Poštnina pavšatirana.
cJ)ržavTia
te#** H*nica
Političen list.
Naročnina znaša: Z dostavl|an)em na dom ali po pošti K 10'— mesečno. , četrtletno K 30'—. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9 50. — lnserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo tn uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) TeleSon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Leto III. Maribor, sobota 5. junija 1920.		St. 123.
Podpis madžarske mirovne pogodbe.
Žalovanje v Budimpešti. — Prodiranje ruske rdeče vojske na Poljskem, v Armeniji in Perziji.
Na Koroško!
Veliko je krivic, ki jih je napravilo veliko mirovno razsodišče narodom Evrope, ker se ni držalo onih idealnih ciljev s katerih pomočjo si je priborila antanta zmago nad Nemci; toda nobenemu narodu ni napravila toliko krivic, kakor jih je napravila ravno slovenskemu delu jugoslovenskega naroda. Malo nas je po številu in majhna je naša zemlja, toda še to malo število, še to majhno zemljo so razdelili na štiri države.
Odtrgali so nam Istro, Trst in Goriško, odtrgali lep del Notranjske, odtrgali kanalsko in zilsko dolino, odtrgali Radgono, odtrgali naš Monošter, za samo Koroško, za zibelko našega političnega in kulturnega delovanja na so določili krivični — plebiscit-Prevelike so bile krivice, ki so nam jih prizadejali drugod, zato si niso upali odtrgati nam tudi to zemljo z eno samo potezo, določili so plebiscit v upanju, da bo izpadel za nas neugodno, da bodo potem pred celim svetom pokazali, kako krivične so bile naše zahteve tudi po drugih ozemljih, da bodo s tem izpodkopali svetu zaupanje tudi v našo pravico na Primorje. Ta plebiscit* ki se bo v kratkem vršil v naši divni Ko-
Majka Jugovičev.
Naše mariborsko gledališče pripravlja za torek slavnosten dan. Igrala se bo Vojnovičeva drama »Majka Jugovičev« v hrvatskem jeziku. To smatramo za korak naprej v razvoju našega gledališča- Doslej se je igrala ta krasna »pesem jugoslovenske majke« v slovenskem prevodu. Priznamo radi, da tudi najboljši slovenski prevod ne doseže krasoto Vojnovičevega jezika, zato sprejemamo tem .?l?e delo v originalu. Znano je, da je ravno voJnOvič tak mojster jezika, da je na njegovi aiKciji težko kaj izpreminjati, poleg tega je arama zgrajena na srbski narodni pesmi, ki doni v originalu mnogo lepše nego v prevodu — zato bo nam nudila predstava v tem oziru popoln užitek. Tudi glede scenerije je vse pripravljeno, da bo popolna, kakov smo bul dosedaj navajeni. Kostumi itd. bodo prvovrstni. Tako bo prišlo to veliko jugoslov delo v popolni obliki na naš oder. Želeti pa k? ^ lnl° tudi občinstvo pripravljeno, da bi v polni meri razumelo to krasno narodno .Redijo, ki tvori v vseh naših gledališčih višek dramskega repertoarja. Zato podajamo
roški je torej več nego le navadna ugotovitev, komu naj ta dežela pripade.
Tega se zavedajo pred vsem Nemci; zavedajo pa se istotako tudi drugi naši nasprotniki, Italijani, Madžari itd. Nemci so zadnje čase uvedli velikansko akcijo, da sj pribore zmago pri predstoječem glasovanju. Celovec je razposlal v vsa nemška mesta potovalne učitelje, da ljudstvo zainteresirajo za predstoječo bitko. V celovški in beljaški pisarni imajo zaposlenih nad 50 pisarniških moči, razen tega pa še celo armado špijonov in agitatorjev. V Gradcu in na Dunaju gladujejo, samo da pomagajo coni B in da podpirajo z velikanskimi svotami agitacijo v coni A. Znali pa so zainteresirati za to ne samo avstrijske Nemce, ampak celokupno nemštvo sploh. Za koroški plebiscit zbirajo in delajo istotako tudi Berlin in vsa druga nemška mesta. Ves nemški narod preveva ena sama misel: Koroška.
Plebiscit v coni A pa ne bo odločil le usodo te cone, ampak tudi cone B in ž njo Celovca in Gosposvetskega polja, našega Kosova. Kajti če pripade cona A potom glasovanja nam, potem tudi coni B ne preostane nič drugega, nego da se tudi ona izrazi za nas — in izrazila se bo v tem slučaju gotovo. Odločitev se bliža, le malo
tednov nas še deli od onega usodnega dne in zato je treba, da se ves naš troimeni narod, od Timoka pa do Zile zavzame za našo stvar na Koroškem ter ji posveti vse svoje misli, vse svoje delo. Če dela ves nemški narod, mora delati tudi ves naš narod, da s tem delom paralelizira delo nasprotnika. Povsod je treba razjasniti ljudstvu, posebno pa mladini, pomen našega dela na Koroškem, ker le na ta način bo res ves naš narod čutil potrebo za to delo. Prirejati je treba cvetlične dneve za Koroško, zbirati denar, prirejati izlete itd., itd.
Jutri se vrši pred vrati Celovca v Žrelcu velikanska narodna manifestacija, na katero ' mora pohiteti na tisoče in tisoče našega 1 naroda, da bodo koroški bratje spoznali našo ljubezen do njih, da bodo videli našo zavednost in našo moč, da bodo pa tudi naši nasprotniki onkraj nesrečne demarkacijske I črte čuli naš glas in našo veliko voljo in moč.
Zato pa Slovenci, Jugosloveni, kdorkoli more, naj pohiti jutri na Koroško! Vožnja je znižana na polovico, vlaki vozijo direktno. Prilika je taka, kakor je doslej še ni bilo.
Vsi na Koroško!
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski f
onim, ki jim je snov neznana, tu kratek pregled zgodovine in drame.
Na Vidov dan leta 1389. sta si stopili na Kosovem polji nasproti turška in srbska vojska. Razvnel se je odločilen boj. Iz po-i četka je bila sreča Srbom mila in Turki so se že skoraj začeli umikati, ko se je naenkrat turška sila ojačila in srbska vojska je bila uničena. Padel je sam car Lazar in vsi junaki ž njim. To je bila zadnja armada, ki je mogla zadržati turški naval. Zdaj ni bilo nobene rešitve več. Srbija je padla pod turški jarem in preko nje so šli Turki v Evropo. Na Kosovu je padel cvet srbskega naroda, i Ta strašna katastrofa je ostala globoko v: spominu naroda, goslarji so prepevali pesmi o junakih. Glavni junaki Kosovske tragedije so: car Lazar, Miloš Obilič in Vuk Brankovič, poleg teh se je boril na Kosovem stari Jug Bogdan, tast carja Lazarja z devetimi sinovi. Vsi ti so padli. Njihovo mater — majko Jugovičev — popisuje narodna pesem v njeni veliki bolesti.
Kosovska tragedija ima tri ženske postave: Milico, ženo carja Lazarja, majko Jugovičev in kosovsko devojko. V prvi kaže
narodna pesem ljubečo ženo, v drugi mater y tretji zaročenko padlih junakov. Tragedijo matere je vzel Vojnovič za svojo dramo. To je srbska mati v svojem boju za domovino.
Narodna pesem pripoveduje, kako prišla vojska na Kosovo:
Bože mili, čuda velikoga!
Kad se sleže na Kosovo vojska u toj vojski devet Jugoviča, a deseti star Jufe-Bogdane.
Mati Jugovičev je prosila Boga, da bi jt dal sokolje oči ali krila labudova, da bi šla pogledat, kaj se godi na Kosovu. Bog jo je uslišal in je videla devet mrtvih sinov in starega Juga Bogdana.
A tu majka trda srca bila
da od srca suze (solze) ne pustila.
Zaplakalo je okrog nje devet snah, devet žena Jugovičev — a tudi to je majka prenesla, saj so padli sinovi za domovino. Tu pa se je vrnil konj najmlajšega sina Damjana in je prinesel roko sinovo in prstan j na nji. Pa je rekla majka:
Dnevne vesti.
Cene padajo — draginja raste. Že
mesec dni nas zagotavljajo, da se cene na svetovnem trgu nahajajo v trajnem padanju od blaga do blaga. In tako tudi mora biti. Letina kaže izborno kakor že dolgo let ne, in dobili so se bolj praktični in manj alkoholu ter potratnosti udani ljudje kot smo mi, ki so s svojim požrtvovalnim štrajkom tudi napram najpotrebnejšim živilom velekapital in verižniško trgovino prisilili, da se je brezvestno povečavanje cen moralo ustaviti. Pri nas ne čutimo še nič te dobrote. Čeprav je moke danes več ko dovoli in ji je cena že zdatno padla, jo trgovci prodajalo povečini še po starih cenah, žemlje so postale manjše in ostale pri stari neprimerni ceni. V gostilnah, kjer pričakujejo abonentov, se cene celo dvigajo, krompir stane 2 K ista porcija kakor takrat, ko ga ni bilo dobiti niti po 6 K kg, danes ga je v izobilju po 1 kg. — Merodajne oblasti pa se za to ne brigajo.
Duhovnikov pogreb brez duhovnika. Na Dolenjskem se je ponesrečil župnik Lovro Lah in je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. V nedeljo so ga prepeljali ▼ Dobernič brez duhovnika in brez zvonenja. Duhovni gospodje imajo v nedeljo menda preveč druzega dela, da bi poskrbe,i za dostojen pogreb svojih tovarišev. »Slovenec« sam pri tem vzdihuje, »kje je pieteta?«
Ponočno razgrajanje. Prejeli smo: Maribor je v huronski deželi, tako si bode misli! vsakdo, ki ima enkrat čast, tukaj prenočiti. Pa saj ni čuda. Ob ponočnih urah, kadar se navali z alkoholom preobloženo ljudstvo na cesto, tedaj nastane huronsko kričanje, ki traja kar po celo uro, da se mora vsakdo tudi v najboljšem spanju prebuditi. To imajo posebno čutiti stanovalci na Glavnem trgu, kljub temu da se nahaja tamkaj glavna policijska stražnica. Prosili bi zato policijski komisarijat, naj napravi temu ponočnemu kriku že enkrat konec, ter se naj stražnikom strogo zapove, da take nemire preprečijo. Saj obstoji še iz prejšnih časov občinski zakon, da mora po 22. uri vladati popolni mir. V slučaju da to ne bode pomagalo Si bodo stanovalci na drug pasantom gotovo neljub način sami pomagali.
Z ozirom na notico o nekem ravna* telju v predzadnji številki »Mariborskega delavca« prosim da resn ci na ljubo pojasnite sledeče: Dotičnik, ki me je srečal v Ljubljani ni bil g. poverjenik dr. Verstovšek in me zato tudi on ni telefonično zasledoval. Dopis v »Učit. Tovarišu« sploh ni bil na-
L,- Moja ruko, zelena jabuko,
Gdje si rastia, gdje 1’ si ustrgnuta?
A rastia si na krilu mome, fiS ustrgnuta na Kosovu ravnom.
Tu se je maika razžalostila in počilo ji je srce od žalosti.
k To bolest matere, ki je izgubila na Kosovem devet sinov, je podal Vojnovič v svoji drami. V prvem dejanju vid'mo majko in njene snahe, kako stoje na graiskem ozidju in čakajo poročil s Kosova. Nikogar ni. Le slaba znamenja se slišijo v zraku. Snahe se prepirajo — majka čaka. Pa se ji vrne po noči (II. dej.) sin Damjan v prikazni. Vrnil se je s Kosova. Toda majka ga pošlje nazaj na boiišče — njen sin ne sme priti iz boja brez zmage — mora zmagati ali pasti. In Damjan odhaja da pade med zadnjimi ki so skušali rešiti svobodo. V tretjem dejanju vidimo Kosovo polje. Kosovska devojka išče svojega junaka Orloviča Pavla in zaliva rane. To je usmiljena sestra, ki vrši dolžnost ljubezni in srca. Pa pride majka na bojišče in vidi strašno uničenje — junaki leže pobiti in v dalji nosijo sovražniki odsekano glavo carja Lazarja, za njo pa gre i)arod v sužnost. Tu zagleda majka strašn > nesrečo domovine in pade mrtva. Cela drama je pravi slavospev na jugoslovensko mater, ki žrtvuje vse, da bi rešila domovino.
»Smrt ma ke Jugovičev« je pravi biser jugoslov. literature.
menjen v politične svrhe, ampak v informacijo tovarišem, torej stanovska zadeva. S politčnim dopisovanjem se sploh ne pečam. Drg. H.
Propaganda za Koroško v Berlinu. Steinacher, nemški agitator, Tirolec dr. Pencic, bivši profesor geografije na dunajski univerzi in dr. Tschurtschentaler so pred kratkim v Berlinu predavali o Koroški. Zborovanje je bilo sklicano posebej v ta namen. Thko delajo Nemci Nekorošci, da zainteresirajo ves nemški narod za zemljo, do katere nimajo pravice. Kako je pri nas? Bratje Srbi se zanimajo za usodo Koroške, le srce Slovenstva je kakor umrlo za zemljo, ki je naša. Tudi to bo vedela povedati zgodovina, da je minulo mnogo let po osvobo-jenju Slovencev, predno je Slovenec svobodo tudi razumel in doživel v njenih globinah.
Porotno zasedanje se prične dne 14. junija in bo najbrže dajalo do konca meseca. Zanimiv bo prvi slučaj: Janez Marein, obtožen roparskega umora postiljona na Jezerskem ; 15. junija: Ivan Žunko, uboj; 16 junija: Eva Goričan, umor; 17. junija: Anton Krambergar, Franc Mlakar, Ivan Štern tatvina; 18. junija: Viljem, Deng, goljufija; 19. junija: Terezija Kuss, Matilda Polak, Martin Toplak, tatvina; 21. junija: Vladimir Pavšek, Alojz Koflič, goljufija. (Ostali slučaji bodo še le razvrščeni.).
Vreme. Od več strani se poroča o vremenskih katastrofah, ki kažejo, da letošnja sijajna letina še ni popolnoma zagotovljena.
Lep amerikanski dar. Amerikanski Slovaki so poslali svojemu narodu iz Amerike na Slovaško eno celo tiskarno in so jo darovali »Slovaški Matici«. Kakor je znano, so svoj čas Madžari »Slovaško Matico« zaprli in imetje konfiscirali. Po vojni se je »Mitiča« oživila in je začela z delom. Nova tiskarna (stroji itd.) ima ceno 70.000 dolarjev. Tiskarna bo v Bratislavi in bo s svojimi prvovrstnimi ameriškimi stroji tiskala knjige za slovaški narod.
Častni večer gdč. Danice Savinove in gosp. Pavla Rasbergerja. Ker nama ni mogoče, da bi se za priznanje, cvetje in darove o priliki najinega častnega večera zahvalila vsakemu posebej izmed častnih obiskovalcev in darovalcev, naj zadošča na tem mestu najina skromna zahvala. Ker sva od ravnateljstva gledališča o vprizoritvi častnega večera zvedela samo malo dni preje in tudi brez posebnega dogovora in medsebojnega sporazuma, nama ni bilo mogoče dati natisniti posebnih povabil. Toliko večja je bila torej najina radost in zadoščenje od strani občinstva, ko se je navzlic tem nedo-statkom napolnilo gledališče — torej znak, da vživava vsestranske simpatije. Najina iskrena zahvala torej vsem za krasen obisk, ovacije, cvelje, rože in darove.
Danica Savinova, Pavel Rasberger.
Na Vidov dan priredi „Pevsko društvo v Ptuju" koncert v mestnem gledališču. Na vspo-redu so moški in nješani zbori.
Veliki tabor na Otoku ob Vrbskem jezeru. Opozarjamo na veliki tabor, ki se vrši koncem t. m. na Otoku ob Vrbskem jezeru. Spored objavimo pravočasno.
Češko delavstvo za svojo izobrazbo. Čehoslovaška Unija železničnih nastavljencev je naznanila Masarykovi »Akademiji dela«, da je plzenska skupina darovala zaslužek dela dne 13. maja t. j. 100.000 K »Akademiji dela«, da more izvršiti svoje izobraževalno delo.
Gg. obrtnikom-mojstrom, ki imajo in-valide-vajence, naznanjamo, da smejo invalidi-vajenci izostati iz delavnic le tedaj Uadar se izkažejo s službenim listom kr. invalidne šole ali invalidskega oddelka in vsakikrat le toliko časa, kolikor je razvidno iz službovnice. Vsako neopravičeno izostajanje naj blagovole gg. mojstri naznaniti invalidskemu oddelku pri-poverieništvu za socijalno skrbstvo.
Beograjska tipografska stavka. V ministrstvu za socialno politiko so se začela pogajanja med zastopniki tiskarskih delavcev in zastopniki lastnikov tiskarn, za,adi končanja stavke. Splošno se meni, da bo stavka kmalu končala.
Amerikanski Rdeči križ za dalmatinske sirote. Ameriški Rdeči križ je poslal uradu za zaščito dece in mladine v Splitu 50.000 frankov za podporo mladoletne sirotinske dece. Razen tega je poslal tudi dva vagona raznega blaga za dalmatinske sirote.
Pravilnik za vodne zadruge. Poljedelsko ministerstvo je podpisalo pravilnik centralnega odbora za vodne zadruge v Bački, Baranji in Banatu.
Zveza jugoslovensko-grške trgovine. Kakor že javljeno, se nahaja v Beogradu odposlanstvo solunske trgovske zbornice pod vodstvom g. Kozinasa, delegata grškega finančnega ministrstva. Odposlanstvo ima nalogo, da ustvari zvezo med našim in grškim trgovskim svetom
Domača izdelovalnica zdravil. \j Osjeku v Slavoniji se ustanovi velika kemična tovarna, v kateri bodo izdelovali vse vrste anilinovih barv. razne lekarniške potrebščine in do 70 lekarniških preparatov. Vsi ti preparati so že preizkušeni in čakajo samo na produkcijo na veliko. To pomeni za naše narodno gospodarstvo lep napredek, ker vsi ti predmeti prihajajo zdaj iz Nemčije.
V	področju konjerejskega odseka 2 vršijo se letos ogledovanja in premovanja konjev 12/7 v Brežicah za okraje Brežice in Sevnico, 14/7 Grobelno za okraj Šmarje in Sv. Jurski okoliš, 15/7 Žalec za okraje Gornji grad, Vransko, Laški trg in Celje. 19/7 Središče za okraj Ormož, 20/7 Konjice, 26/7 Lendava 27/7 Murska Sobota za Prekmurja, 28/7 Radenci za okraj Gornja Radgona, 39/7 Ljutomer za Ljutomer, 2/8 v. Lenart za sv Lenart, 3/8 Maribor za okraj Maribor, 4/8 Sinčavas in 5/8 Grab-stajn za okrajno glavarstvo Velikovec, 6/8 Slo-venjgradec za Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Koroške občine katere spadajo pod okrajno glavarstvo Slovenj Gradec. Premovalo se bode tudi letos eno in dveletne žrebce.
Sokol v Mariboru se udeleži narodne svečanosti v Žrelcu na Koroškem korporativno z zastavo in se vabijo člani in članice, da se te velike manifestacije jugoslovenske misli na Koroškem udeleže najštevilnejše. Zbirališče v nedeljo ob 4'20 zjutraj na glavnem kolodvoru, odkoder jo odhod ob 4'50 s posebnim vlakom. Voznina stane tja in nazaj 25 kron. Zdravo! Odbor.
Mariborsko sokolsko okrožje priredi v nedeljo, 27. junija 1920 sokolski zlet k Sv. Lenartu v Slov. gor. s sledečim sporedom: Ob osmi uri p,ihod telovadcev in telovadk. Ob 15 uri (3 uri popoldne) javna telovadba. Po telovadbi velika ljudska veseiica. Vabimo članstvo, kakor tudi naše prijatelje, da se udeleže zleta mnogobrojno.
Vrtna veselica trgovskih nastavljencev 1 Pomočniški odbor gremiia trgovcev v Mariboru, priredi kakor že znano, v nedeljo dne 6. junija t. 1. v Križevem dvoru in pripadajočem vrtu in travniku veliko vrtno veselico, katera se bode, kakor se da po predpripravah soditi, izvrstno obnesla. Veselični odbor je poskrbel za mnogovrstni program, kakor prvovrstne godbe, petje, telovadbo, plesišče in raznovrstno prosto zabavo. Vstopnice se še dobijo v predprodajah. Darila za srečolov, ribji lov itd. se hvaležno sprejemajo v pisarni pomočniškega odbora v Slovenski ulici 8 na dvorišču desno, te'efon 63/VIII. oziroma se lahko tamkaj naznani, kam se naj po iste pošlje. Dame, katere želijo sodelovati, se naj istotam javijo. Opozarjamo na današnjo naznanilo v našem listu.
Ne zabite, da so prijetni glasovi klavirja v restavraciji »Maribor« najboljša zabava, da se tam toči vedno sveže pivo in dobra vina
Informacijski zavod je otvoril g. Ivan Šober na Grajskem trgu št. 1, 1. nadstropje. Opozarjamo na oglas.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Zadnje vesti.
Madžarska mirovna pogodba podpisana.
DKU Pariz, 4. junija. (Havas). Madžarska mirovna pogodba je bila danes ob 1’30 popoldan podpisana.
DKU Budimpešta, 4. junija. Radi podpisa mirovne pogodbe so ostale danes vse trgovine zaprte. Ob 10. uri dopoldan so začeli zvoniti vsi zvonovi budimpeštanskih cerkva. Za 10 minut je obstalo vse življenje. Zvečer so ostala vsa gledališča in druga zabavišča zaprta. Vse mesto je bilo odeto v črne zastave.
DKU Budimpešta, 4. junija. Danes popoldan je bila izredna seja narodnega predstavništva, katero je otvoril predsednik Rakovsky z nagovorom v katerem je objavil da je bila danes ob 1*30 v Parizu podpisana madžarska mirovna pogodba, ki pomenja razkosanje Madžarske. Odtrganim ozemljem je zakričal: Po tisočletnem skupnem življenju se moramo razstati, toda ne razstajamo se za vedno! (Klici: Ne ločimo se! Nikoli!) Vsi predstavniki so se dvignili s svojih sedežev. Rakovsky je na to v znak žalovanja predlagal, da se seja zaključi, kar se je sprejelo. Seja se je zaključila s klici: Naj živi Mad žarska!
Ruske zmage.
DKU. Moskva, 4. junija. (Brezžično.) Frontno poročilo iz zapada : V ozemlju Dolgi nova so se polastile rdeče čete celega števila krajev severozapadno in južno od tega mesta.
DKU- Berlin, 4. junija. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Bazla: Iz Tiflisa poročajo v London, da sta dva ruska konjeniška polka prekoračila armensko meio ter vdrla v deželo. Armenska vlada je posla'a v Moskvo tozadeven protest ter odredila odpor proti nadaliniemu prodiranju.
DKU. Newyork, 3. junija. (Reuter.) fAssoziated Press« poroča iz Carigrada, da je prejelo tamkajšnje perzijsko poslaništvo pooročilo, da so ruske rdeče čete zavzele ^eharan v Perziji-
Iz narodnega predstavništva.
LDU Beograd, 4. junija. 95. redni sestanek je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob pol 6. uri popoldne. Po dovršenih formalnostih se je izvedla razdelitev v sekcije, na kar je podpredsednik dr. Ribar zaključil sejo
pol 7. uri ter je odredil prihodnjo sejo za ponedeljek ob 4. uri popoldne z istim dnevnim redom.
Železniška konferenca v Aradu.
DKU Budimpešta, 4. junija. Kakor Poroča ,,Az Est“ iz Arada, se vrše tamkaj po-Sejanja med zastopniki Madžarske, Rumunije, CehosJovaSke, Avstrije ter Jugoslavije radi vzpostavitve rednega in direktnega železniškega Prometa.
^danje cen nepremičnin.
hnr_.LPU Beograd, 2. junija. Na današnji wurzi ]e prjši0 do ogromnega poloma. Vse “ite valute so silno padle. Izgube, ki so začele velike trgovce in borzne špekulante s |U]imi valutami, znašajo na milijone. Kot vzrok »emu padcu se navaja dobra žetev in izpre-memba v političnem položaju. Značilno je, Qa se sedaj v Beogradu čimdalje bolj pro-aiajo hiše, katerih je na prodaj, kolikor jih «ao hoče. Istotako je na prodaj, kiiiar° nePrem>čnin. To pomenia, da grešpe-v rwa za tem’ sPravit* realne vrednosti VqlPH,r ,Me.dai’ dokler so cene še visoke.
n ellklh ponudb nepremičnin jim je začela cena padati.
Dviganje naše valute.
LDU Ljubljana, 5. junija. Iz Dunaja se poroča Dopisnemu uradu:	Jugoslovenska
krona trajno in sigurno raste brez rapidnega skakanja in padanja kakor avstrijska krona in nemške marke. Tekom enega meseca je skočila deviza Zagreb na curiški borzi od 3 na 5 10 franka; deviza Dunaj je padla pooetkom meseca junija v Curihu od 4-25 na 3 95 franka ; deviza Berlin od 15 25 na 14 10 in dalje na 13 05. Na praški borzi je skočila deviza Beograd od 1 50 na 164'25 čehoslovaških kron. Dunajske banke plačujejo za kronsko-dinarske novčanice po 400 K 650 avstrijskih kron.
Položaj v Tešinju.
DKU. Moravska Ostrova, 4 junija' Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Danes je zborovalo v Karvinu 5000 poljskih delavcev, ki so sklenili, da bodo v nedeljo stavkali. Sicer vlada po vsem Tešh.jskem red in mir.
Kuga v Vera Cruzu.
DKU Mehika, 4. junija. (Reuter). V Vera Cruzu so se odločili, da požgo tretjino mesta, da tako zabranijo nadaljne širjenje kuge.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V soboto 5.: »Mam’zelle Nitouche«. Gostuje Josip Povhe, spevokomik in režiser kr. gledališča v Ljubljani. Zadnja operetna predstava. Ab. A—46.
V nedeljo 6.: »Satan v ženski«. Ab. A—47.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska .tiskarna d. d.*
Otvoritev slaščičarne!
Naznanjam cenj. občinstvu Maribora in okolice, da sem po dolgotrajni vojni zopet otvoril svojo moderno urejeno
slaščičarno v Slovenski ulici
(Grajski ulici) št. 5 (preje Amon).
Vsaki dan sveže pecivo in sladoled.
Cenjena naročila za razne svečanosti se točno izvršijo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Emanuel Ilich
3—3
slaSčičar.
oer
Zaboj
Razglas.
Lovska pravica v občini K a n i ž a se odda do 30. junija 1922 potom javne dražbe v zakup.
Ta dražba se vrši v sredo 23. junija 1920 pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, soba štev. 8.
Fini dobro obležani
PolemendoBski
polumastni
Trapistovski sir Sardine
v najfinejšem olivnem in Soja olju
Sardellenpasta v tubah
Zdravilno
Vi no MarsaSa
nudi vsako množino po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
Vinko Hmelak, Maribor
Slomškov trg št. 6
Dnevna razpošiljate^ po pošti in železnici. Brzojavi: Hmelak Maribor.;
Zahtevajte cenik! ^
! Albert Kopač I f
♦ o modna in manutakturna trgovina o * Maribor, Glavni trg 17	%
0	♦
priporoča svojo bogato zalogoj vsega v to	♦
£	===== stroko spadajočega blaga. J	£	j
-oo—
rser:
rs©
ra
Čast mi je naznaniti eenj. občinstvu Maribora fn okolice, da sem s 1. junijem t. I. zopet otvoril svojo
manufakturno trgovino
v Gosposki ulici št. 11 (hiša g. Frangeša)-
V	upanju, da bodem vžival tudi J nadalje zaupanje svojih cenjenih odjemalcev, beležim z odličnim spoštovanjem
2-2	Feliks	Škrabi.
06=
!
Mala oznanila.
nrnmnn se proda v Maistrovi Z3 premog ulici št. la, I. nadstr.
Večja množina
stair čebule
«
je na prodal.
'KOLONIALA*
Maribor, Vstrinjska ulica 14.	3-3
<X> r®®®®®®®®®®®®® |® |	SKŽIIB
i
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
Zaloga čevljev, gamaš, perila, potnih košar, tržnih torbic itd.
Najceneje! 10-3 Solidno!
0® j*®®®®®® “ ©®®®®®l®l®® X©®®©®®®®®©*®!
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsaka vrtto arfraSenJa v mestu, na Itolotlvo* rito, ftotcor Hudi sprem!|sn|e SeiesniSklh vos. PojasmiSa v pisarni Prlsbniiina ulica 2*
Rezan in okrogel les
tramove — drv* —■ ogli« — kupuje v sam* 245	množino
jur. Usu Mi ii iiiisiniiii in 111
MARIBOR.
Trgovstvu in občinstvu naznanjam, da sem dobil od ministrstva za trgovino koncesijo za otvoritev
informacijskega zavoda,
ki preskrbuje informacije zasebnega in tr-govsko-kreditnega značaja vedno točno in zanesljivo, ker imam zveze s svetovnozna-nimi tvrdkami.
Abonma-kuponi se izdajajo v pisarni na Grajskem trgu št. 1, I. nadstropje.
S spoštovanjem
Ivan Šober.
priredi v nedeljo, dne 6. junija 1.1. ob pol 15. uri v Križevem dvoru pomožnitki odbor gremija trgovcev v Mariboru, s sodelovanjem treh godb, delav. pevskega društva „Frohslnn“, pevskega društva pekov, pevskega odseka „Svobode“ itd.
Ples! Mnogoštevilna prosta zabava! Dragoceni dobitki!
Kreditno društvo Mestne hranilnice
v Mariboru, Orožnova ulica 2, I. nadstropje
°	Miroslav Nabergoj, Maribor	f
g 5—1 Gosposka ulica št. 14
□	vhod	Tkalska	ulica	(Webergasse)
d	Zaloga manufakturnega blaga,	o
□	Velik izbor batista, cefirja, platna za srajce	□
in rjuhe, bombaževine, nogavic itd. g
□	Tovarniške ceno! Samo na debelo! Direkten uvozi	D
D	D
□□□□□□□□□□□□□□□□!□□!□□□□□□□□□□□□□□□
sprejema vloge na tekoči račun in jih obrestuje po 4%, dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti 6% obrestim brez drugih stroškov.
Deln. glarnica z rezervo, zakladi okrog 50 mil. kron	l KMLM w vjuokiiim Delu. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron
Podružnice	v Splitu,	Celovcu,	Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura	Ptuj.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči	račun	s	3	odstotkov	brez	odpovedi,	Izdaja čeke, nakaznice in akreditive,
prod trimesečni odpovedi s 3	in četrt odstotkov	čistita.	Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in prednjmt aa vrednostne papirje
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, de-	in blago,
vize, vrednostne papirje itd.	Izvršuje vse bančne transakcije.
EKKMKKICiCi^TiKKinKKRKlKEnKlIinBI!
Mariborska eskomptna banka.
____________________________________  x
' 1 = '    ' "
Maribor, meseca junija 1920.
Vabilo
na subskripcilo delnic.
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico Od 6 Ha 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400’— nomi-nale pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700’—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850’— novim delničarjem.
3. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5 °/0 obresti do 30. junija 1920.
6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.