejo naša mesta. Taka sia junij in julij. Te mrzlo besede moramo enkrat povedati, kajti to je resnica in to je čast naših vojakov. To je strašna slika. Toda ta slika je napačna. Če sami ne bi vedeli in mogli potrditi, bi nas mogel Churchill sam najbolje po-nčiti in on so ne bi obotavljal, kajti za njega je ta slika popolnoma drugačna. Čez pol leta bo tako vsakemu vso znano. Takrat bomo imeli občutek, kakor takrat, če se pojavi po divjajoči, z ropotom napolnjeni temni noči neurja naslednje jutro dan, kakor da ne bi obstojalo prav nič, kar bi nam povzročalo strah in nas ogrožalo. Vsa pretekla noč je potem človeku skoraj nerazumljiva. Ta sestavek pišem na bojišču v Normandiji in sem sam vojak. Znani so mi bombniški napadi na naša mesta v Nemčiji, bil sem tudi sam sredi bombniške-ga napada v Berlinu. Nikakor mi niso neznane skrbi za mojo ženo, bolezen in silo. Toda dogodilo se je nekaj čudovitega: Odkar so mi postale jasne te poti misli in odkar se mi potrjujejo korak za korakom, me prav nič ne vznemirja borba in poročila z vzhoda, nasprotno, 6trah pred temi dogodki je izginil popolnoma.
Ko smo že pred enim letom pričeli Izgubljati komad za komadom tega ogromnega ruskega sveta, 6mo bili v zmoti, če nas je to plašilo. Bili smo v položaju človeka, ki stoji za steklenimi vrati in prisostvuje igri treh igralcev skata, ne da bi slišal njih govor. On opazuje karte igrajočih, tipične »grand« karte, ter se pričenja bati, ko vidi, da igralec izgublja fanta za fantom. On 6e zelo ustraši. Nato pa je igro konec in on vidi z začudenjem, da mu njegova partnerja častitata. Česar namreč ni vedel, je to, da ni bila igra »grand«, ki so jo igrali. To jo v resnici enostavna razlaga za važnost ali nevažnost vseh naših izgub pokrajin. Potrebno je le, da smo imeli pred tem potrebno pokrajino — in to smo imeli. To je bil smisel preteklih let, brez dvoma.
Pri tej formulaciji takoj opazimo, da igra gotovo vlogo pojem časa. vlogo, ki je doslej nismo poznali. Pri tem moramo premisliti naslednje: Anglija in Amerika sta pričeli leta 1939 vojno v letu, ki je bilo za obe jako neugodno. Obe državi še nista gotovi. Združene države še niso niti tako daleč, da bi lahko oficielno stopile v vojno. Nemška premoč je očividna. To ve tudi Anglija, le ne pozna vsega obsega. Angleški račun je bil v resnici ženijalen: Anglija hoče namreč onemogočiti, da bi padla odločitev v tej vojni s strategijo, množico ali hrabrostjo, ki bi dovcdla odločitev, vojna mora doseči na vsak način fazo vsesplošnega izčrpanja, to je končne borbe. Kajti takrat je dobila vojna značaj, ki ga potrebujeta Anglija in Združene države: valovanje, gugalnico. Takoj se bom povrnil k temu pojmu, katerega nočemo pozabiti.
Fiihrer je to točno vedel. On je poskusil ta načrt prekrižati, vso države, ki jih je Anglija iz tega namena Nemčiji zoperstavila, hitro premagati in izsiliti leta 1940 strateško odločitev. Bili smo jako blizu zmagi. Toda uspelo ni, ker so je Sovjetska zveza zvezala s kapitalizmom in stopila v vojno. Anglija je zadihala lažje. Takrat ni bila Stalinovega mišljenja, da bo Nemčijo straleško premagal, toda zadihala je le lažje, ker si je vojna prilastila v resnici obliko va-
lovanja, za katero so zgradili Angleži in Amerikanci svoj celotni načrt. Njihov »general čas< ni bil izum. Začel je resnično delovati.
Valovanje je postalo očividno. S strateškim dejanjem, z bitko ni bilo možno premagati Sovjetske zveze, vojna se je zavlekla, čas je mineval, Anglija in Združene države sta se oboroževali. mi pa smo bili zelo zaposleni. Istočasno pa so nam puščali kri. Naša vojna proizvodnja je delala v tem smislu naprej. Anglija jo pričela šele takrat. Popolna ureditev je bila izvedena šele v letu 1041-42. Valovanje, katerega princip so Angleži vedno v zgodovini iskali, je zaključilo prvo fazo, ko je bila Nemčija zgoraj, njeni nasprotniki pa spodaj. Sedaj se dviga Anglija. To je bila druga faza. Vojna je pričela v drugo. Vsi so bili že utrujeni, vsi že deloma razbiti, čas konca ni mogel biti, tako se je zdelo vsem, več daleč, le da je bil preložen v fazo, ko je Anglija zgoraj. To je bil Churchillov račuii, zelo pameten račun. Vednost o tem razvoju je dala Angležem moč, da so prestali leti 1940 in 1941, •ko so bili skoraj na koncu s svojimi silami.
Medtem se je vojna v Rusiji in Afriki nadaljevala. Kazalo je, kot da hoče Fiihrer še vedno z vsemi silami doseči slrategično odločitev na obeh velikih bojiščih. Churchill si je mel roke. Druga vojna faza, praktično obnovljen pričetck vojne z novimi angleškimi in ameriškimi sredstvi, bi moral Hitlerja zelo zadeti. Tudi angleški narod je bil zelo oslabljen, toda sedaj se je zdelo, da je dana garancija, da leži konec v časovnem odseku, ko so nemška vojna sredstva izčrpana in zastarela in ko bo pri-čei z ameriško oborožitvijo nov pričetek vojm* s Churchillovimi besdami: Ko bo Anglija zgoraj.
Ta položaj lahko razložimo s primerom iz vsakdanjega življenja: Dva avtomobila vozita do skupnega cilja. Negotovo je, če imata dovolj bencina, ne da bi se prej morala obložiti še z bencinom. Eden avto izbere krajšo, toda težjo pot, misleč, da bo njegovo gorivo zadostovalo. Toda njegov voz ne premaga 6trmine ter se mora vrniti na veliko cesto. Prvi voz pa je že v začetku zaostal ker je že moral v prvi polovici iskati gorivo. Sedaj sta na isti višini — le z razliko, da je eden, Anglija, žo nabavil novo gorivo. Sedaj ima absolutno zaupanje vase.
Tak je bil položaj leta 1913. Angleži in Amerikanci so stali praktično razprtih rok ter gledali na dogodke. Dosegli so premoč na morju in v zraku, razbili Nemčijo počasi, toda zagotovo ter bili daleč od bojišč. S tem mirom bi oni lahko čakali do konca vojne. Toda zgodilo se je nekaj čudnega.
Leta 1944 je pričel nezaslišan naval na Nemčijo. Noben človek ni dvomil, da imajo Angleži ogromne sile na zalogi. Angleži niso prišli le s sto bombniki, temveč s tisoči. Pristali so v Neltunu, sestrelili 200 tisoč izstrelkov v. enem dnevu na enem odseku ter pričeli 6. junija z generalno ofenzivo. Na vzhodu je napadel Stalin z vsemi rezervami. To je bilo jako imponirajoče za svet. Nihče ni opazil, da je bilo vse to zelo čudno in da bi bile te žrtve pred zaključkom popolnoma nepotrebne, če bi bilo vse res tako. Toda prišlo je popolnoma drugače.
Pred enim letom je vedel Churchill žo nekaj o nas, česar še mi sami nismo vedeli. Angleški notranji minister Morrison jo pred nekaj dnevi v Spodnji zbornici odgovoril na vprašanje, kaj je z Nemčijo, dobesedno: >Meni so znane strašne stvari.« Gigantski naval 1. 1944 ni razpolaganje z nadmočnimi silami, temveč najvišja sila in oaničen strah, kakor če avtomobilist opazi, da je cilj še dalje, dalje, kakor je menil in da ne bo imel več dovolj bencina. V tem vzdušju pritisnejo po navadi vsi avlo-mobilisli brezsmiselno na plinsko vzmet. Prišlo je namreč, da ostanemo pri vzgledu, do tega, da ne vozita več oba avtomobila drug poleg drugega, temveč da jo eden — Nemčija — daleč zadaj nekoliko od ceste. Mi sami upamo, da bo zopet skušal najti krajšo pot. V resnici pa se je odločil, da se opremi neposredno pred koncem z novim bencinom. Churchill je to zvedel že prerano, že pred dvema letoma. Za njega samega ni j)il naskok dovolj velik, da bi storil isto še enkrat. Sedaj je prišlo le do tega, da bi dosegel njegov voz šo v drugi vojni fazi svoj cilj. To jo tajnost, ki jo Churchill pozna. Ta primer iz vsakdanjega življenja pa dobro razlaga le dogodke.
Spominjam se še prav dobro, da so teroristi v Franciji v preteklem letu naslikali na steno naslednje znake: »1918 =r 1943.« Leto 1943 naj bi postalo leto 1918. Danes vem, da to ni bila nobena propagandna teorija, bila je to najgren-kejša nu jnost. Churchill zna računat i 1 On ve za termine, katerih sami nismo poznali in še danes ne poznamo. Našli so pri nekem ujetniku neko 6taro angleško revijo, v kateri je bilo narisano orožje »V 1«, napačno sicer, toda vendarle nekoliko približno. Ko sem to videl, mi je bilo vso jasno in potrjuje:
1.	Churchill je pravočasno vedel o novih orožjih.
2.	On ni mogel onemogočiti zgradnje orožja.
3.	On ni mogel konstruirali orožja pred nami.
4.	On ni našel nobene obrambe.
5.	S tem je vedel, da bo dan termin, ob kalerem prične tretja vojna faza in ob katerem bo Nemčija, točno kakor leta 1942. pričela vojno še enkrat od začetka. In v tej fazi bo Nemčija na vrhu.
Tako, kakor je vedel o orožju »V 1«, tako bo tudi zvedel o drugih »strašnej-ših stvareh«. In on ve šo nekaj, kar je zanj še mnogo strašnejše: on pozna termin.
Zaradi tega je napisal >1918 — 1913«, zaradi tega bi moral brezpogojno priti konec leta 1943. Leto je minulo, Mi sami nismo niti dvomili, kaj hi io pomenilo za Churchilla in za Roosevelta. Sedaj jima preostaja le še en poskus: V zadnjih minutah »njihove vojne faze« po-
Njihova linija se ni spremenila - naša tudi ne!
Ko 6o komunisti videli, da z orožjem nikdar ne bodo mogli zmagati, so so zatekli spet k svoji stari taktiki, k laži in zvijači. Medtem ko tolovajsko vodstvo
žo premišljuje, kako bi odkurilo iz vročega pekla, ki so mu ga pripravile domobranske čete, sktišn v zadnjem trenutku rešiti usodo vsaj nekaterih svojih političnih odredov s tem, da bi z lažjo in s propagando oslabilo udarno moč Slovenskega domobranstva.
Komunisti so dobro premislili in preštudirali, kje bo treba razkroj začeti. V članku »Razkrojiti nas hočejo« smo objavili njihova lajna navodila, ki so jih dali svojim aktivistom — komunistom. Istočasno pa so v vseh svojih podtalnih lističih in brošuricah uprizorili organizirano gonjo proti slovenskemu domobranstvu. V ta boj so vpregli vse, od bivšega krščanskega socialista Toneta Fajfarja, preko Mikuža. Krajger-ja, Ziherla. Marijana Breclja, Vide Tomšičeve pa do samega vrha »Osvobodilne fronte«, Borisa Kidriča. Gre jim res za življenje, za biti in ne bili, ves njihov obstoj zavisi samo od tega, ali bodo mogli domobranstvu oslabiti njegovo udarno silo.
Ko smo priobčili poročilo o govorih nekaterih politkomisarjev, ki so že ja-dikovali nad usodo komunizma v Ljubljanski pokrajini in udarjali na mile strune, češ da se bo itak treba pobotati z domobranci, »če hočemo, da nas no bo vzel vrag«, so so nekatera mehka in naivna srca v Ljubljani takoj ogrela za to misel, češ, glejte jih. spreobrnili so se, pojdimo jim nasproti, sprejmimo ponudeno roko; lako bo vsaj konec prelivanja bratske krvi. Vse kaže, da so celo nekateri manj zavedni in manj poučeni komunisti mislili, da hoče vodstvo komunistično partije morda res spremeniti svojo stališče in omiliti svoje strupeno sovraštvo do vsega, kar je zares slovensko in katoliško.
Vsem tem naivnežem na naši ln na komunistični strani — če jih je tam res kaj bilo — pa je jasno in kratko odgovorila Vida Tomšičeva v »Ljudski pravici« z dne 13. avgusta 1944, kjer
pravi dobesedno: »Razkroj sovražnika ne pomeni nikakega kompromisa s sovražnikom, nikakega pomirjevanja s sovražnikom. Razkroj sovražnika, to se pravi
storiti vse, da del sovražnikov zapusti svojo vrsto in drugi del popolnoma razkrinkati na njihovih pozicijah. Razkroj pomeni prav tako razkrojltev vseh ko-lebljivcev, sredincev, ki bi hoteli v tem času odlagati svojo odločitev in čakati na trenutek, ko se bo zmaga definitiv-no obrnila na eno ali drugo stran. Istočasno, ko dajemo možnost prehoda v nuše vrste, moramo z vso silo pobijati vse teorije, da je danes še možno stati neodločen ob 6trani in ne biti obenem sovražnik našega gibanja.«
Iz vsega tega so dovolj jasno vidi, da tu ne gre za nikak kompromis, za nikako popuščanje od komunističnih zločinskih ciijev, ampak da gre res samo za pridobivanje novih članov zločinskemu komunističnemu gibanju ln to v času, ko gre to njihovo gibanje po zaslugi domobranstva že v zaton.
In da si ne bi kdo delal utvar, češ da bi komunisti potem, ko hi privabili nekaj sredincev, ali kot oni predrzno zaupajo, celo domobrancev kaj popustili od svoje zločinske linije, poudarja Tomšičeva ponovno, »da torej no gre zu nikako spremembe našo linije«. Linijo komunistične »osvobodilne« fronte pa že predobro poznamo. To je linija zločinov, lin i ja umorov, linija požigov in nasilja, predvsem pa linija laži in hinavščine, če naj se temu sploh še rečo »linija«. In k tej svoji zločinski »liniji« vabijo komunisti domobrance in predvsem sredince.
še en korak dalje pa je šel Marijan Brecelj v Slovenskem poročevalcu z dne 2. avgusta 1944. V dolgem Članku, kjer je med mnoga besedičenja vstavil skoraj dobesedno uradna komunistična navodila za razkroj domobranskih vrst, se je povzpel celo do tega, da vabi slovensko duhovščino, naj komunistom pomaga razkrajati domobranske vrste. Najprej vabi, tako kot vsi komunistični navijači v zadnjih tednih, »zlato« sredino, naj se pridruži komunističnemu zločinskemu pokretu. »Današnja doba,« pravi Bre-
Nakasic zločinca so se izjalovile
Tolmin, 25. avgusta.
Sijajen in zdrHV razmah Tolmina in njegove domobranske postojanke ie za nrotinarodne komuniste in nji-liove otarske pajdaše bridkost, ki žge in boli.
Tolmin je bil od nekdaj središče goriških Gor, njihovo srce. Saj so po njem prebivalce te gorate pokrajine nazivali za Tolmince. Tolmin je bil na to ponosen in se je rad postavljal kot druga prestolnica goriške dežele. Savojci so ta lepi slovenski trg pod Knzloviin robom, ki se ponuša s pestro, pomembno zgodovino, in je od Stvarnika obdarovan z neprecenljivimi naravnimi krasotami, zmaličili in ponižali. Vsakemu pravemu Tolmincu se je milo storilo, če je v zadnjem desetletju obiskal svoj domači trg; prišel je na domači zemlji v tuji svet.
Pred nekaj meseci so prišli v ta planinski ruj vrli slovenski narodni varnostni stražarji. Postavili so tu svoje šotore in začeli delati. Vedeli so: če hočemo ozdraviti in rešiti Tolminsko, moramo ozdraviti, očistiti in rešiti njeno srce — Tolmin. To vzvišeno delo se jim je čudovito posrečilo. S pravo fantovsko korajžo in nesebičnostjo se jim je v kratkih mesecih posrečilo dati Tolminu novo zunanje in notranje lice. Tolmin je zopet slovenski in je zopet priznano središče prelepe tolminske deželice, ki je po svoji iskreni narodni zavednosti in načelni jasnosti vedno prednjačila med goriškimi pokrajinami. Tolmin se je prerodil v slovenski domačnosti. 1 regnetel in prekvasil jc svojo notranjost in njegova beseda je postala zopet tehtna, odločujoča, da ji prisluhne vsak deželan. V Tolminu je zaplapolala naša trobojnica. V Tolminu je javno zavriskala naša pesem in njen odmev je bobnel od strmih pobočij in skalnatih sten naših Gor. V Tolminu so zginili tuji napisi in so stopili na častno mesto domači. V Tolminu so se odprla vrata slovenskih šol in so slovenski šolarji zopet začeli
srkati vase lepoto svoje materine besede. Iz Tolmina je izšel klic odpora proti nosilnemu komunizmu in izdajalski OF. Iz Tolmina je zadonel stari tolminski klic: »Le vkup, uboga gmajna!« in najboljši tolminski sinovi so si segli v roke in stopili na plan v borbo proti rdečemu nasilju. V Tolminu je začel izhajati »Tolminski glas«, krepko glasilo vseh, ki pošteno mislijo in resnično ljubijo svojo slovensko grudo, V Tolminu je začela poslovati ljudska knjižnica, v Tolminu >mo imeli velik in pomemben strokovni tečaj za slovensko učiteljstvo, na tolminskih tleh so slovenski razbojniki, pomešani z savojskimi izdajalci, že večkrat občutili težko pest pravih slovenskih fantov, v Tolminu... pa noj zadostxuje.
Ti uspehi so pognali komunistične »junake« v obup, razpalili njih jezo in sovraštvo in jim potisnili v roke orožje podlih, zahrbtnih morilcev. V noči od 18. do 19. avgusta ob četrt po polnoči je eksplodiral v novi domo-iDranski vojašnici v Tolminu (prejšnjem gasilnem domu) peklenski stroj.
Udrln se je vsa soba, v kateri so spali fantje udarnih desetin, cvet tolminskih borcev. Vendar ni bil nihče mrtev, niti težko ranjen. Samo štirje so bili malo opraskani. Kdor si je ogledal razdejanje, pride do prepričanju, da je božja Previdnost čuvala naše vrle stražarje. To prepričanje potrjuje še bolj dejstvo, da drugi peklenski stroj, ki je bil nastavljen v vojašnici tolminskega poveljstva, sploh ni eksplodiral. Dva grda satanska naklepa, ki sta oba spodletela.
»Brat mori brata,« se svetohlinsko križajo terenci OF. Ali niso slovenski bratje pogumni fantje, ki so vrnili Tolminu čast, prerodili njegovo narodno zavest in mu dali Dobude za novo, zdravo delovanjel
Bsrite knjige Slov. knjižnice I
Nova madžarska vlada
Budimpešta, 30. avgusta. Dosedanji ministrski predsednik Sztojay, ki za-rarli^ bolezni že, več tednov ni mogel izvrševati vladnih poslov in čigar zdravstveno stanje v doglednem času ni obetalo izboljšanja, je zaprosil zo odstop, čemur se jo pridružila vsa dosedanja vlada. Državni upravitelj je poveril sestavo nove vlade generalnemu polkovniku Geci Lokatošu. Nova vlada je sestavljena sledeče:
Ministrski predsednik: generalni nolkovnik Lakatos, notranji minister: Nikolaj Bonczos (kot doslej), zunanji minister: generalni poročnik Hennyey, finančni minister: Remenyi - Schneller
skusiti z obupanim posegom v vojno — in tega doživljamo sedaj.
Če je potreben za to razmišljanje šo zadnji dokaz, polem ga je prinesel Churchill sam v nekem intervjuju; dejal je: >To vojno moramo končali do jeseni, drugače...« in nato je molčal la stari mož, požigalec.
Do jeseni, tla, vemo, zakaj moramo izvesti zadnjo veliko napore. Ti napori po ne presegajo naših sil. Doslej v tej vojni se še nismo vdali v nobenem kritičnem položaju. Plačali bomo zadnjo ceno, ki jo moramo plačati. Z vsemi sredstvi in z vsemi silami. Zmaga je v resnici popolnoma blizu.
(zopet imenovan), poljedelski in pre-skrbovolni minister: Bela Jurczek (zopet imenovan), pravosodni ' minister: Vladar, lionvecfski minister: Ludvik Csatay (kot doslej), prosvetni minister: Ivan Rakovsky, industrijski minister: 'I ibor Gyulav, trgovinski in prometni minister: Oliver Markos.
Pariz po odhodu nemških čet
Madrid. 30. avg. Iz VVashingtona poročajo, da javljajo poročila iz Francije, da je nastopila v Parizu lakota in kaotične razmere. Sicer se lahko dobi v Parizu steklenica šampanjca za 2000 frankov, toda kruha ni skoraj nikjer mogoče dobiti. Dolar stane sedaj že 400 frankov, to je 8 krat toliko kot je uraden tečaj. Proli temu so protestirali že tudi zavezniški vojaki, ki dobivajo plačo v francoskih frankih na podlagi uradnega tečaja. Da sredi take inflacije ne manjka umazanih vojnodobičkarskih poslov, ni prav nič čudno.
Tudi politično vlada vse prej kot red. Na De Ganila sla bila med njegovim 8-dnevnim bivanjem izvršena nič manj kot dva atentata. Policija je povsem brez moči. Zavezniki se ne brigajo za notranje politične zmešnjave, potem ko so predali notranje vodstvo de Gaulltt. To je, tako zaključuje dopisnik, slika francoskega glavnega mesta po odhodu nemških čet,
eelj, »je zadnji klic vsem tistim, k| m, s svojim vedenjem podprli tako imeno-vano politično sredino. Njih mlačnost i„ ipekulantstvo njihovih voditeljev nima nobene realne perspektive več. Zadnji čas opredelitve je prišel. In prav oprii-delitev takih ljudi na stran Osvobodil-ne fronte more brez dvoma prispevati k razkroju domobranstva. In še nekdo lahko v tem prispeva, to je slovenski duhovnik. Na* kakšen način lahko slovenski duhovnik pripomore s temu razkroju, sam dobro ve. Marsikje mu jo pot v nasprotne postojanke najbolj od-prta.« Res mu je široko odprta, vsi slovenski domobranci si tega stika žele, ker vedo, da je Mikuž samo eden!
Dobro je, da komunistična navodila vsi poznamo. Dobro je. da vemo zj snubljenja in za ovinkaste noti, ki hi jih racfa komunistična razkrojevalm akcija. Morda bi komunisti s tem pozivom res koga preslepili, ako ne bi vsi dobro vedeli, da se komunist samo po. tuhne, da menja dlako, svoje volčje narave pa ne menja. V tem primeru p« komunisti niti dlake niso menjali, saj odkrito izjavljajo, da pri vsej tej taktiki »no gre za nikake spremembe njihovo linije«, to jo »linije« zločinov in laži.
Komunistična linija se torej ni spre menila — tudi naša se ne bol In naš; linija je: boj komunizmu do popolnega uničenja, boj za popolno svobodo slovenskega naroda. In na te] liniji nas ne bo motil in oviral nihče, pa naj prihaja od koder koli.
, OPOZORILO
vojnim obveznikom
Vojni obvezniki rojstnih letnikov 1914 do 1920, ki so z razglasom Vrhovnega komisarja za Jadransko Primorje pozvani k zdravniškemu pregledu in nastopu vojne službe, se opozarjajo, naj se točno drže objavljenega vrstnega reda in naj prihajajo pred naborno komisijo na Stadion — Vodovodna cesta — natančno dotičnl dan in uro, ki 6ta po razglasu določena zanje.
Najkasneje do 8. ure zjutraj morajo biti vsi za dotičnl dan vpoklicani obvei-niki na Stadionu, sicer se bo smatralo, da izbegavajo vojno dolžnost in se lin i njimi postopalo strogo po tozadevnih predpisih.
Kdor izmed obveznikov vpoklicanih rojstnih letnikov doslej iz kakršnega koli razloga še ni bil pri naboru, naj v iz-ogib težkih zakonskih posledic zanesljivo pride k naboru dne 9. septembra 1VM4, ob 8 zjutraj in naj prinese tozadevno opravičilo s seboj.
Pokrajinska nprava v Ljubljani
Vojaški urad
t z Trsta
Cirkularni čeki so vedno bolj v prometu, Ker prebivalstvo razume sedanji položaj, jih je brez nadaljnjega sprejemalo kot plačilno sredstvo, a je odklanjalo čeke bank, ki imajo svoje sedeže v zasedenih predelih južne in srednje Italije. Sedaj je bilo objavljeno, da se smatrajo za veljavne tudi čeki takih bank. Zadostuje ie, da imajo te banke kako svojo podružnico izven zasedenega teritorija v Italijanski socialni republiki ali v jadranskem pri-morju. Sprejemanje takih in vseh že itak veljavnih cirkularnih čekov je obvezno in je njih veljava enaka gotovini.
Avtomobilska nesreča. V bližini pokopališča se je v Istrski ulici prevrnil avto. Razen poškodb na avtomobilu so bili ugotovljeni tudi ranjeni, katerih poškodbe pa k sreči niso bile težke, Ranjeni so bili: delavec Umberto Bo-naca iz Gozdne ulice štev. 6, pleskar Giorano Nelli iz Finove ulice št. 12, del avec Anton Cunja iz Severijeve ulice št. t, delavec Franc Voltolina iz Gornje Grete št. 276 in vozač Ernest Mslleo iz Istrske ulice št. 98. Imenovani so se zatekli v glavno bolnišnico, kjer so jih obvezali in nato odpustili.
S kolesom se je prevrnil v ulici Niz-ze Kajetan Moretti, stanujoč v ulici Sloge št. 21 in se pri padcu tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je bil sprejet v zdravljenje za dva do tri tedne.
Umrli so: Brentar Frančiška por. Graci, Pertot Katarina vdova Enik, Fi-linič Marija por. Dtiimovič, Blasizza Henrik iu Bertoš Jože.
GOSPODARSTVO
Tvorniške kuhinje na Hrvatskem.
Posebno v Bosni je vedno več tvorni-ških kuhenj, otf katerih je bila prva ustanovljena poleti 1941 v Sarajevu.
»Aliirana« Italija brez surovin. Pod tem naslovom poroča Deutsche Adrift-Zeitung, da je na svoji zadnji seji ministrski svet Bonomijeve vlade razpravljal o vprašanjih prevoza in surovin. 25 železniških delavnic, ki so jih nahaja danes v zasedeni Italiji, predvsem velika železniška delavnica v Napoliju, ne morejo delati zaradi pomanjkanja premoga. Počasi bo postalo tudi zaslepljenim angleškim prijateljem jasno, kaj je vse dobavila zadnja leta Ncjpčija Italiji in da se je temu zahvaliti, če se je gospodarsko življenje v Italiji vzdržalo. Mussolini je lani julija navedel nekaj številk o uvozu surovin iz Nemčije za leta 1940, 1941, 1942 in prvih 6 mesecev 1943: 40 milij. ton premoga, 2 milij. ton kovin, 22.000 ton bune (umetnega kavčuka), 220.000 ton letalskega bencina, 421.000 ton motornih olj itd. Manjše dobave drugih kovin niso upoštevane.
Organizacija denarnih zavodov na Hrvatskem. Na osnovi zakona o ustanovitvi hrvatskih stanovskih organi/a-eij je bila v okvirju glavne zveze stanovskih organizacij ustanovljena hrvatska zveza za bankarstvo in zavarovalstvo. Člani te zveze morajo biti vsi denarni in zavarovalni zavodi na Hrvatskem,
Zadnja pot treh mrtvih junakov-domobrancev \
Z volfko udeležbo na pogrebu nadporočnika Bana in višjih narednikov Lipovška in Metiikoviča J je zavedna Ljubljana soglasno obsodila podel komunistični zločin	j
Večna beseda našemu času
Ljubljana, 30. avgusta.
Včeraj popoldne se je Ljubljana poslavljala oa mrtvih junakov, žrtev podlega zločina v Stični. Ljudje so občutili tragiko prizadetih družin, ki so morale darovati svoje drage domovini. Ljudstvo je junaške žrtve neprenehoma obiskovalo in jih kropilo. V cvetje odeti so tu čakali zadnje poti nadporočnik Bano in njegova hčerka Majdka, višja narednika Metlikovič in Lipovšek Franci.
Ob pol štirih se je zbrala velika množica ljudi, da pospremi k zadnje-
Poveljnik in prijatelj Bano!
Po I leta bo kmalu, ko sva se spoznala t I. domobranski skupini.
Z enakimi pogledi na probleme današnje prelomne dobe, v skupnem življenju in borbah sva si postala prav dvbra prijatelja, dejal bi skoraj brata. Pa ne samo meni, vsem svojim vojakom si bil olelovsko dober in skrben poveljnik, tovarišem prijeten drug, nadrejenim pa vojaško poslušen lastnik.
Veliko borb in lepih uspehov je do-itegla Tvoja leta, zato si bil upravičeno ponosen na svoje junake, le-ti pa so bili ponosni na svojega junaškega poveljnika nadporočnika Bana.
Ko sva se zadnja dva meseca nnkaj-trat sešla, si mi nasmejanega obraza in Itrelih oti pripovedoval o zadnjih pohodih in uspehih naše tele. >Spet smo za-plenili dve strojnici, precej municije< — d dejal, a ie se Ti je zresnil obraz, ko ti omenil, da je eden Tvojih vojakov ranjen, en podčastnik pa je padel.
»Najboljše izgubljam!* si mi poloiil. T)a, najboljši med nami padajo, zato se ne ludim, da je Bog, ki spremlja fn blagoslavlja naše napore, izbral tudi Tvojo žrtev.
Notranje prepritan, da more biti le krščanska družina osnova bodotega reda in družbene ureditve, si si ustvaril svoj dom in družino. Lepa harmonija je vladala v njej, ki Ti je neprenehoma vlivala toplih misli in nežnih čustev. Kako rad ti govoril o svoji dragi ienki in o dveh svojih ljubkih hčerkicah. Kako otroško vesel si bil, ko se Ti je v pomladi izpolnila vroča želja, da si mogel bili doma na dan, ko je šla Tvoja Majdka k prvemu 89. obhajilu. Ljubezen do družine Ti je navdala misel, da si jo povabil na počitnice k sebi v Stično. Prisoten sem bil oh tem prisrčnem snidenju preteklega petka. Kol da bi slutil, da je to poslednje snidenje na tem svetu.
Mali, domovina, Bog — Tebi niso bile prazne besede. Po dobri vzgoji, ki »i jo prejel od svojih staršev, si svojega duha in telo vzgajal in krepil v katoliških organizacijah. Med prvimi si bil v vrstah Šentjakobčanov prej, med prvimi si bil ludi sedaj, ko so se duhovi na Slovenskem ločili na levo in desno. Zaradi svoje globoke vere v Boga, prave in nesebične ljubezni do našega naroda, p« dobrega poznanja bistva in cilja komunizma si se od vsega početka postavil na odklonilno stališče do komunističnega pokrela Osvobodilne fronte. Tokšen si bil privatno, takšen si se upal nastopiti v uradu, takšen si zgodaj vstopil v Slovensko domobranstvo.
Šel si v borbo proti sovražniku našega naroda in njegovih tradicij — v jasni in odkriti boj, ker Tvoj značaj za-hrbtnosti ni poznal. — Poznal pa jo je Tvoj in naš sovražnik. Spoznali in občutili so komunisti zadnje čase, da domobranskim srcem in orožju niso več dorasli, zalo se morajo posluževali novih, zločinskih sredstev, sredstev, ki se jih v boju z nasprotnikom upa poslužiti le mednarodni kriminalec in terorist.
Poslali so peklenski stroj, ki je poleg drugih vzel življenje ludi Tebi in Tvoji Majdki in težko ranil Tvojo družico.
Odmrlo je telo vzornega domobranskega častnika, odmrlo srce družinskega oteta.
Njim pa, ki se poslužujejo tako podlega načina borbe, pa veljaj ob Tvoji krsti, Drago, naše zagotovilo in prisega, da bomo boj nadaljevali do naše zmage, nadaljevali s podvojenimi silami in poostrenimi sredstvi.
Naš Drago! Vojaki Tvoje lete Te zadnjič pozdravljamo in se Ti zahvaljujemo za Tvoje delo in žrtev za naš narod!
Pozdrav tudi od poveljnika, častnikov h domobrancev I. bataljona. S. B.
mu počitku vrlega slovenskega moža nndp. Bana in njegovo hčerko. Junaškemu možu so se prišli poklonit najvišji predstavniki oblasti. Nemškega zveznega častnika je zastopal major Kohl, zahvalo slovenskega narodu in domobranstva pa so mrtvemu junaku prinesli g. prezident Rupnik, podpolkovnik Krener s podpolk. Peterlinom in Vizjakom in zborom domobranskih častnikov.
V imenu udarne bojne skupine majorja Križu se je od rajnega junaka poslovil poročnik Vovko. Na kratko je opisal potek in način zločinskega atentata, ki jc imel namen uničiti hrabre povel jnike udarne skupine, med moštvom pa povzročiti zmedo. Ne, ne bodo nas uničili zločini, ko nam že hude borbe nc morejo priti do živega. šli bomo naprej do uresničitve onega cilja, na katerega smo prisegli — do uničenja zločinskega komunizma.
Za njim je spregovoril stanovski tovariš Pavle Borštnik, ki je orisal blag in klen značaj pokojnega nadporočnika Bana, njegovo težko življenjsko pot.
Hrabrega častnika in njegovo hčerko so vzeli na rame domobranci, razvrstil se je žalni sprevod. Na čelu je korakala domobranska godba s častno četo, sledili so mnogi venci, za njimi krsti z vojaškim spremstvom, duhovščina in nato sorodniki. Za njimi so šli predstavniki oblasti, /bor častnikov, nato pa zelo dolga vrsta spremljevalcev na zadnji poti.
Ko so mrtvega častnika in 7 letno hčerko polagali v isti grob, je ljudstvo dolgo časa nemo stalo ob odprtem grobu. Oči mnogih so se zasolzile, ko je duhovnik spustil nu krsti prvo prgišče prsti.
Med drugimi na grob položenimi venci so bili tudi venec nemškega zveznega štuba, venci g. prezidenta in slovenskega domobranstva. Tudi Bclo-kranjci so zglednemu rojaku poklonili venec zahvale.
Ob petih je odšel na zadnjo pot proti Orlovemu vrhu višji narednik Metlikovič Riko. Tam ga jc čakala častna domobranska četa. Domobransko vodstvo je zastopal podpolkovnik Peterlin. Molče so stali pokojnikovi tovariši domobranci ob težkem slovesu, ko je padli junak za vedno zapustil svojo mlado ženo in od žalosti potrto mater. Višji narednik Metlikovič Riko je vsem tako lepo kazal zgled, kaj se pravi lepe dni mladega življenja darovati domovini.
Ob šestih' so se prijatelji in tovariši poslavljali od višjega narednika Lipovška Francita. G. prezidenta je na zadnji poti mladega junaka zastopal tajnik pokrajinske uprave. V imenu domobranstva so se žrtvi prišli poklonit podpolkovnika Peterlin in Viz-
i'ak z mnogimi častniki z majorjem Lrižem na čelu.
Ob odprtem grobu jc pokojniku govoril poročnik vovko. Zahvalil se je mrtvemu junaku za tako hraber vzgled žrtvovanja in z vsem glasom zaklical, da nas ti zločini niso potrli, temveč znova pokazali, da je borba proti komunizmu neizprosna do konca. Zadnje besede mu je spregovoril tovariš iz šolskih let. Kakor se je slovenska mladina vzgajala, taka bo ostala tudi na brambnih okopih pred komunizmom. Zločini nam vere v zmago ne morejo zatemniti, kri zavratno umorjenih pa nam je novo seme za nesebičnejše delovanje.
•
Mrtvi junaki so imeli tako lepo zadnjo pot, kakor se za junake spodobi. Ta dan se je znova pokazula hvaležnost slovenskega naroda do onih sinov, ki žrtvujejo svoje življenje za naše skupno življenje, za življenje slovenskega naroda. Na najbolj podel način izvršeni umori so nas potrli, toda obenem utrdili v neizprosni borbi proti komunizmu. Vzeli so četi njenega hrabrega komandirja Križeve bojne skupine, nadporočnika Bana, niso pa vzeli tem fantom junaštva v borbi. Ko bo 28. četa s prezirom smrti hitela v juriš, bo vedela, saj tako bi nas vodil tudi naš hrabri komandir Bano.	~~
skov
ala gimnazijo.
Drago Bano se f je rodil 22. dec. ) 1903 v Metliki. ) Oče je umrl, ko je 1 bil Drago star tO i mesecev in n je- } gov starejši lirut ) 2 leti. Mati, vdo- t va se je sama f trudila z vzgojo sinov, se pre-eli-la kasneje v Ljubljano, da sta sinova 1 či Ii ko obi-Drago je absolvi-ral trgovsko šolo, na kar je šel takoj v služlio na poštno hranilnico, kjer je t bil v službi 21 let.
Silno je ljubil Belo Krajino in :el tja, kadar je le mogel. Decembra 1943 leta je vstopil v Slovensko Domobranstvo, bil je na Gradu, kmalu odšel na teren v Grosuplje, od tam v Stično.
Ob atentatu v Stični je bil sicer izven poslopja, v katerem se je ta nesreča zgodila, u-odno pa ie bilo, da so ga ravno tisti trenutek poklicali, da podpiše nek nujen spis, zato je prišel 9 k oknu in kar na oknu podpisal. V tem f je pa peklenski stroj že eksplodiral, f
Padel je junak	-
»Mojega sina ne bi bilo več med živimi, ko bi nadporočnik Bano ne bil tak junak,« je dejala neka mati, ko je zvedela za nadporočnikovo smrt. Ko je bil nadporočnik Bano še v Grosupljem, se je nekoč, moralo je biti januarja ali februarja, peljal z oklepnim vlakom na nočno vožnjo. Ker so komunisti imeli tedaj še stalno zasedeno llovo goro, so mogli neprestano nastavljati mine pod tručnice in v zasedah prežati na vlak. Da bi sc oklepni vlak zavaroval pred vsem tem, so morale ob njem hoditi po bregu pobočne pa-trole, ki so sporočile moštvu nu vlaku grozečo nevarnost. V putrolo so šli vedno najbolj pogumni in žilavi fantje, saj so morali biti vedno pripravljeni, da zadenejo ob komunistično zasedo, pa tudi pot je bila naporna, saj so morali hiteti, če so hoteli na svoji poti čez drn in strn iti vzporedno z vlakom, čeprav se je pomikal naprej le s hitrostjo štirih kilometrov na uro.
V to pobočno patrolo je šel tiste noči, ki bi bila za vso posadko oklepnega vlaka usodna, nadporočnik Bano. Z brzostrelko, pripravljeno na strel, je hitel pred svojimi funti in se pomikal v temno noč daleč pred vlakom. Kar se oglasi nekaj metrov pred njim pritajen glas:
»Tovariš, v kritje pojdil Oklepni vlak grel«
»Čakaj, grem pa kar k vam!« ln že je pomolil nadporočnik Bano svojo brzostrelko preko roba kadunjc, v kateri so izza varnega kritja prežnli na vlak komunisti. V temno noč se jc zabliskal plamen in zaregljali streli: šest razbojnikov se je zakotalilo po zemlji. V tem jc Bano že opazil žico, ki je vodila iz zasede proti tračnicam. Dal je znak in vlak se je ustavil.
Medtem ko so komunisti do takrat nastavljali mine, ki so se razletele ob pritisku prvega vagona in ni bilo posebne škode, ker sta bila prva voza navadno tovorna vagona, obtežena s tračnicami in kamenjem, bi tedaj z žico sprožili mino šele, ko bi pripeljali nanjo oklepni vagoni. Kdo ve koliko mladih življenj bi bilo uničenih, kdo ve koliko src bi zaplakalo ob izgubi svojih dragih, ko bi takrat nadporočnik Bano ne bil tak junak, ln danes plakajo vsi ti za njim...
Verjetno je, da so ljudje pozabili, kaj je zver in kako žtvi. Če bi namreč videli, kako živi — če bi videli ne samo z očmi, ampak tudi s pametjo — bi občutili razliko, ki je med človekom in zverjo. Ne bi živeli tako, kot živijo sedaj, prizadevali bi si, da to razliko ohranijo in poglobijo. Zver je prav zalo zver, ker živi v divji borbi za obstanek, v borbi za boljši kos mesa. Zaradi hrane, zaradi uživanja je borba. V naravi vlada neizprosni zakon, da velike ribe žro manjše.
Zdaj pa poglejmo v življenje ljudi. Mnogi ljudje niso v načinu življenja nič drugačni kot so živali, samo da jedo kuhano in bolj izbrano. Verujejo, da imajo dušo, živijo pa, kot da je nimajo. Imajo pamet in voljo pa jim ne služita v to, da bi se razlikovali od živali. Človek in žival uživata hrano, v tem sta si enaka. Toda samo do tu. Razlikujeta pa se že v borbi za hrano, pa tudi v uživanju samem. Uživanje hrane določa živali nagon, človeku bi ga morali določati pamet in volja. Če pamet ureja človekov nagon po prehrani, se človek
dviga nad žival, če ga ne ureja, pade pod žival, slabši je od živali. Žival se samo hrani in ohrania svoj rod in že izpolni svoj namen, pri človeku pa je to najnižje, vse drugo je višje, tu je šele začetek — konec pa je šele v Bogu, vmes pa je ner izmerna pot rasti v duhovnost.
V naravi je boj za obstanek, ker vladajo nemi zakoni in narava nc pozna odpovedi. Urejeno uživanje dobrin omogoča složno življenje človeštva, nebrzdano uživanje pa nujno rodi boj, boj iz same požrešnosti. Mir je samo v odpovedi, da more imeti tudi moj bližnji prostor na soncu. Mir je samo v odpovedi, da sc telo pokori pameti in ne nagonom. Telesu je namreč hitro ugodeno, da ima, kar potrebuje, nebrzdanemu pohlepu duše ne zadošča ves svet. V tenl je tudi razlika med človekom in zverjo. Zver je sita, človek nikoli, če se sam ne obvlada.
Dobro bi bilo, da bi ljudje zopet od blizu videli življenje zveri, potem b: se morda sramovali sami sebe in b: si zaželeli, da bi bili vsaj malo zopet — ljudje.
Ali ste že brali
velike umetnine, ki jih je islandski književnik
spisal
Gunnar Gunnarsson?
V teh dneh boste imeli priliko čitati njegov veliki roman
»Na bregu življenja«
Izhajal bo v »Slovencu« kot
naš novi listek
in bo nujal vsem čitateljem prav poseben leposlovni užitek.
Tri rdeče »brigade« tepsne pri Žužemberku
St. Vid, 30. avgusta 1044.
V teku zadnjih dni so razne edinice udarnih skupi« stotnikov Meničanina, Stainenkoviča ler majorja Križa prodrlo v tolovajske predele Suho Krajine in znova dokazale visoko borbeno stopnjo slovenskih domobrancev. V petek so prodirale večje domobranske skupine v smeri proti Žužemberku, Zagradru in Sa-dinji vasi. Sredi noči so naša oddelki na pohodu naleteli na tolovajske bande v vasi Gunvbišče pri Sela-šumberku, kjer so ravno kradli žito. Imeli so ga naloženega že nekaj težkih voz. Ker so domobranci pravočasno posegli v akoijo, so zajeli poleg več tolovajev tudi vse naro-pano blago in ga vrnili kmetom, katerim so ga komunisti pokradli.
Zlasti hude borbo na večjo razdaljo, v katerih je sodelovalo posebno težko orožje, so se razvile pri Zagorici. Borbe so trajale tu z nezmanjšano srditostjo nekaj ur, ko 6o se morali tolovaji s težkimi izgubami umakniti proti Sadinji vasi. Domobranske čete so tolovaje zasledovale proti Žužemberku in Sadinji vasi, kjer so se borbe nadaljevalo ves dan do ve-večera, ko so morali tolovaji pod neizprosnim ognjeni domobranskega težkega orožja spet zapustiti svoje položaje in eo v velikem neredu umakniti čez Krko. V bojih so bile Uubčeva, Cankarjeva, Tomšičeva brigada in Dolenjski odred.
Izgube tolovajev v teh bojih se no dado točno preceniti. Domobranci so našteli 29 mrtvih banditov. Padel je tudi vodnik 2. voda 3. bataljona Gubčeve brigade, pni katerem je bilo najdenih več zapiskov. Plen udarnih skupin v tem pohodu je naslednji: 3 mule, 2 konja s sedli, od težkega orožja pa, ki 6o ga morali pustiti komunisti na položajih: en protitankovski top, en težki minomet, nekaj strojnic, mnogo munioije in min. Domobranske izgube so: 3 mrtvi, nekaj lahko ranjenih. Izgubili eo enega konja in dve muli.
Danes zgodaj zjutraj je prodrla močnejša kolona domobranske skupine spet v Suho Krajino. Ko je uzrla tolovajska zaseda pred Žužemberkom naše predhodnice, jo je jadrno ucvrla, ne da bi oddala en sam strel, proti Žužemberku, ki ga je Gubčeva brigada na novo »osvobodila«. Neki drzen vod je v svoji neprimerni hrabrosti kar sam jurišal na Žužemberk in ga v naskoku zavzel. Zanimivo je to, da je celokupna Gubčeva brigada, ki jo smatrajo komunisti za »elitno*, bežala pred tridesetimi domobrancu
Odpor tolovajev je bi,l tako šibak, da ga komaj lahko omenimo. Zlasti so se na tem pohodu izkazali minometalci Me-ničaninove 6kupine, ki so imeli sijajne zadetke. Izgube komunistov se tudi na tej hajki ne dajo ločno ugotoviti. Našteli so 14 mrtvih tolovajev, dva pa sta bila ujela. Binometalci so uničili težko »bre-do«, zaplenili pa so nekaj lahkih strojnic in pušk. Nekemu oddelku se je posrečilo zapleniti večje število težkih min
in razne munioije. Domobranci so ujeli tudi 7 konj in manjše število natovor-jenih mul.
Največji uspeh pa je kajpak v tem, da so domobranci našli komunistično skladišča usnja in surovih kož. Vse zaplenjeno blago je bilo prepeljano na izhodiščne postojanke. S tem so prizadejali domobranci komun ustom nenadomestljivo izgulio. Kakor kaže, hudo morali tolovaji še nadalje bosi »osvobajati« Suho Krajino.
Pri te mod stoik u zaplenjenega blaga si lahko predočimo, kakšne davke plačuje že vsa tri leta vojne naš slovenski kmet. .lasno je namreč, da izvirajo vao te kože od rekvirirane živine.
»Divizijon« brez topov
Novo mesto, 24. avgusta.
V torek, 22. avgusta, je novomeška bojna skupina odšla v večjo akcijo proti Žužemberku. Komunisti niso kazali nikake volje spustiti se z domobranci v borbo. Kakor hitro so komunisti zagledali naše fante, so se že razpršili nu vse struni, da bi jih še naše krogle kmalu ne dohitele.
Istega dne dopoldne pa so domobranci nn hribu nnd Srednjim Lipovcem naleteli nu skupino tolovajev, ki je nosila ime >2. divizion 1. artilerijske brigade Vil. korpusa«. Ko so domobranci zvedeli, kako imenitnega nasprotnika imajo v bližini, so si mislili: artilerijsko brigado se splača napasti in so z vso silo naskočili komuniste. Po kratki borbi se je »divizion« razbežal na vse strani. Na mestu je obležalo 19 mrtvih komunistov, med njimi komandant diviziona poročnik Rosman Miroslav in politkomisarja Vidic in Gvetan Franc. Ln tolovaj jo bil ujet.
Iz zaplenjenih listin so domobranci spoznali, da je ta »divizion« štel 62 ljudi. Funtom se je čudno zdelo, kje imajo ti ljudje topove. O kakem težkem orožju še sledu ni bilo, še lahkega niinometa niso opazili. Lahko
ie tako tvoriti »artilerijske lirigude« rez topovi
Poleg te bitke je bilo še več drugih spopadov, v kuterih je padlo oscin Komunistov, trije pa so bili ujeti. Ujetniki so izpovedali, da je življenje med komunisti vedno obupnejše. Domobranci so tu doživeli drugo jirese-nečenje. Ko so videli tnko ušive in razcapane ujetnike, so jih vprašali, zakaj jim komandanti niso dali drugih oblek, ko jim pa po samih komunističnih izjavah Angleži vedno nosijo pomoč. Ujetniki so odgovorili, da so tiste stvari le za komandante. Domobrancem se je to smešno zdelo, kajti prej so dobili komandanta »diviziona« oblečenega v — domobranske hlače!
KULTURNI OBZORNIK
Levstikov »Juntez« v ljubljanskem radiu
Ni še dolgo tega, ko si nismo mogli predstavljati igre brez določenega prostora, brez mask in kostumov, kaj šele brez vidnih igralcev. Toda velikega razvoja radiotehnike so se poslužili tudi umetniki in drugi kulturni ustvarjalci in kmalu je začel radio prenašati poleg Poročil in reportaž tudi koncerte, opere in igre. V kratkem času je bil storjen Velik korak naprej.
Zvočna igra stavlja na igralca nove zahteve. Poslušalcu naj bi pričaral isto kakur «» .gledališkem odru: razplesti nora pred njim dogodek, značaj osebe mora biti povsem jasen in iluzija naj bi bila tolikšna kot v gledališki dvorani z vsemi odrskimi pripomočki in učinkovitostmi. A igralec ima eno samo izrazno sredstvo za to na razpolago — samo svoj glas. Kretnje, mimika, kulise in najrazličnejši odrski rekviziti ne pridejo v poštev za radijskega igralca. Na tem mostu ne bomo načenjali vprašanja, v »oliko more radijska ali zvočna igra nadomestiti igro na odru, kakšne so Prednosti ene in druge predstave, to vprašanje bomo načeli drugič. Dejstvo
je, da smo prišli od začetnih poizkusov že do radijskih dramskih iger, ki nam nudijo velik umetniški užitek.
Že v preteklih letih smo dosegli pri nas lepe uspehe na tem polju. V najnovejšem času smo potem, ko je prevzel vodstvo ljublj. radijske postaje ravnatelj g. Schmidt, zaslišali spet igre. Novo vodstvo radia je pokazalo razumevanje tudi za slovenski spored in je sploh postajo oživilo po badoglievskem mrtvilu. Slovenske narodne pesmi, slovenske zakladnice, slikanice in zvočne igre so napravile spet postajo zanimivo. Poleg razvedrila nam prinaša tudi mnogo kulturnih in globoko umetniških užitkov. Zal le, da postaja ni toliko močna, da bi jo slišali vsi slovenski kraji.
Danes hočemo poročati o enem izmed takih kulturnih dogodkov, o zvočni igri Levstikovega »Junteza«. Gledališče je že večkrat mislilo in poskušalo vprizoriti te Levstikove dramatske prizore, a zmeraj brez uspeha. Težava je namreč v tem, da so ti prizori zelo neenotni, razdrobljeni in jih ni lahko združiti v zaključeno celoto. Zato je bilo do zdaj to dramsko delo nekako mrtvo. Sedaj pa se je lotil priredbe dramaturg g. Janko Moder in sicer priredbe za radio. Izbral je zelo posrečeno različne inačice
»Junteza«, jih uredil in da je dobilo delo zaokroženo celoto in okvir, je nekoliko tekst dopolnil. Vendar ni nikjer trpela nasilja Levstikova misel in je res delo mnogo pridobilo. Vstavil je v igro igro in je tako delo dobilo najbolj posrečeno rešitev, v kateri dobi polno veljavo in pomen razmišljanje gostilničarke Podvrt-nice, ko pravi: »Zdaj res ne vem, ali je igra ali je resnica!« Tudi konec, ki je Modrov, je dober in prinese lepo razrešitev in zaokroženo enoto. Šolani kmečki fant Jarnej, po prirediteljevi zamisli, zaključi predstavo s tem, da ozmerja »štu-dentače«, ki se ženijo pri njegovem dekletu in jim pokaže vrata. Lenico pa vpričo matere in gledalcev-vaščanov zasnubi. Zvezi da končuo tudi mati svoj blagoslov.
fgro je vodil g. inž. Iv. Pengov, znani naš radijski strokovnjak. Inž. Pengov vodi celotni naš sedanji slovenski radijski program, ki po obsegu prejšnji slovenski spored celo presega in ga tudi kvalitetno v marsičem nadkriljuje. Kakor so vse igre, ki jih vodi inž. Pengov, skrbno izvedene, tako je doživel tudi »Juntez« z minimalnimi sredstvi in pripomočki izredno plastično in jasno zvočno podobo. Napovedi je bral sam, igrali pa so člani našega Narodnega gledališča.
Igra je dobila veliko ceno tudi s tem, da je bila igrana v dialektu Levstikovega rojstnega kraja, Velikolaški rojak g. prof.
Avg. Pirnat je uvedel igralce v Levstikov govor in igralci so mu sledili skoraj v celoti. Sam je bral eno izmed vlog študentov in je bil tako nekako merilo, do kod so mu mogli igralci slediti. Dialekt ni lahek in vendar so glavne njegove značilnosti igralci zadeli, kar je poslušalce zares presenečalo. Tako je ritem skoraj pri vseh nemoteno tekel, reflekse za e (široki e, ai in ie) in reHekse za o (široki o, uo in u) so igralci v celoti obvladali. Prav tako jim ni delala težav palatnlizacija in pojav akanja. Rastoča in padajoča intonacija pa se skoraj krije s knjižnim govorom in so jo mogli tisti igralci, ki zelo popolno obvladajo knjižni govor, zadeti tudi v dialektu. Najtežje je seveda z melodijo, ki jo more ujeti (tudi zgornje značilnosti dialekta, a melodijo še prav posebno) samo igralec, ki ima zelo tanek posluh. Melodiji se je predvsem približala in jo v celoti zadela ga. V. Juvanova, tako da je v igri in dialektu dobro rešila svojo nalogo. Igrala je Lenčko. Prav tako igralsko učinkovita in v dialektu popolna je bila ga. I'. Juvanova kot 1'odvratnica. Učinkovitim odrskim podbam je pridružila enako živo zvočno podobo. G. Cesar, ki je mojster v dolenjskem dialektu iz okolice Novega mesta, se je to pot vživel tudi v velikolaški govor in ga zelo dobro zadel. Tudi igralsko je ustvari! plastično podobo Petelinovega, v igri Junteza. Petriča — Nosana je igral g. Jan, ki ga je predvsem igral-
sko zelo dobro izoblikoval, pa tudi v dialektu je bil dober, kar je gotovo znak njegovega dobrega posluha. — V radiu so že dalj časa uveljavlja kot igralec in kot recilator gospod Sever; tokrat je igral Jarneja. Ustvaril je živo podobo kmečkega fanla in ljubimca in tudi jezikovno je bil njegov dialekt eden najpopolnejših. Prav lako je bil Lipnhov Anion živa podoba iz Vej. Lašč, njegov Rondič pa posrečen igralec. Dobro se ja uveljavi ia tudi gdč. Maznvčcva kot Urša, pa tudi gg. Brezigar in Blaž. Prvi je dal močnejši igralski poudarek, dočim je delal dialekt obema večjo težavo.
Tako smo torej dobili v radiu lepo in zanimivo igro. To bo zanimalo literarnega zgodovinarja, pa tudi zabavna in prijetna je zgodba v tej priredbi in jo z zanimanjem še danes poslušamo. Za tako lep uspeh gre priznanje vodstvu pa tudi igralcem, ki so so morali res potruditi, da so se v dialekt tako vživeli. Ta primer mi je dokaz, da so naši najboljši igralci kos tudi narečju in celo vsem njegovim niansam, če so potrudijo in če jih nekdo vanj vpelje. Morda bomo tudi v Narodnem gledališču dobili ljudsko igro, ki bo Igrana v tnko skrbno naštudiranem dialektu kot je bil Levstikov »Juntez« Zdelo se nain je vredno poročati o tej igri v radiu in opozoriti poslušalce radia na lake domače oddaje.	J. P,
Božja zamisel življenja in nje človeška
potvorba
čim hujše so stiske sedanjosti, tem močnejše je v naših srcih hrepenenje po mirnem, zadovoljnem in srečnem življenju, ki bi ga človeštvo imelo, če bi bilo božji zamisli oslalo zvesto.
Bog si je človeško življenje čudovito lepo zamislil. Ko je delal za to svoj načrt, mu je neizmerna ljubezen vodila njegovo vsemogočnost in modrost, zaradi tega je bila prvotna zamisel življenja na zemlji tako lepa, da se nam kaj rada zdi le lepa pravljica, ki nikdar ni bila resnična. In vendar je bilo resnično. Po-slušaimo, kaj pravi o tem božje razodetje!
1. Ko |e Bog sklenil ustvariti človeka, mu je najprej pripravil dom. V rajsko lepoto in bogastvo je ogrnil zemljo in v ta »vrt veselja« (Gen 2, 15) je postavil prvi človeški par, moža in ženo, da bi to rajsko zemljo obdelovala z delom brez truda in trpljenja, brez potu in žuljev ter da bi se množila in rastla v mogočen in srečen človeški rod. •>
Telo in dušo prvega človeka je Bog bogato obdaril: V dušo mu je vlil posvečujoč« milost, da bi mogel z n jo doseči vse človeške zmožnosti presegajočo blaženost v nebesih. Poleg milosti mu je dal še krasno doto, ki daleč presega vse, kar ima danes naša narava. Bil je prost grešne poželjivosti. Koliko težav in bojev mu je bilo prihranjenih, ko ni poznal razbrzdanih strasti, ki zdaj človeka tolikokrat pehajo v zlo in povzročajo njemu in njegovim bližnjim toliko bridkosti. Bil je tudi po telesa neumrljiv, ob koncu njegovega življenja ni prežala smrt s svojo muko in žalostjo. Vse njegovo življenje je potekalo brez trpljenja, ni bilo bolezni ne bolečin, ne telesnih in ne dušnih muk. Ko bi dokončal od Bega mu določeno dobo zemeljskega življenja, bi ga bil Bog vzel k sebi v nebesa v svoje neminljivo veselje.
Ali si moremo misliti kai lepšega? In to lepo, prijetno in srečno življenje je Bog namenil vsemu človeškemu rodu. ki izhaja iz prvega človeka. In kaj je Bog za te krasne in bogate darove zahteval od človeka? Nič drugega ko to, da spolnjuje božjo zapoved, eno samo zapoved, ki mu jo je Gospod dal v raju, da tako dokaže zvestobo in pokorščino dobremu Bogu in Očetu.
Vsi veste., kaj se je v raju zgodilo, kako je prvi človek prelepo i »ožjo zamisel potvoril in zmaličil. Odpovedal je Bogu pokorščino, prekršil edino zapoved, ki mu jo je Bog dal, s tem pa izgubil posvečuiočo milost, z njo vred pa tudi vse ostale prekonaravne darove: neumrljivost telesa, prostost od grešnega poželenja in vsakršnega trpljenja. Izgubil je te darove zase in za vse potomce do konca sveta. Zemlja je zgubila rajsko lira ter se spremenila v solzno dolino, delo je postalo težko in utrudtji-vo, kar vsak dan čutimo, v človeški naravi se je zbudilo silno močno grešno poželenje, ki tira človeka v strašne grehe, kakor se je pokazalo že med prvimi Adamovimi otroki, ko je Kajn ubil svo-
NOVI GROBOVI
+ Franc Černe. Pri izvrševanju svojega poklica je za vedno zapustil svojo ljubljeno družino Franc Černe, strojevodja drž. železnic. Pokojnikovo truplo so prepeljali na Zale, v kapelioo sv. Krištofa. Pogreb bo v četrtek 31. t. m. ob pol štirih popoldne na pokopališče v Šte-panjo vas.
■j- Jože Lenarčič. Pri izvrševanju svoje službe je izgubil življenje Jože Lenarčič, kurjač drž. železnic. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 81. t. m., ob treh popoldne z Zal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj rajnima sveti večna luč In naj počivata v miru! Njunim preostalim naše iskreno sožalje!
OSEBNE NOVICE
Te dni je slavila 50 letnico svojega rojstva industrijčeva soproga gospa Roza Kunčcva. Slavljenka je znana dobrotnica otrok ter jo kot tako poznajo ne samo v našem mestu, temveč tudi po vsej ljubljanski okolici predvsem pa v Mokronogu. K življenskemu jubileju ji tudi mi prisrčno čestitamo!
Prvi Slovenki stavbeniri. Včeraj so bili zaključeni pri Teh. oddelku Pokrajinske uprave graditeljski izpiti. Poleg gg. Marjana Galeta, Otona Strajnerja in Antona Urankarja sta opravili izpit za stavbenika tudi ga. Minka Potokarjeva in ga. Zdenka Vajda-Rozin. To sta sedaj prva naša ženska stavbenika.
ZGODOVENSKI PABERKI
31. velikega srpana: L 1450. se je rodil v Splitu v Dalmaciji latinski pisec in hrvatski pesnik Marko Marulič. Njegova moralno - religiozna in filozofska dela so bila v tedanjem zahodnem svetu dobro znana in splošno razširjena. Od hrvatskih del je najznamenitejši ep Judita, naperjen proti Turkom. V tisku je izšel 1521. leta in je prva hrvaška tiskana knjiga —
1. 1589. je umrl v Ljubljani Jurij
jega brala Abela. Koliko krvi se je grešno prelito skozi vsa tisočletja človeško zgodovine! Koliko zla so napravile druge strasti, ki so ge v človeštvu razbohotile in prestopile kot vse uničujoč hudournik vse mejo. Od tedaj spremljajo človeka trpljenje, bolesti, bolečine in bridkosti. Toliko jih je, da jim imena vsem ne vemo. Ob koncu tega bednega življenja čaka zdaj smrt z vsemi svojimi mukami in bojaznimi.
Življenje, kakršnega živimo zdaj na svetu, ni prvotna božja zamisel, ampak spaček, ki ga je nesrečni človek naredil iz božje umetnine, nesrečna potvorba neskončno modrega dela božje ljubezni.
2. A božja ljubezen je še enkrat poskusila vsaj nekoliko popraviti to nesrečno človeško potvorbo in vsaj nekaj prvotne božje zamisli obnoviti. Bog je poslal svojega Sina nn svet, da človeški rod odreši. Jezus Kristus jo v glavnem popravil, kar je človek v brezumnem napuhu pokvaril. Zaslužil je posvečujoče milost vsem ljudem, da morejo zopet doseči večno blaženost pri Bogu v nebesih. Pripravil je človeštvu neizčrpljiv zaklad dejanskih milosti, da z njihovo |>o-močjo lužje moremo stanovitno brzdati grešno poželenje in spolnjevati božje za-jHivedi. Izročil je svoji Cerkvi sredstva milosti v svetih zakramentih, ki nas očiščujejo grehov, nas pred nadaljnjimi padci varujejo, nam dajejo ntoč živeti po naukih Kristusovih. Tako bi kljub grešnemu poželenju, ki je ostalo, ' iu kljub trpljenju in smrti, ki sta naš delež, vendar le mogli vsaj do gotove mere živeti v niiru in zadovoljnosti.
Pa glejte, kaj je človek zopet storil: Zmaličil je tudi to drugo božjo zamisel odrešenja. Mnogi ljudje in narodi so Kristusov nauk zavrgli, če že ne vsega, pa to, kar jim ni bilo všeč, in so sledili svojim lastnim izmišljotinam, kajti prišel je čas, ki ga je napovedal sv. Pavel, ■"•ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čebljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in l>odo ušesa odvračali od resnice, obračali pa k bajkam« (2 Titn 4. 3). Zavrgli so temelj božjih zapovedi, ki ga je Bog postavil Človeškemu življenju, zato se vse ruši v medsebojnem sovraštvu in uničevanju.
Tako so ljudje že v drugič pokvarili božjo zamisel življenja! To je tisti veliki skupni greh človeštva, ki je kriv toliko nesreč, stisk in bridkosti skozi vsa stoletja človeško zgodovine in tudi današnjih. Za ta veliki skupni greh moramo tudi skupno zadoščevati! In res tudi hočemo zadoščevati, predvsem tako, da svoje življenje uravnamo zopet natančno po prelepi božji zamisli! Tako bomo 6ami prav živeli in dosegli od Boga nam postavljeni cilj v nebesih, s svojim zgledom pa bomo še drugim pokazali pot spreobrnjenja iz človeških zmot k edino pravilni in osrečujoči božji zamisli življenja, da bo življenje ljudi zopet človeka vredno in dostojno ter varna pot k Bogti, ki je zadnji in končni cilj vseh ljudi. Amen.
Dalmatin. Rojen v Krškem je obiskoval Bohoričevo šolo, pa nadaljeval študije na Nemškem. Pod vplivom Trubarja, svojega zaščitnika se je še v tujini začel vaditi v slovenskem pisanju. Najvažnejše Dalmatinovo delo je prevod celotnega sv. pisma. Prevod je pregledala posebna komisija, nakar je bil v \Vittenbergu 1. 1583. dotiskan z letnico 1584. Biblija je največje in najpomembnejše delo vsega slovenskega protestantizma. V njej se kaže velika pridnost in sposobnost prevajalca, ki je že po nekaj letih slovenske književnosti izvršil tako veliko delo. Dalmatinov prevod je ostal v rokah slovenske duhovščine še celih 200 let in uravnaval vse slovensko pisanje —
1. 1823. so Francozi po naročilu »svete zveze«, ki je hotela voditi usodo evropskih narodov po dunajskem kongresu že v smislu predrevolurionarnih načel, zavzeli Troeadero na Španskem in s tem štrli revolucijo. Pri tej akciji je sodeloval tudi nekdanji liberalec savojski princ, kasnejši kralj Karel Albert —
1. 1849. so kapitulirali ogrski revolucionarji pred združenimi avstrijskimi in ruskimi četami pri Vilagošu. Strto je bilo jedro upora, vojska je rešila habsburško državo pred razpadom. Svoboščine iz lela 1848. so bile ukinjene, nastopila je doba Bachovega absolutizma —
I. 1892. se je vršil v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod, uspeh Mahniče-vega delovanja. Postavil je vedo in umetnost, vzgojo in pouk, politično in socialno življenje na katoliško osnovo in ločil duhove na Slovenskem —
I. 1914. je Hindenburg uničil pri Tannenbergu Ruse, ki so vdrli v Vzhodno Prusijo —
1. 1919. so bili imenovani prvi profesorji za slovensko vseučilišče v Ljubljani, s čimer je bila izpolnjena stara želja Slovencev.
Berite »SVET«
Ura bije, o romar! Čas je zate, da izbereš Dot na razpotju.
(Tugore.)
Koledar
Četrtek, 31. velikega srpana: Rnjmnnd Nonat, »poznavalec; Pavlin Trierskl,
Skof; Amija, sveta žena. Potek, 1. kimavca: Egidij, opat; Verena, devica; 12 bratov, mučencev; Ana, prerokinja.
Kino Matica
»Nedolžna grešnlca« ob 16 in 19.
Kino Union »BUmarck« ob 16.30 in 19.
Kino Sloga »Obesite ga« ob 16 ln 19.
Lekarniška služba N o i n o «lntbo Imajo lekarne:
mr. Leustek, Eesljeva costa 1; mr. Ba-hovec, Kongresni tre 12, in mr. Komo-tar. Vi«, TržaSka oesta.
Avgust Kos - sedemdesetletnik
Letos je usoda nadela na rame že osmi križ gospodu Avgustu Kosu, ki je bil rojen t. avgusta leta 1874 v Ptuju iz pristne prleške družine; oče Janez je bil učitelj na okoliški slovenski šoli. Mlademu Kosu je bila glasba že v krvi, prvi pouk v njej je dobil v ptujskem »Mttsikvereinu«, potem pa se je posvetil višjemu glasbenemu študiju zasebno v Ljubljani pri tako odličnih mojstrih kakor so bili profesor Forster, nodučitelj Leopold Belar, p. Hugolin Sattner, p. Angelik Hribar in profesor M, Htibad. ?nl ni mogel v Regensburg in Prago, kamor bi bil rad, da bi sc izpopolnil v glasbi do viška, ker je usoda hotela tako, da je leta 1807. stopil v državno službo davčnega resora. Najprej je služil pri okrajnem glavarstvu v Krškem celili 22 let, ne da bi ptisiil v nemar ljubl jeno muziko. Bil jo pevovodja čitalnice in organist mestne ž.upne cerkve pri patrih kapuci n ih ter vodil petje na Vidmu in v Leskovcu. L. 1019 je bil premeščen v Mursko Soboto, kjer je deloval kot tajnik prve slovenske čitalnice v Prekmurju in veliko sodeloval pri »Prekmurukem Glasniku«. Leta 1022 so ga prestavili v Ptuj, kjer je služboval do svoje upokojitve 1. 10^2. Leta lO^ se je g. Kos za stalno preselil v Ljubljano.
Tudi v Ptuju je bil jubilant v prvih vrstah tamošnjih kulturnih delavcev; osnoval je kmetski pevski društvi v Slovenji vasi in v Zlatoličju (Št. Janž), bil odbornik Glasbene. Matice in tudi občinski svetnik. Cerkveno petje je vodil pri oo. minoritih in kapucinili in se slejkoprej udejstvoval tudi kot publicist s številnimi prispevki ne samo v »Cerkvenem glasbeniku«, v katerem je obravnaval glasbene probleme predvsem liturgično petje, ampak tudi v mariborskem, celjskem in ljubljanskem časopisju, ki je vedno rado objavljalo njegove razprave in dopise. s področja naše domače zgodovine, ki jo g. Kos odlično pozna. Med drugim je pisal o rajhenburškem gradu in Turn am Hartu,oČateških toplicah, o videmiski fari, ki je ena najstarejših v naših krajih (okoli 000) o ptujskem minoritskem samostanu itd. Pa še zdaj se jubilant intenzivno peča z vprašanji naše domače zgodovine; v naši univerzitetni knjižnici in v muzeju je g. Kos eden najmarljivejših gostov, letos je veliko pomagal pri nekem delu s podatki o kontemplativnih re-dovih, ki so bili ali so še na slovenskih tleh.
Kar pa gospoda Kosa, ki je s svojo blago soprogo, gospo Marijo, rojeno Est, vzgojil šest krepkih dečkov, ki so večinoma že v službah, nekaj pa iih dokončuje svoje študije, dva sta domobranska častnika,, najbolj di-či, je njegov skromen in odkritosrčen plačaj pn srčna dobrota in neusahljiv luimor in veselje, ki ga ne zapusti nikoli, naj bi bilo še tako hudo in oblačno. ,Zato ima toliko pri jateljev posvetnega in dtihovskega stanu ko malokdo. Tudi mi se danes pridružujemo vsej tej množici in prisrčno čestitamo g. jubilantu, ki nnm je toli-krat kaj lepecra napisal iz Posavja in Ptujskega polja I
Malo knjižno žrebanje
Od sedaj naprej boste pri malem knjižnem žrebanju namesto bibliofilske tombolske tablice dobili Pregljevo: Na vakance, zato pa odpade Šalljeva pesnitev, ki je bila doslej dodana tombolski tablici. Na vsakih 100 listkov je 15 knjig Na vakance.
Mnogi še sedaj ne vedo, da dobi vsak kupec tombolske tablice eno knjigo: Spev rodni zemlji, ki jo je spesnil S. Šali in je naša nova »Duma«.
Petrolej za obrtnike
Obrtnike, ki prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem svetu bono za petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismeno prošnjo na podlagi soznamov, opozarjamo, naj meseeo septembra dvignejo bone po strokah In imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh:
mizarji A—O 1. aeptembra, P—2 J„ slikarji ln pleskarji 4., urarji, torharjl ln knjigovezi 5., mehaniki «., kleparji in ključavničarji 7., elektrotehniki ln steklarji 9. soptembrn. Upravičenci ee opozarjajo, dn dobe bone le oni dan, ki jo določen 7.a njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati.
Bencin s« peaoSs^ sredetvo t- obrtnik« la september na bo nakazoval,
Opozorilo!
Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaAčito, opozarja prebivalstvo, da mora v slučaju danega znaka za protiletalski alarm takoj zapu. stiti vse Javne prostore in ceste ln se nemudoma podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo naistrožje kaznovana z denarno ia zaporno kaznijo.
Naredba
o ureditvi plučil za blago, uvoženo v Ljubljansko pokrajin« iz ostalih pokrajin operacijskega »zemlja »Jadransko primorje« iu iz drugih italijanskih pokrajin.
Na osnovi pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 24. 8. 1944 in na osnovi čj, 1 naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1043, Službeni list št. 273-86 iz 1943, odreja m: Čl. 1. Vsa plačila za blago, ki se uvozi v Ljubljansko pokrajino iz ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in iz drugih italijanskih pokrajin, se morajo izvršiti preko Hranilnice Ljubljanske pokrajine v Ljubljani.
Čl. 2. V členu 1 omenjeno blago se v Ljubljanski pokrajini ne sme dati prej v promet, dokler ni dokazano, da je položena protivrednost pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Hranilnica sme zahtevati, da se protivrednost položi v celoti ali deloma v gotovini.
Vrednost blaga se ugotavlja na osnovi izvirnih računov in carinskih prijav s prilogami. Ako je utemeljen dvom o navedeni vrednosti, se sme vrednost ugotoviti z izvedenci.
Čl. 3. Če se dokaže, da je bilo dogovorjeno z dobaviteljem za blago obročno plačevanje, 6me finančno ravnateljstvo dovoliti tudi polog pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine v obrokih.
šef pokrajinske uprave sme v ozira vrednih primerih in ce se nudi zadostna varnost odobriti še nadaljnje olajšave.
Čl. 4. Izvrševanje te naredbe nadzirajo carinski organi, organi finančne 6traže in vsi drugi organi, katerim je naloženo nadzorstvo nad blagovnim prometom v Ljubljanski pokrajini.
Čl. 5. Ta naredba se ne uporablja na blago, ki ga uvozijo nemška oborožena sila, višji SS in policijski vodja, organizacija TODT ali kak drug nemški urad za neposredno uporabo.
Čl. 6. 1'rekršitve predpisov te naredbe kaznujejo upravna ohlastva prve 6topnje z globo do L 5000 ali z zaporom do 30 dni.
V težjih primerih se sme izreči poleg globe tudi zaplemba blaga.
Čl. 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani in se uporablja tudi na ono blago, ki je bilo do tega dne že uvoženo ali kupljeno, pa še ne plačano.
Prezident: Diviz. general Rupnik, s. r.
Preskrba insulina za sladkorno bolne
Po nalogu Šefa Pokrajinske uprave ae pri sploSni bolnišnici v Ljubljani ustanovi Javna diabetična ambulanca pod vodstvom primarija dr. Merčun Ljudevita.
Njen namen je strokovno upravičena in pravična razdolitev Insulina tistim bolnikom, katerim jo fivljonjsko potroben. V tej ambulancl se ugotavlja, če in koliko insulina potrebuje stvarno vsak diabetik poleg najstrožjo primerno diete. Bolnik prejine insulinsko nakaznico, s katero potem nabavi določeno količino Insulina pri v to določeni lekarni.
A)	Diabetiku Izstavi matični urad bolnišnico nakaznico -za dlabot. ambulanco, ko se ,1o predhodno ugotovila in vpisala pla-čilozavezanost, in to:
a)	premožnemu bolniku za storitve 60 lir in za laboratorijske stroške 32 lir, kar plača sam predhodno na blagajni spi. bolnišnice;
b)	član bolniške blagajne ali njegov svoje« se mora izkazati z v ta namen izstavljenim potrdilom svoje bolniške blagajne, da je njen član in ima So pravico;
c)	drž. in pokraj. uslužbeneo ozir, upokojenec in rodbinski član se izkaže vsaj z železniško legitimacijo;
d)	nopremožni pa z ubožnim spričevalom, potrjenim po davčnem uradu.
Medtem ko so premožni samoplačniki, plačajo vse stroške v ambulanci ostalim pristojni plači lozavezanci (bolniška blagajna, pokrajina, občina). Člani bolniških blagajn in nepremožni se torej pozivajo, da si priskrbijo omenjene listine nemudoma, prvi pa vselej sproti.
B)	Ambulanca posluje ob delavnikih od 9 do 10, prične pa za tiste diabetike, ki so že prijnvljeni mostnemu fizikatu, da prejmejo Insulin, in to;
dno 1. B. z začetno črko A—E; dne 2. 9. z začetno črko F—J, dne 4. 9. z začetno črko K—M, dne 5. 9. z začetno črko N—S, dne 6. 9. z začetno črko T—V, dne 7. 9. z začetno črko Z—l, dne 9. 9. zamudniki, dne 11. 9. zamudniki, dne 12. 9. zamudniki, dne 13. 9. in dne 14. 9. pa vsi tisti, ki se niso javili fizikatu.
C)	Dnn poprej naj vsak diabetik zbira vso količino v 24 nrah izločenega seča, ga izmeri, izmerjeno količino pa beleži.
R seboj naj prinese: od pomešanega seča četrt litra ter listek s seznamom hrane, zavžite na dnn, ko je zbiral aeč. Pride naj pn hrezpogojno t e S č. V korist diabetikom snmim ln nemotenemu poslovanju prosimo vse, naj se ravnajo po gornjih navodilih točno v vsakem oziru.
Visoka pesem ljubezni do zemlje in dekleta je roman Pierrea L'Ermitea:
Velika prijateljica
Prevedel A. Anžič (zbirka »Naia knjiga«).
Vezano 90 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 9	MikloMčev« a. ft
25WW novica
Škofijska dobrodelna pisarna sporof-.
Izplačevanje rednih mesočnlb podpor tj mesec september ee bo vršilo sledeče dnevu ln v sledečem rodu: 31. avgusta za dijake ia zavode; 1. aeptembra od A—G, 2. septembru H—K, 4. septembra L—R; t. suptembra od 8—2. Nove prošnje *• to dni ne »prejemajo. Prinesite podporne knjižice, Ze begunce jo pisarn^ od 1. do &. soptembra zaprta.
Mesečna rekolekolja «a Kg. duhovnike bo na prvi petek, 1. soptembra, v kongro-gaoljskl kapeli. Adornoljska ura (oh nt), moditaolja (ob 17), kouferenoa odpado, -Vodstvo.
Mesečna duhovna obnova za učiteljico bo v četrtek pred prvim petkom — t. j. SI. avgusta — ob pol 7 zvočer v kapeli ur. Sullnskega samostana. Vhod pri porti. _ Vse učiteljice iskreno vabljene.
Vpisovanje v otroški vrtec pri sestrah frančlSkankah Marijinih mlsionnrkah v Gorjupovi ulici, 17, je 2., 4„ iu 5. septembra.
Potrošnikom kuriva. Ker ni dospelo dovolj niti trboveljskega niti velenjskega premoga, dobijo domučinstva na neizčrpane odrezke za julij in avgust Slezijski premog. Prizadeta domačlnstva opozarjamo, da od-vzamejo premog člinproj pri svojih dobaviteljih ln odvoz po možnosti sama oskrbo. — Sindikat trgovcev s kurivom.
Za dljake-lnje srednjih ln strokovnih šol pričenjajo 1„ !. ln 4. septembra novi eno. ali dvomesečni strojepisni tečaji. Pouk do-poldne, popoldne ali zvečer po žolji. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti: Trgovsko učlMšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 13.
Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj In v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi strojepisni tečaji pričenjajo 1-, 2. in 4. septembra. Lahka desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ull zvočer po želji obiskovaleov, Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Infor-maoijo, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Na Soli Glasbene Matice poučujejo pn-log klavirja in solopetja tudi vso orkestralno instrumente in teoretične prodmeto. Posebno So opozarjamo nn pouk pihal in tro. bil. Vpisovanje od jutri dalje do vštcvSi torka, 5. septembra, dnevno od 8—12 in od 15—17 v pisarni Glasbene Matice, Vegovo 7. Ravno tam ao na razpolago tudi vsa pojasnila.
Zdravniška spričevala za dodntko živil bolnikom bo sprejemni mestni filikat od 1. aeptembra dalje od 8—10 in no od 9—11 kot doslej.
Pregled registrov o prejemn In porahl knrlva. — Pokrajinski gospodarski svot v Ljubljani opozarja tem potom vso obrtnike in ostale uporobniko kuriva, k| so dolžni voditi registre o projemu in porabi kuriva, pn Imajo registre v uradu za kurivo, da jih takoj dvignejo.
Zbornik zimske pomoči 1944 prevzame v vezavo knjigoveznica Ljudske tiskarne. Vezan Je v polplatuo po načrtu g. arh. GajSka. Vezava stane 45 lir.
»Prerod«, skupina za Kodeljevo, vljudna vabi članstvo, da se udetožl pogreba po. kojnega člana Franca Cerneta, k| bo v čo-trtek ob pol štirih popoldne z Zal na pokopališče v fttepanjo vas.
Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v vsaki lekarni.
Kmečka pisarna — NotranjcII Sestanek bo prihodnji teden v sredo v dvorani kmečke pisarne. Na sporedu je razgovor o obnovi.
šolske vesti
Vpisovanje v vse ljubljanske ljudske Šole za šolsko leto 1944-45 bo v soboto, nedeljo in ponedtjek, 2., 3. In 4. septembra. V Solo se morajo vpisati vsi zdravi dečki in deklice, ki so izpolnili 7 let ali jih dopolnijo do konca tega leta. Prt vpisu jo treba predložiti družinsko polo nli družinsko knjižico oziroma rojstni list otroka, spričevalo o cepljenju proti koznm in proti dn-vici ter zadnje šolsko spričevalo zn učenco višjega razreda. Pri vpisu no plačajo starši nobene vpisnine niti Šolnino ali kako druge davščine ald pristojbino. Prjčotek pouka bo objavljen v dnevnikih.
Rdeči križ poroča
Vojni ujetniki prosijo. Vojni ujetniki v Nemčiji, posebno taki, ki nimajo svojcov ali so brez zveze z njimi, se obračajo do RK s prošnjami, naj bi jim poslul paketo z živili itd. RK je že odpremil ua razno naslove 170 paketov. Prošnji premožnejšim rojakom, naj mu darujejo nepokvarljiva živila, celotne pakete ali denarno prispevko za vojne ujetnike, ee je doslej odzvalo 41 oseb, ki so prevzoli 57 pakotuih listov ali prispevali v gotovini. Ostalo pa jc še nad 100 paketnih listov oziroma naslovov vojnih ujetnikov, ki prosijo pomoči. Zato so RK ponovno obrača do premožnejših rojakov, naj pomugajo vojnim ujetnikom. V glavni pisarni, Marijin trg 5, dobo darovalci naslove vojnih ujetnikov, če bi jim hotoli poslati pakete sami. Lahko Pa darujejo primeren znesok za nabavo živil ali živila sama.
Zahvala. RK sta naklonila g. dr. Krivio Rudolf 200 lir namosto venca na grob bla-gopok. g. Luke Benčlna, g. Todorovič Bogi dan, Ljubljana, 200 lir. Prisrčna hvala.
Dr. Frane Grivee
Narodna zavest in boljševizem
je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu tnteligentu neobhodno potrebna
POIZVEDOVANJA
Živilsko nakaznice (štiri) za mesec september, že žigosano od tvrdko Verbič, jo izgubila na poti od Šentjakobskega mostu do Prlvoza dijakinja. Poštenega najditelja naprošam, naj jih odda v upravi »Slovenca« aH na na-siov lastnika proti nagradi, sicer ho družina ostala brez živeža,
Ttnea Erbcžnlk, doma iz Novega mesta, Prešernova 10, bivajoča v Ljubljani, naj v zelo nujni zadevi oglasi tukoj v upravi »Slovenca«. I, nadstropje.
ALI IMATE ZE NOVO KNJIGO SLOVENČEVE KNJIŽNICE
HANDEL MAZZETTI: »ŠTEFANA«
Izšla je sedaj prva knjiga obsežne trilogije, ki je pisana izredno živo in napeto. Dejanje je zgodovinsko, baročno, s slikovitimi opisi nemirnega časa. Romantična ljubezen, okoli katere se niza dejanje, je orisana s čudovito mehkobo in poznanjem ženske duše. Roman je eno najlepših tlel, kar jih je doslej izšlo v Slovenčevi knjižnici. V vašo družinsko knjižnico mora priti!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Dogodki in novice današnjega dne
Kaj je novega pri naših sosedih?
Iz Hrvaške
S Spodnje Stajcr*kcfja
Gndovni dan knezoškofa dr. Ivana jožela so slavili Lavantinci pri Nla-jiji Pomagaj v torek dopoldne. Zbrali f(> se /vesti duhovniki in laiki s pro-jioin dr. Maks Vraberjem na čelu, L*-(Pn je daroval pri oltarju Marije Pomagaj sv. mašo za srečo in blagor vi jjega dušnega pustirja.
Pri Sv. Juriju ob južni železnici so p(i",arii iz »Urvalda« zažgali tainošnji j^at. društveni dom. Stavbe z vsem inventarjem so pogorele do tal. Direktnega povoda za uničenje tega p<>-jlopja, v katerem se je taino-nji kmetski in delavski rod cela desetlet-s izobraževal in izpopolnjeval, ni ilo. Uničena je tudi znana velika Kincljeva vogalna hiša ter deloma tudi žtipnišče. listi, ki so pričakovali, da se jim bo kaj take;ra zgodilo, a sc jih gošarji še dotaknili niso, se smejijo, ko brat brata ubija in požiga njegovo skromno imovino.
Gostilničar Spatzek Adolf, lastnik znane restavracije in prenočišča »Pri grozdu« v Mariboru (pred frančiškansko cerkvijo) je umrl. Sedaj vodi podjetje vdova Roza Spatzek, a kavarno tik Zadružne gospodarske banke sestra Ana Spatzek. Pri pogrebu so nastopili krajevni skupinski vodje, načelniki rad o v in policije ter so javno izrekli »uhvalo pokojniku. Nek konzorcij je nameraval pridobiti obe Spatzerjevi iii.ši, palačo Zadružne gospodarske banke, hišo dr. Pipuša in lepe vrtove v Stirikotu med sodiščem in baziliko Matere Milosti. Izdelovali so že načrte
velik moderen hotel in kopališče v sredini mesta. Uprava pa ie ta prostor že naprej rezervirala za bodoče novo magistratno poslopje. Vse dosedanje suivbe z barakami vred hi se porušile. V sredini velike parcele, — ki bi predstavljala najlepši prostor v mestu — bi se naj pozneje zgradil nov magistrat.
Športna prireditev ▼ Ptuju. To nedeljo jo ptujska športna skupina priredila Jporlno tekme, ki so vse gledalce jako zanimale. Najboljši športnik jo bil nagrajen s pokalom, ki ga je daroval član slranke Zamuda, drugi so prejeli razne spominske plakate.
Na Hrvaškem vojaika obveznost od
17. lata, Poglavnik dr. Pavelič je izdal zakonsko odredbo, s katero je vojaško obveznost od 18. leta pomaknil na 17. leto. Zakonska odredba je stopila takoj v veljavo. Istočasno so bili odrejeni naknadni nabori za vse oproščcnce — vojaške obveznike starejših letnikov.
Podpora potrebnim materam. Vodstvo hrvaških ženskih ustaških organizacij je razdelilo med banjaluške matere, katerih možje so pri vojakih, znesek 1(X).(X)0 kun.
Odlikovanje. Policijski predstojnik v Kanja Luki, Oreh, je dobil zaslužili križec II. stopnje kot priznanje za svoje uspešne nastope proti tolovajem.
Banditi ropajo otroke. Graška »Tages-post« poroča iz Zagreba, da prebežniki iz hrvaških tolovajskih skupin pripovedujejo, da so sedaj komunistični tolovaji na poziv Moskve organizirali pravi pravcati rop otrok v vseh zahodnih bosanskih in slavonskih krajih. Po napadu na kako naselje, tolovaji sedaj najprej po-love otroke med 10. in 15. letom starosti, jih odženejo s seboj ter jih nato izročajo sovražnim letalcem zaradi odvoza v Sicilijo. Iz Sicilije pošiljajo te ugrabljene otroke skupno z italijanskimi v Sovjetijo. Na ta način je dosedaj izginilo več sto hrvaških otrok.
Iz Srbije
Beograjčani so vračajo nn svoje domove. Beograjsko »Novo Vreme«, poroča, da so se pričeli Beograjčani, ki so po prvih letalskih napadih zapustili svoje domovo in se zatekli na deželo, zopet vračati v Beograd, kjer je le najbolje. Dasi jih je podeželsko ljudstvo povsod sprejemalo zelo gostoljubno, so vendur kmalu zopet zahrepeneli po svojem domu, kjer so sami svoji gospodarji in niso nikomur v napoto.
Beograjsko gledališče v parku. V sedanjih težkih časih se je znašlo tudi beograjsko gledališče. Svojih predstav ne prireja več v poslopju pred Kneževim spomenikom, temveč v parku v Bregal-niški ulici. Prostor zn prirejanje gledaliških predstav so uredili sami igralci. V Ikzv. letnem gledališču pod vedrim nebom sedaj uprizarjajo drame in opere.
Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
Delitev krompirja.
Poleg že objavljenih se razširja delitev krompirja še na odrezke štev. 6, 7, 8, 9, 10. 11 in 12 nakaznice za krompir, tako rta dobe potrošniki skupno po 11 kg krompirja na osebo.
Krompir delijo poleg objavljenih Se na-»lednjl trgovci: Ivan Jelačin, Gospodarska ivoza, Bartl H., Predjamska 21, Herz A„ Večna pot, Stular, Dunajska costa, Pezdir Ivan, Pezdir Rado, Jurčič Simon, Marolt Knrel, Kušar Helena, Mrhar Frane, Zor-mnn Andrej, Medvod Ivanka, Rozman Anica, Mlakar Julija, Lunder.
Ostale trgovce, ki bodo tudi delili krompir, objavimo jutri.
Posebno opozorilo trgovcem, zadrugam, pekom, gostilniškim obratom in mlekarnam.
Opozarjamo vse zgoraj navedene obrate, da oddajo prijavo zalog na <lan 31. avgusta opoldne. Prijaviti je treba vse raoionirann hlago vključno sol in vž.igalioe. Prijave morajo biti pisane na papirju v velikosti pisarniške pole ln mora biti blago navedeno po Istem vrstnem redu kakor v vpisniku obremenitev oziroma razbremenitev. Vsaka prijava mora biti podpisana oil lastnika obrata z navedbo, da odgovarja za točnost količin prijavljenega blaga.
Tako napisane prijave jo treba oddati na Prevod, Gosposka ul. 12 I. soba št. 11, od 1. do 3. septembra med uradnimi urami od 8 do 12 In od 15 do 18. Opozarjamo zadnjič vse obrate, da bomo vsem tistim, kateri ne N do tega roka predložili predpisanih prijav, ustavili nadaljnje dobave raelonlranlh živil.
Tudi gostilniški obrati oddajo prijavo za blago, katero imajo v zalogi 31. avgusta I na Prevod, Gosposka ul. 12, I. soba št. 11.
Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic za avgust
Ljubljanski mestni preskrbovalnl urad bo sprejemal odrezke živilskih in tobačnih nakaznlo za mesec avgust od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata tako, da pridejo na vreto 1, septembra popoldno od 15 do 16 poki z začetnica.
mi A do J, od 15 do 17 poki z začotnicaml K do P1 in od 17 do 18 peki z začetnicami Po do 2.
Dne 3. septembra od 8 do 9 pridejo na vrsto tgovcl z začetnicami A do 111, od 0 do 10 z začetnicami Bo do Go, od 10 do 11 z začetnicami Gr do J, od 11 do 12 z začetnicami Ka do Km ln od 12 do 13 trgovci z začetnicami Ko do Kri. Dne t. septembra od 8 do 9 pridejo na vrsto trgovci z začoP" nlcaml Kro do Mal, od 9 do 10 z začetnicami Mar do Ml, od 10 do 11 z začetnicami Mo do Pa, od 11 do 12 z začetnicami Pe do Po, od 15 -do li i začetnicami Pre do Sta. od 16 do 17 z začetnicami Stu do T in od 17 do 18 trgovci z začetnicami U do 2.
Dne 5. septembra od 8 do 9 pridejo na vrsto trafikanti z začetnicami A do H, od 9 do 10 z začetnicami I do L, od 10 do 11 z začetnicami M do P in od 11 do 12 trafikanti z začetnicami R do 2.
Trgovce opozarjamo, naj nakazila za gostinske obrate v konsignacijah ne meSa-jo med posebna nakazila, temveč naj jih navedejo ločeno kot 'gostilniška nakazila«. Za meseo avgust se obračuna enotna in ržena moka skupaj. Bola moka, ki se je delila n» odrezke dodatkov za juho, se na-vode na zadnji strani seznama odrezkov. Dnovni obrok riža, testenin oziroma bele moke znaša 32.3 gramov.
Kvasa trgovcem v seznamu ni treba obračunavati, ker bo to napravil mestni preskrbovalnl urad sam.
Po gostinskih obratih nabrane živilsko odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal snmo 2. in 4. septembra od 8 do 12 v nekdanji Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10-1. Nakazila na oddane odrezke bodo pa t.l obrati dobili tudi tam tako, da
G.	septembra pridojo na vrsto obrati z začetnicami A do C, 7. Reptembrn z znčetni-eama C in D, 9. septembra z začetnicama E in F, 11. septembra z začetnicama G in
H,	12. septembra z začetnicama I in J, 13. septembra z začetnico K, 14. septemhra z začetnico h, 15. septembra z začetnicami M do O, 16. srptembra z začetnicama P in R, 18. septembra z začetnicami 8 do T, 19. septombra z začetnicami U do 2.
Vsakdanja Ljubljana...
Živilski trg ob zgodnjih urah
Na tržni dan v sredo je bil živilski trg že ob zgodnjih jutranjih urah prav živahen. Vsi so hiteli, branjevci, prodajalke in praktično gospodinje, ki vedo, da ob ranih urah najhitreje pridejo na trgu do zažoljenega blaga. Največji vrvež jo bil okoli osmih. Gospodinje zelo povprašujejo in stikajo po domači čebuli in domačem Česnu. Trg jim tega blaga ne daje v večji izbiri, še pretekli teden je bila velikanska izbira stročjega fižola. Sedaj prihaja ta fižol v manjših množinah nn trg. Je začel ža zoreti. V sredo stročjega fižola sploh ni bilo na izbiro. Tu in tam kak kilogram. Veliko je bilo na trgu raznih kumar tako onih za vlaganje kakor tudi velikih za solato in prikuho. Na trg je prišlo tudi nekaj zelene paprike ki je bila hitro prodana. Letina za papriko je letos v Ljubljani ugodna. Nastopila je prava sezona za domače paradižnike. Ti zore v sedanji vročini izredno lepo. Na sobotnem trgu je bilo paradižnikov na kupe v sredo nekoliko manj. Cena jim jo bila znižana od 12 na 10 lir za kilogram pri nadrobni prodaji. Domača jabolka, ki jih na trgu prodajajo so slabše vrste, a kljub temu gredo dobro v prodaj. V ponedeljek so prodajali no-kateri breskve. Rilo jih je le nekaj kg. Dve lepi breskvi sta bili pred 40 leti za 1 krajcar .
Spoštujte otroško igrišče
Ko sem te dni šel mimo otroškega igrišča v Tivoliju — bilo je zgodaj zjutraj in otrok še ni bilo tam — sem moral s precej trpkimi občutki gledati prizor, kako se je po bazenu, kjer se sicer igrajo in brodijo naši malčki, valjal do-belušen pes in 6e »hladil« ob nežnih pogledih svojega gospodarja.
Mislim, da jo v Ljubljani dovolj možnosti, da se tudi psi lahko ohlajajo, skrajno pomanjkanje čuta za snago in dostojnost pa je, če kdo pusti valjati svojega psa tam, kjer bo nekaj ur jio-zneje mrgolela kopica najuežnejših otrok.
Razne nesreče in poškodbe
Pred 40 leti skupno z gasilnim društvom preurejena reševalna postaja ni te dni zaznamovala hujših nesreč. V splošni bolnišnici so iskali zdravniško pomoč nekateri poškodovanci in ponesrečenci.
Zidarjev sin, 12 letni France Hribar si jo pri padcu z lestve zlomil desno nogo. — Po spodnjem životu se ie hudo opekla 5 letna uradnikova hčerka Ljubica Hoškovičeva. ki je padla v lonec vrele vode. Marija Andreji ifeva. 35 'elna trgovka si je pri padcu s kolesa zlomila desno nogo.
•Qdt)a|nlihii siinplna Jadransko prlmorU«
SADIO L3UBL3ANA
Dnevni spored za 31. avgust:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vrnos 7.30 Poročila v slovenščini 7.30 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini
—	12 Opoldanski koncort — 12 30 Poročila nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Mali orkestor vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do troh, glasben ineh — 17 Poročila v nemSčinl ln slovenščini
—	17.15 Pisan mozaik — 18 2ivahni ritmi — 18.43 Narodopisno predavanjo. Tone Ljubifi: Dve pravljici iz Dohregapolja — 19 Slaščice Za uho — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nein-škoga sporoda: Kakor vain ugaja — 21.15 Domače zvoke izvaja mali orkester pod vodstvom A. Dcrmelja — 22 Poročila v nemščini — 22.15 Malo kramljanja, mnlo plesanja, plesni orkester vodi D. TrevorSek — 23 Prenos osrednjoga nemškega sporeda.
m
še medveda bi obrila krema Rapida brez mila
MALI OGLASI
| Službe | | Prodamo 1
fu°:
POSTREžNICO
ali pospudiuj.sko n;o£nico, ki zna hati sprejmem takoj. Dobra plača in hrana. Pojasnila pri J ugo patent, Gosposvetska 1.
j Poizvedbe |
VOLNENO JOPICO roza, aetn izgubila dne 29. t. in. med 9 in 10 po potj <>b Ljubljanici od kavarne Prešeren do gostilne Brirelj v štr panji vasi. Najditelj naj pusti »vol naslov v upravi »diov.«.
VSOTA DENARJA
manjša je bila najdena na Vodovodni e. v soboto 2h. t. m. — Ista »e dobi v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6/1.
NALIVNO PERO »Parker«, rjavo, zlato-črno č-rtka«io, sem i*-cuhil« v torek, najbr-/e ob alarmu v »meri K resija —Poljanski nasip. Najditelju dnin dobro nagrado. Naslov v upravi »Slovenca« pod St.
B_Razno 1
STENICE ▼am uničimo s plinom, stanovanje takoi uporabno. Naslov pu-iite v upravi »Slovenca« pod rnafko »Diskretno« 7(>64.'
I Kolesa B
TRICIKEI.J nosilnost do 400 kg, ugodno prod«, mehanik Ambrož, Dunajska cesta št. 71.
IZREDNO DOBHO PLAČAMO
za bicikije in karbid
Merkur, Puharjcva 6.
MOŠKO KOI.O »Purh«, lukaus, črne,
prodam. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 76«4._
2 TRICIKLJA
z novimi gumami in en« Irikolica za nosilno«! 1'IJO ucortno Merkur, Puharjeva 6.
PRODAMO radio upa lat »wrioo«, 5 revni, odlične k« ko, osti. moško športno''kolo, irunroski »i-steni, lepe izdelave, kot nov, danisko kolo, "otrnik, globok voziček, leseno oiroSku posteljico, mize iu šlo-krle iz mehkega le»a. preprosto dvokrilno omaro, rabljene tapecirane fotelje in »tele, velik kovčeg, toaletno mizico z ogledalom, stensko uro kukavico, nekaj rjuh prvovrstno ohranjenih in par manjših preprog, roč no tlelo. Celi« ugodita Naslov pove uprava .Slovenca. 7642. (i
PFC.E IN 1.1SA I
vatu zanesljivo od* strani .Al.nA. krema DROGKRIJA KANC. Židovska ulica t. (I
MRČES IN GOI.UKN uli, stenire. bolite, ščurke, molje, miši, podgane, voluharju iu liraioorjc zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogc-riji KANC, Zidov,ka I.
ISOO kg. zelo naprodaj. —
DAMSKO IN MOŠKO KOLO ter otročje kolo zelo ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjcva 6.
| _Po_hišjvO
KUHINJSKO OPRAVO
lepo. proda Kr/e, mizarstvo Vrhnika. Ogleda se v skladišču Ljubljana, Ciril Metodova «7 b. poleg kavarne Majcen.	(š
§ Kupimo B
III.ADH.N1K
(Frigidairc) elekirifni. moderen, nad 'HI I, no, ali rabljen, kupim Ponudbe na upr. .Slov « pod .Hladilnik. 76S6.	|k
MOŠKO KOI O rabljeno in fctvnlni stroj kakršen koli, lahko z dolgim čolničkom kupim. — Ponudile od U—3, Kamniška n.
f J?a«JužekJ
NOGAVICE
molke, ženske in otročke sprejmem v krpanje. Naslov nova upr. »Slovenca« Tb40.
| jRadla |
RADIO APARAT
prodnm za lir 20.000. Naslov v upravi »SI.« pod It. 7663._ ti
OoilJ
VEf STRUŽNIC različne velikosti, naj novejši modeli, lahek in težki tovorni avtomobil n« pogon z generatorjem, K i al To-politto in 200 ee nv DK\V zelo nen.lno na prodaj. - MtllklH, Puharjeva 6.
■■ 'v j. • 'f. "■■< '•	" ^ ' t.<• -;<•
P JB O ,1 Z V O D J' : V A N K'A I T

Zahvala
Vsem, ki so kljub neoli.iavl leni uri v tako velikem številu spro-mili mojega bratca - junaka
Francija Lipovšck
stud. pharm. . višjega narednika
na zadnji poti — Iskrena hvala.
Posebno zahvalo dolgujem g. pre-zidentu gen. Itupniku zn izraze sožalja lil zastopnika pri pogrebu. Dalje gg. podpolkovnikoma Peter, liuu In Vizjaku, čč. gg. kurntoina Krnl.iiču in Jenku, c. poveljniku m« inrju Križu zn vso očetovsko skrb, ki Jo je v življenju lil zdaj ob smrli izkazoval mojemu malemu, g. poroč. VovkotU za lepo besede. celotnemu častniškemu zboru I. slov. udornogn ba'aljona ter v8p1i1 ostalim ee. častnikom in domobrancem. ki so se pogrnha udeležili in sočustvovali z menoj. — Iskren Boe plačaj akatl. starešinstvu, nkndomlčnrkntn. akademikom. dijakinjam in dijakom, ki so toliko skrbeli in ml pomagali. -Enako prisrčna zalivala aliit. Pajku za lepe poslovilne besedo ter vsem znancem iz Bele Krnjino In Štajerske in prijateljem, ki sn tiu-bega Francija zadnjič »premljall.
Bog povrnil LJubljana, dne 30. avgusta 1914. Poročnik SILVO, brat.

ŽOGA SREČE

Znova sem bil v nemajhni zadregi. Vse je kazalo, da ni mogoče priti v hišo, ne da bi napravil takega lirušča, da bi me gospoda, ki je s teboj imela posla, v malo trenutkih natrpala s svinčenkami. To bi seveda napravilo vso stvar še hujšo. Naposled sem sklenil, da ravnam drugače. Ako bi mogel zvabiti efiefta od njiju ven in ga nn rediti neškodljivega, bi imel boljšo priliko. Zaradi tega sem začel drgniti po oknu z železnim okovom svoje spreliodne palice. Jakob Bruck ni maral poslušati nasveta, ki mu ga je dal oče, kakor sem slišal. Pomolil je glavo skozi okno, prav kakor sem želel, pa sem ga najprej močno lopnil po njej, da je omedlel, potlej pa sem zlezel v sob« skozi okno, ki ga je puslil lepo odprtega.«
»To se sliši čisto preprosto,« je pripomnil Mayer. »Toda, tudi kaže, da ste bili ta čas jako hladnokrvni.«
»Ali vam je res rešil življenje, go-snod Reck?« je vprnš/ila Mina žarečih lic.
»Ako bi se Anion ne bil tako čudežno pojavil in mi pomagal, kar pravi sam skromno, počteno verujem, da ne bi ostal še eno uro živ. Ali veste, kaj je nameraval storiti z menoj, stari zločinec, namreč Bruck? Moram reči, da si je prav duhovito izmislil ves načrt. Hotel me je prisiliti, da bi se obesil. Pripravil je bil že spretno sestavljeno priznanje, ki bi ga bil dozdevno jaz napisal. Močno zvezanega me je kanil v zaprtem avtu peljati v mojo pisarno, pa me pustiti tam — obešenega. Ker sem seveda imel usta zamašena in bil močno zvezan na rokah in nošah, bi se seveda nikakor ne mogel rešiti... Toda tega ne bi bil smel povedati vpričo vas, gospodična Mina. zelo mi je žal, da sem,« je končal odvetnik skesano.
»O, čisto prav sie siorili, gospod Bcck. Ampak strašna je ta misel, da taki ljudje sploh morejo bivali, in to ljudje, ki jih človek že toliko let pozna. Vas smem vprašati, zakaj ste pustili, da ste prišli tem ljudem v roke?«
»To je imenitno vprašanje, in takšno, da se bojim, da ne morem čisto zadovoljivo odgovoriti nanj. Nemara sem bil preveč zaupljiv; tudi me je neznansko zanimalo, da bi dognal, kako daleč bo šel Bruck — v mislih imam starejšega. Vedel sem, da bo prava nevarnost prišla od njega, kadar bo prišla. Podajal sem se po nepotrebnem in neumnem v nevarnost, ampak zaupal sem, kakor Anton tukaj, popolnoma sam v sebe. A dobil sem bridek nauk,« .je pristavil, nato pa je podrobneje opisal, kako je bil obvladan.
»Samo eno vprašanje še, Beck,« je dejal Mayer. »Ali upate, da se da še kaj rešiti iz polomije, ki sta jo ta rfva izsiljevalca napravila Z mojimi zadevami? Domnevam namreč, da je Da-niiel Bruck porabil denar, ki sem mu da ga investira zame. —« /nm je samo obresti, gospod Mayer. Glavnico je sam pridr-žal, kakor ste rekli, kakor navadno delajo nepošteni odvetniki. Pa tudi ako ' bi mogel primanjkljaj povrniti, čeprav bi moral za to uporabiti denar, ki je bil po pravici Antonova last, on tega ni storil.«
»Ker ste mogli razrešili vse druge skrivnosti, gospod Beck, tudi nemara lnliko razrešite zagonelko, ki se mene tiče.« ie sesla Mina v besedo. »Kdo je bil tisti človek, ki je pred meseci vlo-
la bil dal »Plačal
je^ Bruck sprejel tisto naročilo s čeki vred, ki ste mu jih dali vi, gospod Maver v investicijske svrhe,« je nadaljeval Beck, obrnivši 'c h Karlu Mayerjti, »lahko rečem, da je imel resen' namen, da investira tisti rlennr. Vsekakor vam je v resnici izročil seznam investicij, katere je bil dozdevno v vašem imenu napravil, listi
mil pri nas? Prepričana sem namreč, da sta imela tudi v tej zadevi Brucka svoje prste vmes. Sicer ne vem. kaj me je prav za prav pripravilo do le misli, ampak jaz v resnici mislim tako, zlasti zadnje čase.«
»Brez dvoma vas je vnša ženska bistrost privedla do tega sklepa, gospodična,« jc odvrnil odvetnik. »Tisti vlomilec je bil« — pri teh besedah je pomenljivo prenehal — »Jakob Bruck.«
»Kaj!« je vzkliknil Anton.
»Jakob Bruck!« je ponovil Bcck. »Ali se ne spominjaš, Anton, da si prejel staro srebrno škatlico za vžigalice, na kateri so bile vrezane velike začetnice A. J. I1-, katero ste vi, gospodična Mina, pobrali na tleh svoje sobe, potem ko je bil vlomilec odšel? Padla je Jakobu iz žepa v borbi, ki si jo tisto noč imel v temi z njim.«
»Toda kakšen namen je imel pri tem? Saj ni bil navaden tat?«
»Ob tej priliki je imel prav imeniten namen — ali vsaj njegov oče, po čigar naročilu je ravnal. K" je Dani-
1,1 KINO »U t/ft l« ""
Veiezabavna kmečka burka z JOEM STOECKEIOM v glavni vlogi
»Ksdolžna greš niča«
PltKDSTAVE ob I« In 1».
,El EUNO »UNIO\* " "
Mogočna filmska umetnina o genialnem držuvuikn, »železnem- kanclerju, usta-uuvltel n 4ruir-ga Itoiclia
»Bismarck«
1« razcepljene slabotne .Nemške r,ve*e« le (Ki njegovih epimubnnstib in neven-
Ijivl zaslugi vstala Velika Semčlja. Paul Harlmann. Friedrlcti Kays>ler, Marta Koi>penli"fer. \Vornor Hlnz. Kutb lltdlherg Kuth» flaaek, 1,11 hagover Kuri SchflnbHpk - Zaradi dol»lne filma Predstave ob 1(30 In 19.
111 KINO bSIJMA* vtt
llclnrlrh Oeorge v zabavnem filmu — polnem Ijubemi. vina >n nebeških raz mer v HelarvmiJl
»Ofcssite ga«
Sodelujejo: Oustav Knulh, Jakob Tiedtr e. Maria Landrock. Cburlotto Wit-thnuer Itn
PREDSTAVE oh II In II.
čs Č9 niste, boste postali naročnik »Slmxca«,
čim boste začeli brati
naš novi listek
»Ha bregu življenja«
Pri izvrševanju svojega poklira nas jo nenadoma zapustil naš ljubljeni brat, stric in svak, gosp.
JožeL&narač
kurjač drž. železnico
Pogreb dragega pokojnika ho t v četrtek, dne 31. avgusta 1041, ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljanu, .Šmartno nb Savi, Sv. Jnkoh. Zidani most. Ounaj, dne 29. avgusta 1044.
i a I uj o č i: Jakob, brat; Irana, sestra in ostalo sorodstvo.
Po volji Vsemogočnega in previden s tolažili sv. vere, nas je pri izvrševanju svojega poklica za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Černe Franc
strojevodja drž. železnico
Truplo pokojnika je bilo pripeljano na Zale v kapelico Sv. Krištofa. — Pogreb bo v četr-lok, dne 31. avgusta ob Vi4 popoldne v Štepanjo vas.
Ljubljana, nobe, Ostrog, no-bravea, dne 30. avgusta 1044.
Žalujoči: Terezija, soproga, Frane, sin — in ostalo sorodstvo.
seznam ste hranili, kakor mislim, ▼ svoji blagajni, ne-li?«
»Som!« je prikimal državni poslanec.
»Namen, ki ga je imel Bruck, ko je tisto noč vlomil v vašo hišo, je bil pa ta, da dobi tisti seznam v roke. Tisti čas je bil njegov oče že porabil denar, ki ga je prejel od vas, pa je hotel uničiti vaše dokazilo — seznam jamstev — ki vam jih je bil dal. Ker je slišal, da vas ob tistem času ni bilo doma, je nagnal svojega sina v Fel-den, Jakob pa se je dobro pripravil zn svoje delo, ki ga je tisti večer imel, si nataknil črno krinko čez oči za primer nepredvidenih dogodkov, in po ovija I k i splezal v vašo hišo — vedite, da je bil atlet! Bil je brez dvoma na poti v pritličje, ko ste ga vi ugledali, gospodična — ostalo nam je itak znano!«
»Ilm!« je vzkliknil držnvni poslanec. »Nemara imate prav, Beck. Sedaj se spominjam, da se je nekako takrat stari Bruck posebno zanimal r.a mehanizem moje majhne blagajne, jaz pa sem bil tako neumen, tla sem mu povedal kombinacijo!«
Bcck je vstal in segel j»o klobuku.
»To zaključuje naš prav prijetni, čeprav malce razburljivi večer,« je pripomnil. »Sedaj pa mislim, rfa je najboljše, da gremo vsak na svoj dom.«
FUt »Ljudika tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno; ložo Kramarič - Ilerausgcber. izdajatelj: inž. Jožo Sodja - Schriltleiter, nreduik; Jank0 Hafner.
Prevod
ji dobavitelj
Velikanske so potrebe pokrajine, za katero skrbi Prevod — Na milijone živilskih nakaznic je bilo že razdeljenih - Koliko dela da nabava, prevoz in razdelitev živil
SLOVENEC
31. avgusta 1944 35. ČETRTKOVA STRAN
Prehranjevalni zavod v Ljubljani, ki ga kratko imenujemo Prevod, je v vojni dobi brez dvoma eno izmed najvažnejših in najpotrebnejših podjetij. Saj mora, kakor ve in zna, skrbeti za prehrano vsega prebivalstva v Ljubljanski pokrajini, v mestih in na deželi, v času, ko je komu-stična druhal povzročila toliko trpljenja in pretrgalo večino oskrbovalnih zvez rednih časov.
Kadar govorimo o prehrani, mislimo navadno le na našo prestolnico Ljubljano. Pri tem pa pozabljamo, da je mnogo bede tudi na deželi, kjer se nikakor ne cedita mleko in med. Saj je po krivdi komunističnega zločinska toliko družin brez strehe in toliko domov požganih! Zato je Pre-vodova dolžnost, da pošilja živila tudi na deželo, kjer 6i 6icer ljudje deloma sanu pridelajo žila, preskrbe maščob itd. Ce se opravlja prehranjevalna služba v Ljubljani normalno, je bila pa skrb za naše podeželje v zadnjih časih združena s težavami in velikimi nevarnostmi celo za življenje pred rdečimi »osvajalci«. To ve prav dobro vsak, kdor se je zanimal ali celo potoval s »kolonami« v Lašče, proti Kočevski ali proti Novemu mestu.
Kako jc zavod urejen
Prevod se je ustanovil 5. oktobra 1010, torej pol leta pred izbruhom sedanje vojne na naših tleh. Je samostojna pravna oseba. Njegovo poslovanje se vrši po trgovskih načelih, tako da se morajo izdatki kriti z dohodki. Načeluje mu predsednik oziroma direktor s podpredsednikom. Podpisujejo za podjetje tudi vodilni uradniki-prokuristi.
Prevodove naloge so zelo različne. Predvsem mora nabavljati življenjske potrebščine za prebivalstvo v pokrajini, jih vskladiščiti, obenem pa skrbeti, da se razpoložljive zaloge po danih navodilih raz-dele prebivalstvu v potrošnjo.
Kmalu po ustanovitvi se je pokazalo, da neposredno iz Ljubljane ni mogoče opravljati te kočljive naloge. Zato so 6e 27. novembra 1940 ustanovili občinski in okrajni preskrboval™ uradi. Njihova dolžnost je približno ista, kakor jo ima Prevod, le da je omejena na manjše ozemlje. Občinski preskrboval™ uradi vodijo poleg ureditve razdeljevanja živil civilnemu prebivalstvu evidenco o pridelovanju žit, reji prašičev in o številu goveje živine. Pri izdajanju osnovnih živilskih nakaznic ljudem, ki imajo v njegovi občini svoje stalno bivališče, služi za točen pregled prebivalstva občinskemu preskrbovalnemu uradu predpisano vodena kartoteka. l)a pa je v polni meri možna kontrola razdeljenih živilskih nakaznic, se mora vsak družinski poglavar mesečno podpisati v tako imenovanem seznamu B potrošnikov, s čimer potrdi prejem kart za svojo družino.
Za vso to delo po občinah morajo občinske uprave oskrbovati pisarno, potrebno osebje in potrebščine, kakor tudi skrbeti za finančna 6redjlva, ki pridejo pri tem v pošlev.
Neposredno nadzorno oblast nad občinskimi preskrhovalnimi uradi imajo okrajni preskrbovalni odbori (OPO), ki jim predsedujejo okrajni glavarji oziroma njihovi namestniki.
Občinski preskrboval™ uradi sodelujejo tudi pri Prevodovib odkupih žila in živine,
Notranja organizacija Prevoda
Za obširno delo, ki ga mora opravljati Prevod, je jiotrebna razčlenitev na oddelke. Od začetka ima Prevod pet oddelkov, ki se spet dele na odseke.
Prvi oddelek je upravni. Obsega tajništvo, personalni odsek, pravni odsek, prevajalce in ekononiat. Slednji skrbi za pisarniške potrebščine in podobno.
Medtem ko se opravlja delo v prvem oddelku lepo v miru in tilioti, je pa v drugem, tretjem in četrtem oddelku zelo živahno. Ljudje si pogosto podajajo kar roke, tolikšen je naval.
Drugi oddelek ima odsek za živilske nakaznice, ki jih šteje, pošilja in razdeljuje. Obenem ima na zalogi vse potrebne tiskovine m deli živila OPU, šolskim in obratnim kuhinjam, bolnišnicam in drugim zavodom. Obsežen delokrog ima odsek za kontrolo. Kontrolira ne samo število izdanih nakaznic, ampak vodi nadzorstvo tudi nad zalogami po trgovinah, pri mesarjih, v gostilnah, pazi na tihotapce na blokih in sploh nadzira pota vseh racioniranih živil. Izrabljene odrezke pre-
števa seveda spet poseben odsek, saj pri tem ni malo dela.
Vse to obsežno delo pa bi bilo brezpredmetno, če ne bi imeli tretjega ali trgovskega oddelka, ki dobavlja živila v vagonskih nakladah iz krajev, na katere smo pri tem navezano. Oddelek je razdeljen na referate: za moko, za riž in testenine, za maščobe, za sladkor in skladišča.
Četrti oddelek ima tele odseke: za poljske pridelke, za sadje in zelenjavo in vino, mesarski odsek, odsek za mleko, za prašiče in krmila. Najbolj je morila ljudem znan odsek, ki izdaja dovolilnice za prevoz živil z dežele v Ljubljano.
Končno ne smemo pozabiti petega oddelka ali knjigovodstva, kjer je mogoče vsak dan dobiti sliko o Prevodovi gospodarski moči. Oddelek ima poseben odsek z blagajno.
Vsi ti Prevodovi uradi imajo svoj sedež v Novinarskem domu v Gosposki ulici 12 in pa v nasprotni 6tavbi na Novem trgu 4.
Območje Prevodovega delovanja
Dokler so bile razmere urejene in je bil mogoč promet in stik z vsemi občinami v pokrajini, 6e je pisalo po obči.nskih preskrbovalnih uradih, da je pero kar škripalo. Tako je bilo n. pr. v januarju 1942 oskrbovanih skupaj 310.528 ljudi. In sicer je v Ljubljani prejelo živilske karte 97.417 prebivalcev, na deželi pa 243.111 ljudi. VendaT so se razmere polagoma slabšale, ker 6e je prostor naše pokrajine vedno krčil spričo »badoglievske hrabrosti«. Tako je junija 1943 prejelo v vsej pokrajini živilske nakaznice 276.8G8 potrošnikov, in 6icer v Ljubljani 90.900. na deželi pa 185.968. Oktobra 1943 se je razdelilo vsega le 137.714 kart, od tega na deželi 43.955. V januarju 1944 se je razdelilo na ozemlje izven mestnega bloka že 01.692 kart; stanje se je začelo boljšati. Ce odpremo obračun za junij letošnjega leta, ugotovimo, da 6o ljudje tedaj nabavili živila na 187.640 kart, in sicer v Ljubljani na 94.468 in na deželi že na 93.172 kart. Kraji, ki jih, pa četudi le enkrat na mesec obiščejo komunistični roparji, seveda ne morejo dobiti blaga, ker bi tako prišlo v prid le tolovajem.
Zaradi popolne slike je treba povedati, da v gornjih številkah ne gre vedno za cele osnovne živilske nakaznice. Vendar se mesečno razdeli največ celih, t. j. kart z nakazilom moke, maščob, sladkorja, soli, mila itd., saj je dobra večina oskrbovancev po mestih. Pridelovalcem žit pa se odrežejo kuponi za nabavo moke, testenin in riža, dokler ee lahko hranijo z lastnim pridelkom. Zato je celih kart na deželo mnogo manj oddanih v jesenskih mesecih, ko se kmetje okoriščajo z domačo zalogo,
kakor pa v pomladnem času, ko se je večina hišnih kašč že izpraznila. Prav koledarsko leto.
tako celili živilskih kart ne dobe tiste družine, katere so zaklale prašiča za domačo porabo. Pravica namreč zahteva, da se takim srečnikom — v izrednih časih, kakršni so sedaj, ko je vojna, se take ljudi vsekakor sme imenovati srečnike — vzamejo odrezki za nakup maščob za eno leto.
V vsakem slučaju je pa treba zbrati za gornje število potrošnikov vsak mesec ekvivalent v blagu, to je ustrezno količino živil, ki gredo v visoke vagonske naklade.
Brez seznamov in kartotek ne gre
Poleg živilskih nakaznic, ki jih razdeljujejo posamezni občinski preskrbo-vatni uradi po kartoteki, vod "ni po določilih predpisih, dostavlja Prevod mesečno tudi določeno količino racioniranih živil občinskim preskrbovalnim uradom, ki jih sami uskladiščijo ali pa takoj raz-dele trgovcem, zadrugam ali pekom v svojem območju.
Dodatke za ročne delavce izdajajo pre-skrbovalni uradi upravičencem le na podlagi potrdila ali prošnje delodajalca.
Za težke in najtežje delavce vlagajo delodajalci mesečno izpolnjene posebne prijave na pristojnem preskrbovalnem uradu. Po izvršeni Prevodovi odobritvi dodatkov razdeli preskrboval™ urad upravičencem ustrezne dodatke TD ali NTD.
Mladinske in družinske dodatke izdajajo preskrboval™ uradi na osnovi družinskih kartotek in rojstnih podatkov posameznih družinskih članov.
Kdor več potrebuje, več dobi
Osnovne živilske nakaznice izdajajo preskrboval™ uradi občin, kjer ima potrošnik 6voje stalno bivališče. Potrošniki, ki imajo zalogo ali so pridelovalci žit, ali so klali prašiče, ne smejo prejemati odgovarjajočih odrezkov osnovnih živilskih nakaznic. Pač pa prejmejo pridelovalci krušnih žit nakaznico za nabavo kvasa. Vsaka osnovna živilska nakaznica ima vrsto odrezkov, ki služijo za nabavo raznih izrednih dodatkov, kakor mesa, jajc, sira itd., kadaT pač more Prevod oskrbeti zadostne količine takega blaga. Sicer se dodeli le bolnikom, otrokom in starčkom.
Da se pomaga doraščajoči mladini, so bile uvedene tudi dodatne nakaznice za mladino, in sicer:
Z oznako DoMa za mladino od 0—3 let, ki prejema redni dodatek 500 g sladkorja mesečno.
Z oznako DoMb za mladino od 3—9 let, ki prejema le izredne dodatke, , -•
Z oznako DoMc za mladino od 9—18 let, ki prejema redni dodatek 50 g kruha dnevno, t. j. 1.24 kg ali 1.28 kg enotne moke mesečno.
Posebna skrb je posvečena revni šoloobvezni mladini, ki prejema med šolskim letom kosilo v šolskih kuhinjah. V Ljubljanski pokrajini je v letošnjem šolskem letu poslovalo dvajset kuhinj, ki so dnevno dajale kosilo 1131 revnim otrokom.
Dodatek za posameznega otroka, ki ee je hranil v šolski kuhinjii, je znašal dnevno: 50 g kruha, 50 g živil za juho, 5 g maščob, 15 g fižola in 5 g sira. Mesečno prejme šolska kuhinja med šolskim letom tudi 300 g mila.
Ker že govorimo o mladini, jo moramo blagrcKvati, da ji je omogočeno uživali mleko, ki ga jim redno dobavlja Prevod. Dojenčkom pritiče dnevno en liter mleka, otrokom od 2 do 3 let pol litra, od S. do začetega 10. leta dnevno 3 decilitre,
Da se nadomeste kalorije
Osebam, kii vrše težje m napornejše delo, so priznani dodatki kruha, riža in testenin. Delavci pri težkih in najtežjih delih — težki in najtežji delavci se ne sine reči, ker redno niso posebno obremenjeni z odvisno ležo —• prejmejo od časa do časa tudi razpoložljivo količino maščob.
So tri vrste dodatkov za delavce:
Dodatek za ročne delavce z oznako RD znaša 150 g kruha dnevno, t. j. 3.72 kg oziroma 3.84 kg enotne moke mesečno.
Dodatek za težke delavce, z oznako TD, znaša 250 g kruhu dnevno, t. j. 6.20 kg oziroma 6.41 kg enotne moke mesečno. Poleg tega tudi 600 g riža ali testenin ter nekaj maščob, če jih Prevod ima v zalogi.
Dodatek za najtežje delavce z oznako NTD znaša 350 g kruha dnevno, to je 8.67 kg oziroma 8.97 kg enolne moke mesečno. Prav tako 600 g riža ali testenin in razpoložljivo količino maščob.
Vsem nosečim ženam, ki so dopolnile peti mesec nosečnosti, gre poseben dodatek 150 g kruha dnevno, t. j. 3.72 kg oziroma 3.84 kg enotne moke mesečno. Isti dodatek dobi tudi dijaška mladina od 6. do 18. leta, ki živi po zavodih.
Uvedene so tudi družinske nakaznice, in sicer z oznako A za enega do dva člana (5 škatel vžigalic), r oznako B za 3 do 6 članov (10 škatlic vžigalic), z oznako C za družine z nad 6 člani (15 škatel vžigalic).
Nujno je, da se v dobi strogega racio-niranja živil misli tudi na hudo obolele osebe, ki potrebujejo po»?ebnih dodatkov za okrevanje. Z ministrsko odredbo je določenih 15 vrst bolezni, za katere zdravniki lahko predpišejo dovoljene dodatke sladkorja, maščob, testenin, riža ali moke. Bolniki prejmejo tudi po t del mleka, ki nad 75 let po 1 del in noseče žene po en liter mleka dnevno.
Poseg oblasti v oskrbo
Pred leti so nas morila druga vprašanja, nikakor pa nisi imel skrbi, kjo boš dobil hlebec kruha, skodelo mleka, ali celo svinjsko pečenko, da si le imel v žepu nekaj cvenka. Javna oblast si je belila glavo, kako bi oskrbela kmetovalcem primeren zaslužek in dosegla zvišanje cen njihovih pridelkov s tem, da bi se našli kje »usmiljeni« ljudje, ki bi hoteli blago kupiti. Blaga je bilo preveč. Ponudba velika, povpraševanje premajhno. Kupec je spraševal: Kdo da ceneje? in prodajalec je moral popustiti v ceni, če se je hotel znebiti blaga.
Prišla je vojska. Uvoz živil v Evropo je skoraj prenehal. Ponudba blaga se je manjšala, povpraševanje pa je raslo, ker 6i je vsakdo želel oskrbeti zaloge za negotovo bodočnost. Cene so začele skakati navzgor. Nemčija je bila pred temi skoki obvarovana, ker .je že leta 19H3. bilo ustanovljeno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo.
En zakon ne napravi vsega
Včasih se je država omejila na to, da je določila ceno blagu, po katerem je bilo veliko več povpraševanja kot ga je bilo naprodaj, da bi s tem preprečita blazen porast cen in s tem zvezano razvrednotenje svojega denarja. Vendar bi v tem primeru ostali brez blaga ljudje, ki ne bi imeli dobrih zvez s pridelovalci ali trgovci. Izkaže se nujna potreba po uvedbi nakaznic, ki upravičujejo do določene količine blaga. A pridelovalec je bil pač vajen blago prodali po najvišji ceni, ki jo je bilo mogoče na trgu doseči — saj je bila še tista cena nekdaj premajhna — in ni mogel razumeti, zakaj bi ne sinel sedaj izrabiti »vojne konjunkture«. Ce je blazen porast cen uničil vsako zaupanje v denar, je pač nadomestilo denar razno blago. Ker je se6tradancu več vreden kilo-
gram moke kot dragocena slika, je hi|( lako še več prilike za izkoriščanje. Gorji pa tistemu, ki ni imel blaga, da bj zamenjal.
Ko se uradno določenih cen nihče n držal in potrošnik na nakaznice ni ni dobil, je morala javna oblast začeli s pri silnimi odkupi blaga pri pridelovalcu, ta namen je že treba imeti krepak orgai javne uprave s številnim uradništvoin, | pozna stanje proizvodnje na osnovi točnii statistik. Tedaj pa 6e skušajo pridelovale rešiti oddajanja blaga po ceni, ki 6e jii zdi mnogo prenizka, na ta način, d zmanjšujejo proizvodnjo. Tedaj pa mot oblast pod pretnjo hudih kazni ukazal pridelovalcu, da pridela in odda določen količine blaga za zadovoljitev potrošnikov Ce drugače ne bi šlo, mora oblast posej po proizvajalnih sredstvih in začeti s pri silnim obratovanjem.
Do tega seveda ne pride, če se pri delovalci zavedajo svojih dolžnosti di skupnosti in opuste misel na pretiral lastni dobiček, kadar je njihov narod za det s šibo vojske. Nobena država pa dano< ne pusti, da bi za njeno trdnjavo veljal slihi iz »Krsta pri Savici«:
Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata.
Pri nas 6i seveda sami pri še tal« pospešeni proizvodnji in skrajno omejen potrošnji ne bi mogli ustvariti ravnovesja Navezani smo pač na uvoz. Zato je pr našem Prevodu tako, da veliko daje, pi malo jemlje, in sino res lahko zadovoljn z njim. Tudi pridelovalci, ki mu moraji kaj oddali, navadno prejmejo od njegi tudi toliko, da niso na škodi. Pa tudi si«? ne morejo reči, da se danes ne izplafi biti pridelovalec življenjskih potrebščin že zato ne, ker njihovi deleži nito sami tolikšni, kot piše na nakaznicah.
Kaj vse ima naša največja »špecerija« danes v oskrbi
Ob ustanovitvi jc bila Prevodova glavna naloga skrbeti za zadostne količine moke, katere je v letu 1941. zaradi zelo slabe letine močno primanjkovalo. Počasi je pritegnil pod svoje nadzorstvo tudi druga hranila, kakor olje, sladkor in riž. Nasprotno pa danes nadzira skoraj vsa količkaj važnejša hranila ter je bilo Pre-vodovo nadzorstvo še prav v zadnjem času razširjeno na kvas in kis. Izgleda pa, da seznam nadzirajiih predmetov še vedno ni zaključen in Inido sledili šo novi. Morda bo vprašal marsikdo, čemu je tega treba, ko je bilo do tedaj dovolj blaga v trgovini, kaikor hitro pa je bilo uvedeno 1're-vodovo nadzorstvo, je pa blaga takoj zmanjkalo. Vse to je re6, samo dotičnik ne pomisli, da je bil 6amo on in še nekaj drugih tako srečnih, ki so dobili hranilo zaradi dobrega poznanstva pni svojem trgovcu, medtem ko ga sto drugih ni dobilo. Klasičen primer je kvas. Tovarna je dala na trg pred uvedbo nadzorstva isto količino kvasa kakor danes, pa ste lahko stalno č it ali pri prodajalcih napis: »Kvasa ni več!« Potrošniki so prišli sami k Prevodu in prosili, da naj bi bila prodaja kvasa
racionirana in danes prejme vsak količino kvasa, ki mu gre. Zalo bo pa Prevod tudi v bodoče skrbel, da bo živež porazdeljen enakomerno med potrošnike, kar je pa možno izvesti le s pomočjo nakaznic. Ni pa položaj rešen za Prevod že z uvedbo nakaznic, kajti skrbeti mora tudi za preskrbo živeža. Zaradi razmer in revnih tal ne more naša pokrajina sama pridelati toliko, da bi preživela svoje prebivalstvo in mora primanjkljaj uvažati. Po večini dobiva vsa živila iz Italije in jo Prevodova naloga, da oskrbi prevoz živil v pokrajino. Večje pošiljke so dale že v mirnih časih dovolj dela odpošiljatelju, toliko več dela dn napora ima Prevod danes, v vojnem času. Pomanjkanje vagonov, razdrte proge, bombardiranje itd. so težave, ki ovirajo danes redno pošiljanje in postavljajo v življenjsko nevarnost tudi Pre-vodovo uradništvo, ki mora odstranjevati vso te težave. Na navedeno naj pomislijo visi oni potrošniki, ki so jim usta vedno polna graje in zabavljanja nad Prevodom, ki je po njihovem mnenju kriv, da 6e jim ne podi tako kakor pred vojno.
Treba je spraviti cele vlake blaga pod streho
Zaradi koncentracije vsega blaga pri Prevodu mora slednji seveda razpolagati s primernimi skladišči. Veletrgovec v Ljubljani, ki je imel pred vojno v zalogi 20 vagonov živil, je bil že redek. Pri Prevodu pa je včasih shranjenih tudi 300 vagonov živil; primerilo se je tudi, da smo jih imeli že če« 400 vagonov. Skladišča morajo biti suha in zračna in seveda dovolj prostorna. Koliko vestnega in težkega dela je z ^skladiščenjem že enega samega vagona živil, ve marsikdo, a malokdo si more predstavljati, koliko je treba napora za razkladanje večjega števila vagonov. Primerilo se je že, da je stalo na tirih v enem samem dnevu 80 vagonov blaga, kalerega jc bilo treba razložiti v predpisanem roku.
Da pa se živila dobro ohranijo, je treba strokovnega ravnanja im velike pažnje, kajti nekatera živila so hitro pokvarljiva, kot n. pr. koruzna moka. Do danes še ni bilo večjih pokvar, kar je zasluga skladiščnega osebja, ki opravlja svoje delo z največjo natančnostjo in vestnostjo.	|
Prevozna sredstva.
Vsa Prevodova skladišča pa nimajo ugodnosti zveze z lastnim tirom. Zato je treba prevažati vanje živila z avtomobili in konji. Treba je pa oskrbovati tudi kraje, ki niso zvezani z železnico, kot Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, deloma Novo mesto ild. Čeravno razpolaga Prevod z nekaj lastnimi tovornimi avtomobili, mu slednji ne zadoščajo in mora pritegniti tudi druge prevoznike. Ce bi ljubljansko prebivalstvo vstajalo nekoliko bolj zgodaj,4, bi lahko večkrat opazilo, kako ee pomika na dolenjsko stran »konvoj« do 20 avtomobilov, naloženih z živili.
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad.
Mesto Ljubljana tvori po številu oskrbovancev skoraj polovico vsega prebivalstva, ki ga mora prehranjevati Prevod. Saj samo Ljubljana dofci skoraj 100.000 živilskih nakaznic. Dočim podeželske občine nabavljajo blago od Prevoda in potem one porazdeljujejo živež, opravlja ta posel v Ljubljani Prevod sam, in sicer po svojem odseku za razdeljevanje živil v Ljubljani, ki ima dovolj posla, saj mora vsak mesec razdelili živež med 230 trgovcev in zadrug, 120 mlekarn itd. Mestni preskrbovalni urad pa vodi vse ostale
posle, ki so v zvezi z razdeljevanjem živilskih nakaznic, bolniških nakaznic, vodi statistiko, kartoteko itd. Da lahko vse delo opravi, mora 6eveda imeti veliko število uradništva.
Ekspoziture Prevoda c tujini.
S prevzemom oblasti po Obersler Komisarju v Tnstu je tudi za Prevod nastala izprememba. Dočim je dobival prej vsa živila n .ukazana naravnost od Ministrstva za poljedelstvo in gozdove v Rimu, Generalna direkcija za prehrano, je od tedaj dalje dobival nakazila po O. K. v Trstu. V pospešitev vseh poslov, ki so s tem zvezani, je ustanovil Prevod v Trstu svojo podružnico, ki ima nalogo izposlovali nakazila ter poskrbeti za njihovo takojšnjo izvršitev. Vsako nakazilo izvršuje več dobaviteljev, s katerimi je treba takoj stopiti v stike, jim dati nalog za odpošilja-tev, preskrbeti potrebno embalažo, urediti vprašanje plačil, preskrbeti potrebne vagone itd. Poleg navedenih poslov pa nakupuje tržaška podružnica v Italiji tudi drugo blago, ki ni racionirano, pa ga Ljubljanska pokrajina potrebuje in težko dobi (zelenjava, konzerve itd.).
Udeležba domalih podjetij pri prehrani.
Z nastopom pomanjkanja živil so nastali težki časi za vso ono industrijo, ki izdeluje živila. Vsa taka podjetja bi morala prenehati z obratovanjem, s čimer bi gotovo nastala škoda v narodnem gospodarstvu ter se povišalo število brezposelnosti. Zato je Prevod poskrbel tudi za tako industrijo in ji dobavljal surovine v predelavo. Seveda ni mogel zaposliti vse industrije v polni zmogljivosti, ker zaloge surovim niso zadoščale. Za Prevod so delala naslednja podjetja: Luščilnica za riž, tovarne testenin, tovarne marmelade in sadnih sokov, tovarna za kavine nadomestke in tovarna za bonbone.
Številko pridelkov
Odsek za sadje in zelenjavo je od oktobra 1943 uvozil predvsem s Tirolskega nad 1,100.000 kilogramov lepih jabolk. Od tega je bila mladina pod 18. letom deležna nad 400.000 kg. .V, juniju in juliju
letos je bilo uvoženih na ljubljanski tr| iz Italije nad 100.00 kg češenj, breskev in hrušk. Približno enaka količina češen in borovnic pa z Dolenjskega. Nadalje j( prišlo iz Italije 150.000 kg graha, zgod njega zelja, rdeče pese, jedilnih buč, čo bule, fižola, češnja in paradižnikov. Celi korenje smo letos uvažali ia tujino.
Prevodov odsek za mleko je organizi ral v 14 občinah okrog Ljubljane in na Notranjskem zbiranje mleka. Krav je na tem ozemlju 7611, vendar je 44 odstotkov vseh poseslnikov takih, da imajo le po eno kravo in zato ne morejo oddajati kaj več mleka. Tako se zbeTe vsega povprečno 6500 litrov mleka dnevno. Vendar se nekaj od tega razdeli v zbiralnih občinah med upravičence in dobi Ljubljana od tega le 5100 litrov, Mlekarska zadruga iz Kranja pa ji pošlje 1000 litrov.
Obenem z zbiranjem mleka, ki ga dobivajo predvsem otroci, zbira od6ek tudi jajca. Od druge polovice aprila, ko se. jo zbiranje začelo, je bilo nabranih 552.000 jajc, ki so bila razdeljena na splošne živilske nakaznice Ljubljančanom.
Junija 1941 je Prevod izvršil prvi popis vse goveje živine v Ljubljanski pokrajini in odsek za meso je organiziral živinske dogone, s katerimi pa je bilo od druge jx>lovice leta 1942. vedno teže, Od novembra 1943 dobiva Prevod živino v glavnem iz Furlanije.
V Ljubljanski pokrajini je kupil Prevod doslej 9,551.753 kg žive teže goveje živine, iz Italije pa je uvozil 3284 glav goveje živine v skupni teži 1,105.727 kg.
Odsek za prašiče je uvozil iz Nemčije 1260 prašičkov, 600 jih je dal močnejšim kmetom, da jih vzrede za Prevod, ostale pa prodal poceni kmetom, ki so bili najbolj prizadeti
Kljub raznim oviram in prevoznim težavam je uspelo doslej Prevodu uvoziti tolika vina, da se je mogel vsakdo okrepčati s »trtice sokom« po mili volji — seveda, če mu je denarnica dovoljevala. Saj je bilo uvoženih po uvedbi kontrole preko 300 vagonov (tO vlakov po 30 vagonov) vina in razdeljenih med 673 obratov. Vsa skrb je bila posvečena kvaliteti vina, zlasti pri uvozu.
Lahkomišljenost brez primere so si dovolili v nekaterih mestih nedaleč od nas premnogi prebivalci ob letalskih alarmih in ob doletts bombnikov. Radovedneži, ki so srečno preživeli že toliko alarmov, ne da bi priSlo do napada, so gledali v nebo in iteli bombnike. Tako se fe zgodilo, da so popolnoma nezavarovani doživeli prve padce nepričakovanih bomb in posledice niso izostale. Ka) pravi* te, kako bi bilo v Ljubljani ob takem presenečenja in če ne bi morda fie več nepremišljenih radovednežev objokovalo svojo lahkomišljenost. ,
<