PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—NO. 809.	CHICAGO, ILL., 15. marca (March 15th), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
UpraTaiitvo (Offle«) 868« WEST J6th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell »884.
Preminjanje družabnih sistemov.
Razvoj koncentracije proizvajalnih sredstev.
Ogromne industrije, kakršne poznamo danes, imajo svoj izvor v kapitalizmu. Posebnost kapitalističnega proizvajanja je koncentracija proizvajalnih sredstev. Ročno proizvajanje v delavnicah malih mojstrov in obrtno delo po gotovih kmečkih okrožjih je pričelo hirati takoj ko so prišli v ospredje stroji — prvi oznanjevalci kapitalističnega sistema.
Združevanje proizvajalnih sredstev pomeni napredek. Koncentracija je izboljšala produkte, | jih pomnožila in omogočila ustvarjati nove vrste t' proizvodov. Omogočila je napravo dobrih, potrebnih del v poprej nepričakovani množini, v i mnogo krajšem času, z manjšim trudom in stro-
I ški. '
Koncentracija se ni nikdar ustavila. Šla je naprej in gre naprej. Malomeščanski krogi in velikokrat tudi delavstvo so ji stavili zapreke, katere je kaptalizem še vselej premagal. Koncentracija prozivajalnih sredstev je bistvo kapi-? talizma. Kopičenje bogastev v roke nekaterih je njegova zapoved. In v tem je nesreča. Združevanje produktivnih sil je v korist družbe; kopičenje bogastev vsled tega združevanja v blagajnah nekaterih je družbi v škodo.
Kapitalizem ni umetna iznajdba, nego nujen pojav v razvoju človeštva. Nasledil je prej-: šnje ekonomske uredbe in v poteku razvoja po-menja napredek od prejšnjih sistemov. Kaj bi bila Amerika brez današnjega kapitalizma? Navadna poljedelska kolonija z malimi mesti prekupčevalcev in malih obrtnikov. Isto velja za vse druge visoko kapitalistične dežele.
Socializem ni nasproten koncentraciji proizvajalnih sredstev. Kadar zavlada socialistični ekonomski sistem, jo bo še bolj izpopolnil. Socialisti se bore proti kapitalizmu radi tega, ker sloni na iskoriščanju širokih ljudskih mas, ker srka kri in mozeg iz delavske raje, katero je vklenil v mezdno sužnost in jo spravil v popolno odvisnost od delodajalcev. Tudi malomeščanstvo vodi boj proti kapitalizmu in velikokrat poziva delavce v svoj delokrog za to borbo. D asi se navidezno dela, kakor da vrši ta boj v interesu ljudstva, je stvar v resnici obratna.
Kapitalizem je nevaren malim podjetnikom, trgovcem, mojstrom, malim bankirjem in tako dalje. Koncentracija kapitala, proizvajalnih in prometnih sredstev je pognala ostanke malo-meščanstva v odvisnost kartelov, trustov in vele-bankirjev. Današnji mali trgovci, mesarji, moj-sterčki itd. so v Ameriki samo še agentje trustov. Da ne bi postali še bolj odvisni od njih, kličejo na pomoč boga in vraga, da se nekaj stori proti koncentraciji proizvajalnih sredstev in kapitala. Za delavstvo pa je čisto vseeno, ali jih izkoriščajo trusti ali posamezni mali podjetniki. Prazaprav so bile delovne razmere v takih slučajih največkrat slabše, kakor sedaj, v dobi ve-leprodukcije.
Zastavljanje poti kapitalističnemu razvoju je oviranje napredka. Toda ustaviti se ga ne more. Carizem v Rusiji je bil sistem, ki ga tudi moderni kapitalizem ni maral. Zato ga v Rusiji tudi ni bilo, v taki formi, kakor ga poznamo v Zedinjenih državah, v Nemčiji, Angliji itd. Današnja Rusija trpi posledice, ker mora industrijo' šele ustvarjati, ker je naloga koncentracije proizvajalnih sredstev komaj začeta.
V Zedinjenih državah so vstali gotovi elementi in nastopajo proti nakani mesarskih kraljev še bolj združiti .svoja podjetja. Mesarska industrija ni nikjer na svetu bolj koncentrirana kakor v tej deželi. Toda koncentracija ni še popolna. Elementi iz malomeščanskega tabora, ki nasprotujejo nameri mesarskih kraljev, pravijo, da bi nadaljna združenja pomenila monopol na mesnem in živinskem trgu v Zednjenih državah. Ampak monopol imamo že sedaj. Razlika je le v tem, da dela pet mesarskih velepodjetij sporazumno — seveda tajno — da ima vsako svoje vodstvo, svoje agenture, svoja zastopstva, vagone, hladilne shrambe, delavnice itd. Koncentracija bi zanje pomenila znižanje obratnih stroškov in kajpada večje profite, dokler bo ljudstvo hotelo. Kljub temu bi bila koncentracija korak naprej v ekonomskem razvoju. Če ne bi imeli koncentrirane klavniške, oziroma mesarske industrije, nego samo male mesarje, kakor smo jih imeli v domovini, bi bilo meso bolj redka
prikazen na mizah revnih slojev. Produkcija na debelo v mesarski industriji bi bila blagoslov za prebivalstvo, če bi bile klavniške tovarne ljudska posest. Toda če danes še niso, bodo drugo leto ,ali čez par let. Ni je moči na svetu, ki bi mogla to preprečiti. To, kar se gradi pod kapi-lizmom, za koristi kapitalistov direktno, in in-direktno za koristi vsega ljudstva, bo enkrat služilo vsemu ljudstvu enako. V tem se razlikuje kapitalizem od socializma
Ameriški oljni trust je ogromno podjetje, ki razteza svojo silno moč po vsem svetu. Na konferencah diplomatov je tajna roka Rockefeller^ jevega trusta močnejša in vplivnejša, kakor pa zastopniki vseh balkanskih držav skupaj. Ta trust operira skoro vse oljne vrelce v Zedinjenih državah, izpodriva vse druge petrolejske karte-le v mehiški republiki, utrdil se je že pred vojno v Galiciji, ki je sedaj del Poljske, imel je koncesije v ruskem Kavkazu in dobil jih bo najbrž tudi od sovjetske Rusije. Ogromno podjetje, ki ne pozna ne mej, ne narodnosti v kolikor se tiče širjenja svojega produkcijskega omrežja. Pa^ triotizem in take reči rabi le za propagando v interesu svojih podjetij.
Ameriški malomeščanski krogi so pred leti s postavo "razbili" ta trust, znan pod imenom "Standard Oil Co.". Postava je še, v zakoniku Zed. držav, ravno tako je še tukaj "razdejani" oljni trust, ki je danes mogočnejši kot kedaj poprej. Amerika je že tako daleč v kapitalističnem razvoju, da tudi nobeni zakoni ne morejo več preprečiti koncentracije kapitala in proizvajalnih sredstev.
Nesreča, kakor rečeno, ni v koncentraciji. Nesreča je v sistemu, ki jo izvaja, ker sloni ta sistem na izkoriščanju mas v interesu tistih, ki posedujejo delovna in prometna sredstva ter naravna bogastva.
Revolucija buržoazije je prinesla kapitalizem, ki je pričel v začetku polagoma izpodrivati fevdalno družabno uredbo. Stroji so omogočili kapitalizmu hitrejši razmah; ojačani kapitalizem je zahteval še boljše stroje. Dobil jih je in vsaki dan jih izboljšuje.
Vsaka stvar enkrat ostari ali dozori. Potem odpade. Kapitalizem je danes v stadiju dozorevanja. Med ljudske mase prehaja bolj in bolj ideja socialnega lastništva veleindustrije ,razpe-čevalnih sredstev in naravnih bogastev. In kakor je moralo ljudstvo dozorevati polagoma za kapitalistični sistem in se v njem učiti, tako mora dozorevati in se učiti za novi ekonomski sistem — za socializem.
^
Današnje človeštvo ima to, za kar je zrelo. Ce ima diktaturo, je ima zato, ker še ni sposobno, da bi se demokratično vladalo. Ce ima kapitalizem, je to znamenje, da ni še zrelo za socializem. Ce imaš v sebi sposobnosti učitelja, uči nevedne.	'
"Ameriška delavska stranka."
V New Yorku se je koncem februarja vršila konferenca zastopnikov raznih unij, socialistične in farmarske-delavske stranke, na kateri je bila ustanovljena "ameriška delavska stranka" na širši podlagi, kakor na zadnji konferenci. Skoro vse newyorške napredne in radikalne unije so se pridružile tej politični federaciji. Tudi zastopniki Workers' Party so prišli na prvo sejo, toda so bili odklonjeni, dasi so nekateri delegatje unij in političnih struj zagovarjali predlog, da se jih sprejme v zvezo. S svojo taktiko, ki so jo zavzeli zastopniki Workers' Party, pa so si pokvarili že v začetku vse izglede, da bodo sprejeti, ker so širili med delegate in goste letake, v katerih so "razkrinkavali" vse, kar ne soglaša z njimi.
Ameriška delavska stranka je bila ustanovljena tudi v St. Louisu. Pridružene so ji iste skupine, kot v New Yorku.
Isti čas kakor v New Yorku se je je vršila konferenca za ustanovitev ameriške delavske stranke v Washingtonu, D. C., ki so jo sklicale socialistična organizacija v Washingtonu, lokal farmarske-delavske stranke, liga za industrial-no demokracijo, single-taxarji in druge radikalne organizacije. Na tej konferenci je bilo zaključeno, da se skliče konvencijo za ustanovitev ameriške delavske stranke, ki bi delovala v vseh Zed. državah.
Dosedaj prevladujejo v gibanju za ustanovitev federativne delavske stranke povsod socialisti, najsibo v New Yorku, St. Louisu, Washingtonu in drugih krajih, kjer ima stranka jake postojanke.
Vprašanje federativne stranke pride tudi na prihodnjo konvencijo socialistične stranke, ki se bo vršila meseca aprila v New Yorku. V agendi bosta dva predloga: da se socialistična stranka umakne iz akcije za ustanovitev fede- j rativne delavske stranke, in drugi, da naj socialistična stranka zastavi vse svoje moči, da se federativna stranka čim prej ustanovi. Izgleda, da bo na konvenciji večina za zadnji predlog.
Ko so vprašali Debsa, kaj misli o tej akciji, je dejal, da ji ni nasproten, ker bo lahko vsaka organizacija, med temi socialistična stranka, ohranila svojo avtonomijo. Daljše izjave pa
Debs v tem oziru še ni podal.
^
Delavci, ali ste se že kedaj resno vprašali, zakaj je kapitalizem jačji kot vi? Kapitalizem veruje v organizacijo in zato tudi nezavedno delavstvo združuje v protidelavskih organizacijah in v kapitalističnih strankah. Če se prištevate k zavednemu delavstvu, tedaj po- j stanite član socialistične organizacije in agitator socialističnih idej in časopisja.

Pregled po Jugoslaviji.
Jugoslavija, oficielno "kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", je še vedno v kaotičnem stanju, najsibo v političnem ali gospodarskem oziru. Bližajoče volitve v skupščino so razpa-lile strankarske strasti in v časopisju, na shodih, v kavarnah, gostilnah, na ulici, sploh povsod se govori le o centralizmu, avtonomiji, republiki, za Pasiča, proti njemu, za Radičevce, proti njim, za enotno fronto in proti nji, za nadvlado Srbov in proti nji — z eno besedo, v Jugoslaviji divja ljuta balkanska politična kampanja. Vsak premožnejši advokat ima svoj dnevnik ali tednik in svojo — stranko. Vsi so rešilci — ako jim hoče kdo verjeti. Vsi so za edinstvo države, pod pogojem, da se jim da vlado v roke. Vsi pa ne morejo vladati, zato vlada še zmerom — Pasič. Ena vlada pade, s Pasičem na čelu, sestavljena je druga vlada, s Pasičem na čelu.
Stranke in časopisje.
Ker ima Jugoslavija toliko strank, rabi tudi veliko časopisja. Vsako večje mesto ima kopo dnevnikov, skoro vsaki izhaja na štirih, morda tudi osmih straneh v malo večji obliki, kakor jo ima Proletarec. V njih ne najdete bog-zna kaj; je premalo prostora, katerega je treba porabiti za politične boje, ki so tam največ osebni boji. Generalov je veliko, rešiteljev o-gromno, vojakov pa premalo. Pred in nekaj časa po stvoritvi Jugoslavije smo bili navajeni čuti, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, eno pleme. In ljudje so se navduševali in pla-kali ginjenja, da kaj. No, danes so od tega "e-nega naroda" tukaj še zmerom Srbi, Hrvati in Slovenci. Enotni narod menda predstavlja samo še "Orjuna", ki je nekakšna fašistična organizacija in utepa ljudstvu svojo modrost na isti način kakor italijanski fašisti ali ameriški Ku Klux Klan. V danih razmerah se ljudstvo uči, kolne, se zateka sedaj k eni sedaj k drugi stranki, razmere pa so skoro vedno enake.
Šušteršičeva stranka.
Na Hrvatskem kraljuje v politiki še vedno Radičeva seljačka republikanska stranka; vse druge, ki so bile v ospredju takoj po prevratu in pred njim v hrvatskem saboru, so potisnjene v ozadje. V Srbiji ima Pasičeva stranka glavno besedo. V pretežno srbskih krajih sta vodilni stranki radikalna stranka in demokratska, stranka. Obe nosita po krivici to ime, kakor obe glavni ameriški stranki. V Sloveniji imajo klerikalci še vedno glavno besedo, dasiravno se je premeteni belgrajski politiki posrečilo razdreti politično življenje Slovenije najbolj, ki je po konstitucaji razdeljena na dve oblasti. Stari liberalci komaj, da še životarijo. Nekdanja na-rodno-napredna stranka je razdejana v več
strank, ki vse skupaj ne štejejo veliko. Iz nekdaj močne, solidarne klerikalne stranke je nastala stranka struj in sedaj se je vrgel v politični metež še dr. Ivan Šušteršič, bivši glavar slovenskega klerikalizma, udan Habsburžanom in črnožolti monarhiji do zadnjega, potem živeč v "prognanstvu", in danes glavar nove "narodne ljudske stranke", ki je bila priklicana v življenje po milosti belgrajske vladne kaste. Šušteršič izdaja dva lista, 'Ljudski dnevnik' in 'Ljudski tednik'. Predno je prišel v Slovenijo, je izdal brošuro, v kateri je razkril klerikalce in njihovo politiko s svojega novega vidika. Klerikalci mu zelo zamerijo, da je postal odpadnik, dasi ni postal liberalec ali celo brezverec. Šušteršič hoče biti vodja in če ni mesta zanj pri klerikalcih, ga bo skušal najti izven njihovih vrst. Tako je sedaj nastal boj med njim in slovensko ljudsko stranko (klerikalci).
Nemočnost delavskega gibanja v Jugoslaviji.
Delavsko gibanje je v Jugoslaviji propor-čno v isti moči, kakor naprimer v Franciji, raj-še še slabše. Kakor je brez moči francoski proletariat, tako je tudi jugoslovanski. Frakcijski boji, revolucionarno diletantstvo, hipna združitev preje ločenih pokrajih, neizkušena vodstva, provokatorstvo, vse to je spravilo delavsko gibanje Jugoslavije v impotenco. Strokovne organizacije so razdejane na razne skupine in nobenega izgleda še ni, da se bo že itak slabo strokovno organizirano delavstvo povrnilo na pot treznejšega organizacijskega dela in solidarnega nastopanja v razrednem boju. Delavske poT litične in strokovne frakcije v Jugoslaviji vse preveč "razkrinkava j o", preveč pometajo pred drugimi pragi, in tako je smeti povsod na kupe.
Komunisti šli na "legalno" polje.
Komunistični elementi so se ves čas od fa-mozne obznane gibali v nezakonitem okvirju. V takih okolščinah niso mogli drugega, kakor "razkrinkavati", to je, ovirati delo drugim. Sami so delali za organiziranje strokovnega delavstva v "neodvisnih" sindikatih in pri tem so morali seveda rušiti stare strokovne organizacije. Kapitalistom je bilo to po volji in so ovirali komuniste le v toliko, kolikor so bili po mnenju vladajočih preveč revolucionarni. Ker so bile razpisane volitve v skupščino, so pričeli ostanki nekdanje komunistične stranke misliti na volilni boj pod okriljeirh legalne stranke. Sklicali so v ta namen konferenco v Belgrad, ki pa jo je vlada pričela od kraja ovirati in tudi policija je posegla vmes. Končno je vlada akcijo dovolila in rojena je bila "neodvisna delavska stranka Jugoslavije". Za vladne kroge bi bilo oviranje medsebojnega boja delavskih struj neprevidna taktika. Zato so se zadovoljili z vpadom na konferenco nove stranke in na par začasnih prepovedi, organizatorji nove stranke po sedaj pripovedujejo: Glejte, kako smo re-

volucionarni! Sama vlada je nas mislila zatreti, pa se nas je ustrašila!
Socialistične aktivnosti.
Kar se tiče socialistične stranke Jugoslavije, nima v teku zadnjega leta zaznamovati kakih posebnih uspehov. Delavsko ljudstvo v Jugoslaviji še ni pripravljeno na razumno, počasno, stvarno delo. Tudi stranka sama ni močno konstituirana, ker gre še skozi razvojne krize. Njen klub poslancev v skupščini je oslabil in izgubil prvotni vpliv radi sporov v slovenskem delu SSJ. Na svoji zadnji konferenci je sprejela stranka obširen volilen program, s katerim je stopila pred volilce. Kar se tiče notranjih problemov stranke, pa čakajo rešitve na njenem bodočem zboru. Svoja glasila ima v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Šidu. Razun političnih listov ima tudi nekaj revij. V nekaterih krajih je stranka utrdila svoje postojanke, kot v Srbiji, na Hrvatskem in v Bosni. Trpela pa je v Sloveniji vsled notranjih bojev.
Boj v slovenskem delu SSJ. traja že ves čas od prevrata, svoj izvor pa ima še izza vojnih časov. Ko se je levo krilo odcepilo in se pozneje pridružilo komunistom, je vladala v ostalih socialist, vrstah en čas sloga, ki je bila navidezna. Na površje je pričel zopet prodirati frakcij ski boj, ki je imel deloma načelno in deloma osebno podlago. Danes je izven pokrajinske organizacije takozvana Peričeva skupina in mariborska skupina. Perič je z ljubljansko organizacijo stranke že za zadnje občinske volitve stopil v koalicijo s klerikalno delavsko skupino in s komunisti, ki so pri volitvah nastopili pod imenom "zveza delovnega ljudstva" in tudi zmagali. Nedolgo nazaj so imeli v Ljubljani ponovno konferenco, na kateri so se združile Peričeva struja in komunisti in dali svoji ze-dinjeni organizaciji ime "Socialistična stranka delovnega ljudstva". Svoj delokrog ima samo v Sloveniji. V boju proti nji pa so socialisti v pokrajinski organizaciji SSJ. in "uradni" komunisti. Zagrebška komunistična "Borba" piše o tej kombinaciji: "Pod krinko edinstvene fronte so (slovenski komunisti. — Op. pisca.) izvršili prepad nad revolucionarnim proletariatom Slovenije in ga potisnini v eno stranko s slovenskimi reformisti . . ." Slovenski komunisti se ne ozirajo na te napade v hrvatskih in srbskih komunističnih listih in v tržaškem komunističnem "Delu" in se oprijeli, kakor pravijo, take taktike, ki bo v danih razmerah najuspešnejša. Kar se tiče edinstvene fronte, so tudi komunisti v Srbiji in na Hrvatskem zanjo, toda le v propagandi za razkrinkavanje "lažnih vodij". Slovenski komunisti pa so menda vzeli stvar resno in se združili s tistimi, od katerih pričakujejo največ koristi.
Zbor slovenske organizacije SSJ.
Slovenska pokrajinska organizacija Socialistične stranke Jugoslavije je imela v
začetku januarja to leto svoj XIV. redni zbor v Celju. Ob času zbora je imela v Sloveniji 45 organizacij z 2101 članom. Organizirana je sedaj približno na isti način, kakor ameriška socialistična stranka, to je, za njene člane se smatrajo le tisti, ki plačujejo stranki redne prispevke in so včlanjeni v eni ali drugi njeni lokalni organizaciji. Zbora se je udeležilo 43 delegatov, ki so zastopali 1685 članov. 12 org. ni poslalo delegatov.
Zbor se je vršil v znamenju notranje krize. Zmagala je struja, ki zagovarja sedanjo taktiko vodstva pokrajinske organizacije za Slovenijo, katere glavni vodja je Zv. Bernot. Dasi se je od mnogih strani poskušalo zbližati razdružene duhove, se to ni posrečilo. Bernotova skupina stoji na stališču, da je treba stranko očistiti vseh ne-socialističnih elementov, neglede, kako majhna ostane. Za nesocialistične smatra večino prejšnjih vodilnih sodrugov in tiste, ki so se hoteli po njenem zatrjevanju uriniti na odgovorna mesta s pomočjo stranke, dasi po prepričanju ne bi spadali vanjo.
Glasilo SSJ. v Sloveniji je "Naprej", ki izhaja dnevno v Ljubljani. Koncem decembra 1922 je imel 1864 naročnikov, 51 več, kakor v začetku istega leta. "Ljudski Glas" (tedenska izdaja Naprej a) ima 2500 naročnikov. V Mariboru izhaja tednik "Enakost" in en nemški tednik, toda oba lista kakor tudi večina mariborske soc. organizacije so v sporu s pokrajinsko organizacijo SSJ. in z njenim glavnim glasilom "Naprej em". Dr. Perič je pričel pred okoli letom dni izdajali v Ijubljani tednik "Zarja", ki je postala glasilo ljubljanske socialistične frakcije in sedaj je menda glasilo "socialistične stranke delovnega ljudstva", če še izhaja. V urad Pro-letarca ni bila že dolgo dostavljena.
Na celjskem zboru so bili v pokrajinsko načelstvo izvoljeni sledeči sodrugi: Franjo Koren iz Celja; Zvonimir Bernot iz Ljubljane; I-van Baraga iz Brežic; Karel Kisovec iz Ljubljane; Jurij Jeram iz Jesenic. V pokrajinski odbor: Angelo Cerkvenik, Ljubljana; Vinko Ei-singer, Slovenj igradec; Jakob Klenovšek, Trbovlje; Lojze Leskošek, Celje; Vinko Moedern-dorfer, Mežice. V nadzorni odbor: Filip Urat-nik, Ptuj; Franc Svetek, Moste; Venčeslav Čopič, Ptuj. Za delegacijo v Belgrad: Franjo Koren, Celje; Ivan Baraga, Brežice; Zvonimir Bernot, Ljubljana; Franc Svetek, Moste.
Pokrajinska organizacija za Slovenijo ima razun domačih sporov in intrig še druge težave, in to je s centralnim vodstvom stranke v Belgradu. Slovenski del stranke se je v večini izrekel za avtonomno sekcijo v stranki, nekako po vzgledu sekcij v J. S. Z. Kakor črpam iz poročil, je vodstvo stranke proti taki avtonomiji. Vsa stvar je baje odložena za bodoči zbor celokupne stranke, kjer bo predana v rešitev. — Z.
SEMINTJA.
Sodnikovi nasveti. — Dva pekla. — Odpraviti en pekel je lahko, drugega težje. — "Vmesne" države. — Ruska vojna naročila. — Farizeji se zgražajo.
Robert Wood, veteran svetovne vojne je skočil v lagun nekega čikaškega parka, da napravi konec svoji mizeriji. Rešili so ga, zaprli, in drugi dan privedli pred sodnika. Ta mu je napravil lepo pridigo, naj ne bo tako črnogled, naj gleda stvari z optimističnimi očmi, in če ga ponovno zgrabi obup, naj gre v posteljo in se na-spi. Potem bo izginila malodušnost, njegovo srce bo zopet veselo življenja. Wood je obljubil, da se bo ravnal po sodnikovem nasvetu. To je moral, kajti vzeti si življenje je protizakonito. Drugi, to je sodišča, oziroma rablji, in na bojiščih, bodisi na industrialnih in v "sovražnih deželah", ti ga smejo vzeti. Sodnik pa je pozabil povedati, kje naj dobi človek brez dela in stanovanja posteljo da se naspi v nji, kje hrano, da se naje. Nekaj dni po tem si je vzel življenje neki drugi veteran svetovne vojne. Splezal je na 500 čevljev visok Washingtonov spomenik v Washingtonu in se vrgel v globino. V njegovem žepu so dobili 39 centov denarja. Samomore imamo že od nekdaj; v kapitalistični družbi so se zelo pomnožili, zato, ker je veliko ljudi, ki omagajo v boju za obstanek, v njih srca se naseli obup, izgledov, da bi se obrnilo na bolje, ni in tako store konec. Če se ti stvar ponesreči, prideš pred sodnika. Kajti, zakone, ki zabranju-jejo samomore, imamo; zakonov, ki bi odpravili vzroke za večino samomorov, še nimamo. * * *
Na zboru episkopalne cerkve v Clevelandu je dejal dr. Rev. E. F. Tittle, da so stare verske dogme izgubile svoj pomen, da pekel ni več strašilo in nebesa ne vzbujajo več upanja in želje za zveličanje. "Cerkev mora najti moralno nadomestilo za stari strah o peklu in za upanje o uživanju nebeškega raja," je dejal Tittle. Po njegovem mnenju so vzele ameriškemu ljudstvu vero v nebesa in pekel kino-slike. "Radi izgube te vere so se zločinska dejanja neverjetno pomnožila in morala je padla." S Tittelnom so se strinjali tudi drugi duhovniki. In za nadomestilo priporoča novo dogmo, vero v božje kraljestvo, kakšno pa je to kraljestvo, tudi
Tittle, čeprav je duhovnik, ne ve.
+ * *
Ljudstvo izgublja vero v izveličanje, v nebesa, v večni peklenski ogenj radi istih vzrokov, kakor duhovniki episkopalne in drugih ver.
Znanost je s svojimi dognanji obledila verske dogme in veda širi svoje žarke dognanja tudi med mase. Kar se tiče kino-slik, so večinoma prirejene za versko propagando. Te veri niso škodljive.
* ★ *
Morda ni daleč čas, ko bodo krščanske cerkve zavrgle pekel, ki ga rabijo za strašilo vernikov že toliko stoletij. Iznašle bodo druge kazni in druge verske resnice, ki bodo nekoliko verjetnejše od sedanjih za vernike, ki samo verujejo, a ničesar ne vedo. Ampak, tudi če vere odpravijo pekel peklenščkov, bo na svetu vendar še pekel, v katerem se žge, strada, zmrzuje, boleha in trpi pomanjkanje miljone ljudi. Duhovniki bi storili dobro delo, če bi učili svoje privržence in jih vsposobili, da bi znali odpraviti pekel, ki je RES tukaj. To nalogo vrše sedaj samo socialisti, ki pa jih za odpravo pekla ni še dovolj. Pekel, ki ga nikjer ni, je lahko odpraviti. Odpravljati pekel ki je, je težko, dolgotrajno delo.
* * * i
Francoski imperialisti ponavljajo želje o ustanovitvi vmesnih državic med Nemčijo in Francijo. Teritorij zanje naj bi se vzel Nemčiji. Predstavljale naj bi qgrajo med njo in Nemčijo in s tem odstranile nevarnost nemške invazije. Sedaj, ko šo francoske čete že v Nemčiji, naj izvrše, kar zahteva interes domovine.
Kar potrebuje Evropa, je odprava mej, carinarnic, armad in blazne nezaupnosti. Ker vlade nimajo poštenih namenov, imajo slabo vest in strah pred upori, maščevanji in invazijami. Mesto novih "vmesnih" držav, bi morala biti Evropa ena sama država, pravična vsem narodom. Toda v tej družbi je ne bo. Sistem kakršen je, je vzrok današnjemu kaosu v Evropi. Ta vzrok je treba izruvati. To se zgodi, kadar bo ljudstvo v Evropi, in tudi drugje, zrelo za socialistično družbo narodov.
* * *
Iz Kopenhagna poročajo, da je Rusija naročila 3,000,000 pušk od nemških in švedskih to-varen in 125,000 strojnih pušk iz Čehoslovakije. Naročila je tudi 40 aeroplanov iz Nemčije. Vest je mogoče resnična, mogoče tudi ne. Rusija ima armado, armada brez orožja pa sploh ni armada. V zadnji vojni so carski generali tirali ruske čete na fronto, ki so bile v mnogo slučajih brez pušk in vojaki so padali kot snopi pod kroglami strojnih pušk nemške in avstro-ogrske armade. Če pride do nove vojne, v katero bi bila zapletena tudi Rusija, je njena dolžnost skrbeti, da bodo njene čete oborožene. Vojne niso za božanje, ampak za klanje. Zgražati se nad rusko vlado radi takih naročil vlade drugih dežel nimajo pravice, dokler se same oborožujejo. Ruska vlada lahko odgovarja, da je predlagala konferenci v Genovi zmanjšanje armad, ravno tako moskovski konferenci baltiških dežel. Ru-
ski predlog so vlade zavrnile. Kljub temu, Rusija je znižala stroške za armado in znižala število svojega moštva.
* * *
Mussolinijeva slava je obledela poeta d'-Annunzija, zato je po "zmagi" fašizma premišljal, če ne bi bilo dobro, da se odpove posvetnemu svetu in gre v samostan. Ker pa ne gre, da bi se ga kar tako pozabilo, so listi zadnje čase prinesli vest, da ga je turška vlada v Angori imenovala za častnega generalisimo in mu dala naslov paša. In tako je d'Annunzio zopet vesel. Tudi fašizem odobrava; jezi ga le, da ni on na Mussolinijevem mestu. Ampak vsaki en čas. Potem, kedaj, to se še ne ve ve, pride na vrsto ljudstvo.
jI
Srečno pot, kapitalizem!
E. V. DEBS.
Sistem, pod katerem so se kapitalisti in profitarji tako dolgo debelili, med tem, ko je delavno ljudstvo stradalo, njegovo telo in duša, je na pragu razpadanja in zrušitve. Svetovna vojna mu je zlomila hrbtenico in ga razparala na krpe ter razdejala na kose.
Srečno pot, kapitalizem! Napravil si svoje najboljše in najslabše in tako odhajaš po svoji poti v grob na pokopališču preteklosti, in nihče ne plaka za tabo. Človeštvo se otresa tvojih suženjskih okovov in prežeto je veselja nad tvojim neprostovoljnim po slavij an jem.
Kapitalizem je v svojem začetnem razvoju napravil čudežna in konstruktivna dela; za vse, kar je v svojem procesu napravil dobrega, mu gre priznanje po zaslugi. Ampak na svoji višini, na njegovem nazadovanju in razpadanju si je vzel ogromne žrtve iz rodu človeka. Zasužnjil je delavstvo celo v bodoče rodove; ustvaril je najbujnejše razkošje v sredi nepopisne mizeri-je; odebelil, pozverinil in spravil je na površje le nekatere in druge je izstradal in podivjal; ugonobil in razpršil je življenje človeka, prosti-tuiral ženske, moril otroke in končno je napojil zemljo s krvjo brezštevilnih žrtev.
Srečno pot, kapitalizem! Čakali smo dolgo in potrpežljivo na tvoj konec, in končno prihaja. Grozna vojna, ki si jo sam izval, sam ustvarili, ti je zapelo pogrebno žalostinko.
Dobrodošel, socializem! Tisoče pozdravov novemu socialnemu redu, ki prihaja, v blagoslovljenem spremstvu miru in sprave, noseč novo, boljšo bodočnost krvavečemu, trpečemu svetu!
t^J
Kadar ste se spomnili, da je treba v vaši naselbini ustanoviti socialističen klub, pa želite kaka pojasnila, pišite tajništvu J. S. Z. Naslov isti kot za "Pro-tarca."
IVAN CANKAR:
0 človeku, ki je izgubil prepričanje.
Job Mrmolja je imel jako lepo, v zeleno usnje vezano in le na robeh nekoliko obrabljeno prepričanje. Zgodilo pa se je nekega jutra, da se je Job Mrmolja vzbudil ter se v tistem trenotku neizmerno prestrašil. Imel je navado, da se je ozrl po svojem prepričanju, predno se je zadnjikrat obrnil v postelji. Doslej je ležalo vedno deviško in nedotaknjeno na mizi, in Job je zatisnil oči ter se v polusanjah zadovoljno potapljal po trebuhu. Danes ni bilo prepričanja nikjer. Planil je vznemirjen s postelje ter razbrskal in pre-metal vse knjige in listine, raztresene po mizi. Naposled je dvignil prt ter pogledal podenj. No, prepričanja tudi pod prtom ni bilo . . . "Na vsak način, — pozabil sem ga v suknji; a vrag vedi, kako je to prišlo . . ." Pretipal je suknjo. "Ne, v suknji ga ni . . ." Segel je po trikrat v vsak žep posebej, v spodnjega štirikrat. In žepi so bili prazni. V nervozni raztresenosti je iskal celo po hlačah in telovniku, par hipov pozneje pa je iz-previdel sam brezmiselnost svojega početja. "Kako bi se taka stvar tako neumno izgubila? Saj ni nikaka igla. Prepričanje je dolgo najmanj triindvajset centimetrov, — kako bi moglo zaiti v hlače ali v telovnik?"
Sel je na posteljo ter oprl brado ob dlan, Razmišljati je pričel natanko, kod je hodil prejšnji dan, kaj je počel, s kakimi ljudmi je občeval in kje in kedaj je imel zadnjikrat prepričanje v roki. Vedel je na tihem* da je prišel domu nekoliko pijan, a ker je bil obče spoštovan in soliden človek, ni hotel tega v svojih spominih še izrecno povdarjati . . .
Popoldne je sedel v kavarni ter se prepiral s Filemonom Sovo o tiskovni svobodi; vstal je potem in razgret stopil k svoji suknji ter izvlekel iz žepa prepričanje . . . Dobro! . . . Do te ure se je dalo zasledovati vse popolnoma jasno in natanko ... Iz kavarne je odšel nekako ob treh, — recimo ob polu štirih. Resnično, — na desni strani ga je tiščalo, ko je zapenjal zgornjo gumbo: prepričanje je bilo spravljeno v notranjem žepu. To je bilo torej ob polu štirih ... In pozneje? Na trgu je srečal Sempronija Sljuko . .. Kaj s*' je godilo po tistem usodepolnem hipu, to se je izgubljalo v gosto meglo; samo tu pa tam je mogel dvigniti težki zastor, — a kar je ugledal, ni bilo ničesar važnega: tolsti, rdeči obraz, z vinom polite mize, prevrnjeni kozarci . . . Zapeljal ga je bil Sempronij . . . Lahko tebi, Sem-pronij: ti nisi obče spoštovan in soliden človek in tvoje prepričanje je dolgo samo enajst centimetrov; vrh tega je broširano in ne dela nikakih I
sitnosti ob prenašanju!... Job si je ubijal glavo, toda ni mu prišla nobena pametna misel. Res — nekoč je bil udaril po mizi z neko stvarjo; a tp je bilo kasno ponoči in ni se. mogel spominjati, ali je udaril s kozarcem, s hišnim ključem ali s svojim prepričanjem ... Ne, — kaj bi s prepričanjem ob tako pozni uri? Skratka, — vse razmi-šljevanje ga ni privedlo niti za korak na kak uvaževanja vreden sled . . .
Globoka žalost se je polastila njegove {luše. Sprva je sklenil, da ne bo jedel ne grižljeja ln pil ne kapljice, dokler ne najde svojega pripri-eanja. A ta sklep se mu je zdel pretiran, škodljiv in neprimeren za resnega človeka; zato ga je preklical . . . Nemiren in zamišljen se je oblekel, umil, ter počesal lase pomotoma v troje paralelnih preč... "Ako. se reč pretehta, kakor se spodobi, nima moje življenje nikake vrednosti več, nikakega pomena. Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da, celo brez nosa bi se dalo živeti... A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine ... Za Boga, nekje je ostalo na vsak način!" ...
Ko je stopil na ulico, se mu je zdelo, kakor da je izpostavljen z zvezanimi rokami vsakovrstnim nevarnostim. Prej je imel navado, da je pri vsaki stopinji krepko potrkal s peto ob tlak; zdaj si tega ni več upal. Celo brkov si ni pogla-dil, kadar je pogledal v kako izložbo. Poleg tega mu je bilo v želodcu slabo in pod lasmi je čutil neprijetno brenčanje . . .
Sempronij je ležal na zofi ter kadil cigareto. Premišljeval je ekspozicijo svoje najnovejše so-cijalne drame. Vrhu nosa in pod očmi so se mu poznale rdeče proge od nanosnika, ki je ležal strt poleg postelje. Sinoči se je bil vrnil Sempronij iz gostilne ob kakih treh in zjutraj je pil gor-ko limonado.
Job je bil v zadregi; iskal je prikladnih besed, da bi se dotaknil kočljivega predmeta kolikor mogoče rahlo in neprisiljeno. Da bi obdolžil Sempronij a naravnost in brez opravičevanja, to bi bilo razžaljivo in celo nevarno. Vrh tega nikakor ni hotel vzbujati sumnje, kot da je bil sinoči do cela brez zavesti in da se ne spominja, kaj je počel s svojim prepričanjem. To bi osvetlilo z umazano lučjo njegov solidni značaj.
"Dragi Sempronij, z j ako delikatnim vprašanjem prihajam k tebi. Pripetilo se mi je nekaj nenavadnega, skrajno neprijetnega. Vzbudim se danes zjutraj in ko se ozrem, ni mojega prepričanja nikjer . . ."
Sempronij je dvignil trepalnice ter stresel na lahko s spodnjim delom svojega nosa. "To je sitno . . . res . . . jako sitno . . ." "Kakor ti je znano, sem bil sinoči ves večer v tvoji družbi . . Ali nisi morda slučajno . . ., lakole mimogrede . . ."
Glas mu je zastal in pogledal je svojega pri-
jatelja z vprašuj očimi očmi. A prijatelj se ni ganil; v iztegnjeni desnici je držal cigareto ter otresal z mezincem pepel.
"Lahko si ga bil vtaknil k sebi pomotoma, iz raztresenosti . . ."
Sempronij se je razsrdil brez vsacega povoda. Vstal je nenadoma ter odgovoril z razgretim glasom:
"Če misliš, da sem ti odnesel tvoje neumno prepričanje, se jako motiš. Kaj mi bo tvoje prepričanje? Za vsakdanjo potrebo ga imam sam dovolj, četudi je broširano, nekoliko zamazano ter samo enajst centimetrov dolgo... Sploh pa tvoji pripovedki niti ne verjamem. Zdi se mi, da imaš kakoršnekoli postranske namene. Poznam te, da si nenavaden kajon . . ."
Job je bil uničen.
"Ali dragi Sempronij, nisem te hotel obdolžiti, nikakor ne. Iz vsega srca spoštujem tvoje prepričanje, četudi je samo broširano ... Moje je bilo vezano v lepo zeleno usnje... lahko razumeš, kako mi je brez njega. Zvedeti sem hotel od tebe, kako posebno okolnost... kake važne podatke . . ."
"Ne vem ničesar ... In naposled, — vrag vedi, če je bilo to res kako prepričanje; skoro gotovo renomiraš in tvoje prepričanje ni bilo druzega kot malovreden, ogoljen predsodek . . . Jaz za svojo osebo nisem opazil pri tebi nikdar nikakega prepričanja . . ."
Mrmolja je vzdihnil. Sempronij si je prižgal novo cigareto in nekaj trenotkov sta molčala oba. A polagoma je vstajalo sočutje v Semproni-jevem si-cu; pričel se je zavedati, da je delal Jobu krivico in to celo popolnoma na lepem, brez vsakega razžaljenja od prijateljeve strani. Ozrl se je postrani nanj ter iskal mehkočutnih izrazov.
"Utolaži se, dušica, — stvar ni tako resna, kakor si jo predstavljaš... Oglej se, prosim te:
—	koliko ljudi živi srečno in zadovoljno brez najmanjšega prepričanja. In kakšni ljudje so to,
—	ugledni in češčeni... Svetnik Mrož, recimo, nima niti predsodkov, sploh ničesar ne; — o kakem prepričanju niti ne ve, da eksistira, — in vendar je svetnik; zdaj se celo brije . . ."
Mrmolja je zmajal z glavo ter pogledal v strop.
"Ako se reč pretehta, — kako vrednost ima takozvano prepričanje? Kadar bi ga rabil, takrat ti je v nepriliko, posebno če je trdo vezano in debelo; a kadar ga ne potrebuješ, pogrešaš ga brez vsake škode, — naravno!... Ne toguj; to ni zdravo: človek izgubi apetit... Poglej mene:
—	tu je moje prepričanje ..."
Izvlekel ga je iz žepa ter listal po njem; bilo je res že jako zamazano. Zdelo se je celo, da so nekateri listi iztrgani.
(Dalje prihodnjič. )
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA, gi
DOPISI.
Iz Clevelanda.
CLEVELAND, 0. — Naše clevelandske razmere so precej podobne "našim družinskim razmeram". Kavsamo se, nasprotujemo drug drugemu in veliko kritiziramo, ker to je poslednje čase naša navada. V širše polje ameriške javnosti ne silimo toliko ko včasih. Dični LojZe roma tiskarno in "domovino" po starem, pa tudi privošči si ga ko zmerom. To je njegova osebna pravica, četudi lomi zakone te nadvse svobodne dežele. Zato pa je svobodna, da lahko vsakdo dela kar hoče.
Glevelandska naselbina se že dolgo giblje v znamenju narodnega doma, mišim v tem smislu, kakor je v potkah zapisano: Solnce stopi v zn amen in raka. ali dvojčkov, ribe itd.
Dom, ki je nedvomno velika potreba naselbine kakor je naša, se je po dolgih pripravah, bojih, intrigah, ovirah itd., pričel vendar graditi. Marsikatera naselbina se nam čudi, da smo tako dolgo odlašali s to stavbo, medtem, ko so jo druge, veliko manjše naselbine, že davno zgradile. Da že nimamo dvorane, so krive naše posebne razmere, kakor že rečeno. Mi vsi radii govorimo o slogi, pa siloga ni tako lahko izpeljiva reč. Če bi bili vsi klerikalci, bi še šlo, pa tudi ti se kav-sajo med sabo. Ako bi bila vsa naselbina socialistična, hi se take akcije najložje izvedle, ampak to še ni. Socialistov imamo sicer veliko, takih, ki niso Dri ortfani-govoi tudi ni sloge. Nekateri izmed njih pa so stavili akciji za zgraditev doma ovire. Če bi bili marodni trgovci res narodni, bi kaj pomagali pri stvari, tako pa se zdi, da bi radi le komandiralli, delo in žrtve pa prepustili drugim.
Glede doma se gre ljudstvu zato, kdo ga bo kontroliral. Ali noij bo last celokupne naselbine, ali pa ene sekte ljudi. Sedaj je pod kontrolo organizacij in če ne bo kakih poznejših homatij, bo tudi ostal. Včasi se sliši, da so napredni elementi zgradili v La Sallu, 111., in v Rockspringu, Wyo., domove, ki pa sta pozneje prešla v delno ali pa popolno klerikalno kontrolo, to je, pod vlado farovža. Ni mi povsem znano, koliko je resnice na tem. Če bi človek sklepal po listih, bo nekaj res, kajti o tisti naprednosti omenjenih naselbin, kakor smo čuli včasi, se danes ne čuje več.
Doni v Clevelandu bo delno dograjen do jeseni, tako da bo dvorana do takrat že porabna. Sred'stev za gradnjo seveda ni dovolj, zato smo se zatekli k posojilom v obliki bondov. Dom bo zgrajen na trgovski podlagi; s tem ne mislim d abodo zidovi na "trgovskem fuindamentu", ampak stvar nm slini tako, da biodo prostori za trgovine, dvorana, dvoranice itd., donašali toliko dohodkov, da'se bo vloženi kapital obrestoval in poleg tega bo še nekaj preostajalo za odplačevanje dolga.
Iz "Proletarca" se opaža, da se je v nekaterih naselbinah socialistično gibanje poživelo. Zal, da iz naše naselbine ne morem poročati o kakih posebnih aktivnostih, v kolikor se tiče naše organizacije. Klub št. 27, JSZ., je bil dolgo časa največji socialistični klub med ameriškimi Slovenci. Zasledujoč poročila tajništva JSZ., o razpečanih članskih znamkah, vidim, da ga je prekosil klub št. 1. Ne rečem, da ni med našimi
sodrugi volje za delo. Kar jih je aktivnih, delajo kolikor največ morejo. Naselbina je velika in raditega je po,lje za delo večje kakor v manjših krajih. Ampak premalo nas je za delo. Tudi nekoliko več ognjevite energije bi potrebovali. Med maso vlada mlačnost in nezanimanje. Kot sem že rekel, ljudje veliko kritizirajo, kar pa nam nič ne pomaga. Prepričan pa sem, da bi naš klub napredoval, ako bi imel par takih požrtvovalnih članov, ki imajo izredne organizacijske sposobnosti iin ne bi bili preveč privezani na dolge delavnike v tovarnah. Je že tako, da ko človek pride od dela domov, je utrujen, potem mora iti na to ali ono sejo, in pri najboljši volji ne more najti dovolj časa, ki ni ga porabil samo za delo v socialistični organizaciji, Vsaka stvar ima svoje krize, naše gibanje gre največkrat naprej, včasi obstane, tudi nazaduje, pa se zopet opogumi in gre po svoji stari poti naprej. Tudi v splošnem je socialistično gibanje v Olevelandu še zmerom veliko slabotnejše, kakor do razdorov, ki so nam prinesli te razmere.
Nekateri dopisniki se oglašajo z razpravami o bo-1 dočem zboru JSZ. Marsikaj bi se lahko govorilo o tem, toda jaz se bom dotaknil le par reči. Glede lista hočejo nekateri sitaro formo. So ljudje, ki se izgovarjajo, da ne čitajo lista, ker ima to formo. Ti ga ne bodo čitali v nobeni formi, ker taki ljudje sploh ne znajo čitati. Mar čitam knjiilgo, list, brošuro in letak radi forme, ali radi vsebine? Na to naj odgovore kritiki. Boljši argument je, da bi s prejšnjo formo ložje dobivali naročnike med maso. Pri tem se človeku porodi vprašanje, ali ne bi bilo mogoče ohraniti revijo, pro-pagandistiično gradivo in novice pa bi se priobčevalo
v	listu, ki bi imeli formo, kakor n. pr. Prosveta ali E-nakopravnost. Pri tem mi prihaja na misel tudi to. Zmerom čujemo, koliko delavskih listov imamo. Zakaj pa ne bi ti listi agitirali za socialistično stranko, Prolletarec pa bi ostal strogo socialistična revija, ki bi priobčevala splošen pregled našega gibanja in; znanstvene socialistične članke. Enakopravnost nam gre na roke do gotove meje in njen urednik Vatro Griil napiše včasi dober kritičen članek o splošnem delavskem gibanju s socialističnega stališča. Tudi Prosveta prinaša naznanila socialističnih klubov in včasi se najde v nji tudi kak agitatoričen dopis za na šo zvezo in stranko. Ali ne hi mogli tudi uredniki nekoliko bolj agitirati za soc. stranko, kakor so že včasih?
Kar se tiče mojega vkusa v pogledu forme, bi zelo rad, da se Proletarcu obran.i sedanja oblika. Stvar naj se prestresa na zboru in napravi naj se definitiven zaključek, da ne bomo vedno govorili le o formi. Naročnikom lista pa priporočani, maj ga čitajo in agitira-jo zanj. Ce boste prezirali list sami in ga blatili ne da bi ga čitali, kako morete pričakovati, da ga bomo razširili in utrdili?
Pred leti se je govorilo in razpravljalo o preselit
vi	Proletarca v Cleveland. Moje mnenje je, da se je napravila napaka, ker se to ni izvršilo. Povedali so mi, da so nastale težkoče in tako je ostalo pri starem. Morda bi bilo umestno, da se na zboru JSZ, razpravlja o namestitvi stalnega organizatorja JSZ v Glevi'-landu. Naselbina je velika in če bi bil organizator moi na svojem mestu, bi stvar koncem konca ne bila za JSZ. nikako finančno breme. Zastopal bi list, dopiso-
val vanj, vodil kampanje za nabiranje narofenikv, vršil prodajo knjig in brošur, predaval na sejah, nastopal na shodih itd. Seveda, če bi hotel vršiti vse te naloge, bi moral imeti tudi potrebne sposobnosti.
Komunistične organizacije Slovenci v Clevelandu nimajo, pač pa obstoji nekaj podobnega v Collinwoo-du, Prišel sem v dotiko s par Hrvati, ki so mi pravili, da je rtjed Hrvati precej postoijank Workers party po raznih naselbinah, toda ne toliko, kot so v pričetku kampanje pričakovali. O Slovencih pa so se izrazili zelo nepohvalno, ker ne morejo organizirati med njimi svojih klubov.
Tudi na zadružnem polju se nekaj giblje. Collin-woodska zadružna prodajalna bo ta mesec otvorila v naši naselbini svojo podružnico. Če bi vladal med našimi rojaki pravi zadružni duh, bi imeli lahko tukaj že zadružno veletrgovino. No, pa čez leta že še pride.
Drugače ni pri nas nič posebnega, kar bi zanimalo javnost. Radi konferece JRZ., ki se je vršila jeseni preteklega leta, je bilo tudi tukaj med gotovimi krogi nekaj razburjenja in Mr. L. Truger je sklical celo nekako sejo, kjer naj bi se na en ali drugi način "protestiralo", kakor se je že enkrat prej po njegovem navodilu. Seja pa se je razšla brez zaključka in tako je ostal med "protestanti" samo Lojze, Sakserjev štab, Rev. Zakrajšek in znani "urmohar", ki potuje po naselbinah s svojo bakso. Eni pa so protestirali bolj sami zase. Vse bi še bilo allright, samo če bi se konferenca ne spomnila "Proletarca". Slovenski delavci smo sicer socialisti, samo delati nočemo za socializem in podpirati socialističnega časopisja. Izven tega smo napredni, zavedni iin skrajno revolucionirni, posebno ob omizjih, kjer se toči prepovedan sad prohibicije. - JANKO SITNEŽ.
Demagogični napadi na E. V. Debsa.
CHICAGO ILL. — V "Radniku" z dne 5. marca je neki dopisnik ki se je podpisal "izvestitelj" napisal poročilo o shodu socialistične stranke v Ashland Au-(iitortiumu, kateri se je vršil dne 25. februarja to leto. Najprvo se je obregnil ob županskega kandidata so-druga Cunea, katerega na ignoranten način zasmehuje. Zamolčal pa je čitateljem svojega lista, da se je že mar-sikak pristaš komunistične stranke zatekel k njemu in tudi tisti komunisti, z Ruthenbergom na čelu, ki so preganjani radi prisostovanja komunistični konvenciji v michiganskem gozdu, ki rabijo njegove sposobnosti pri obrambi. Cuinea je pomagal rakriti dejstvo, da je bila dotična konvencija organizirana od agentov provokatorjev, katerim so nasedli tudi voditelji ositan-ka komunističnih struj, dasi Radnik o tem previdno molči.
" Poleg napadov na soc. stanko mrgoli v dopisu zasmehovanj sodruga Debsa, o katerem pravi, da ga je delavstvo nekoč nosilo na rokah in mu ploskalo po deset minut skupaj, sedaj pa mora govoriti prazni dvorani. Resnica je, da je prišlo na doti on i shod kljub neugodnemu vremenu nad 3,000 ljudi, torej Debs ni govoril prazni dvorani; Neikaj dni pozneje je govoril na Pullmanu, kjer je moralo več sto ljudi oditi, ker ni bilo v dvorani več prostora. Predzadnjo nedeljo je govoril v Meldazovi dvorani na zapadnii strani, in tudi ta shod je bil številno obiskan in mnogo ljudi je moralo oditi, ker je bila dvorana prenapolnjena. Enako je z vsemi drugimi shodi socialistične stranke. Ko je nastopil Debs na Longuetovem shodu, je bilo navzočih nad 5,000 lijudi in par tisoč jih je o-stalo zunaj in zahtevali, da mora Debs govoriti tudi
nljim. Tudi ta shod je organizirala socialistična stranka.
Dopisnik obžaluje Debsa, ker rabi samo fraze, se zvija po odru, in govori za stranko, ki je ni več, mesto, da bi šel v Worker's Party, ki je seveda tako velika, da je dobila v New Yorku 700 glasov, v Chicagi pa ni v stanju postaviti niti svojih kandidatov.
Debs je na shodu dejal, da je socialistična stranka politični izraz revolucionarnega delavstva v tej deželi. Dopisnik vzklika: "Nesrečnik, kje je tvoja logika, kje tvoj zdrav razum! Mar ne veš, da socialistična stranka že davno ni več revolucionarna stranka. . .!" No, oni pa so revolucionarji, kar je tako jasno razložil provokator Bailin iin drugi. Pri tem je dopisnik še toliko drzen, da predbaciva soc. stranki, da vrši v tej deželi vlogo agenta provokatorja. Tu naj se vpraša samega sebe, kje mu je logika!
Nadallje pravi dopisnik, da je Amerika čudna dežela. V njej človek lahko zagovarja kar hoče, ni se mu treba pokoriti nikaki disciplini, razun v Workers party. Na drugem mestu pa prinaša Radnik govore odbornikov tretje Internationale, v katerih je polno pritoževanj nad nemško, francosko, iitalijainskio in ameriško komunistično stranko, češ, da delajo gotovi elementi v njih otročarije in se ne marajo pokoriti zaključkom kongresov in eksekutive.
Ko je naštel vse namišljene hibe soc. stranke, zaključuje odstavek: "Kako je to mogoče? Ili je Debs izludio, ili je v duši pokvaren ili mažda misli, da če na taj način ponovno uijediniti sve revolucionarne elemente u svoju socijalističku strainku, da iz te smje-se napravi "gulaš", s kojim če osloboditi radni narod. . . i izvršiti socijalnu revoluciju. Ako on radi toga o staje i dalje u stranci, u kojoj po pravu, njemu ni-je niikada bilo mjesto, onda je stari Debs jedna velika nadvčima."
Deb.su torej ni bilo nikdar mesta v socialistični stranki. Kje pa, gospodine? Morda pri avstrijakantih, ki so prirejali po ameriških mestih Francu Jožefu sllovesne pogrebe po ulicah, potem, ko je vzel Avstrijo vrag, so pa šli k "revolucionarjem", da bi se na ta način maščevali za poraz svoje ljubljene dinastije? Kje pa ste se vi učili socializma, če ga sploh kaj poznate?
Če je socialistična stranka delala napake, katere del ste bili tudi vi (ako niste postali revolucionar šele predvčerajšnjim), kaij pravite o svojih napakah? Če ne delate napak, čemu pa preminjate vsak teden program in ga potem objavite kot "novi", edino "pravi" program, čez par dni ga pa zopet zavržete. Zakaj pa vas kritizirajo v Moskvi? Mar zato, ker delate pre-pametno?
"Izvestitelj" zaključuje svoj dopis z obžalovanjem Debsa in mu želi "laku noč". Tako se norčuje iz moža ena "ništarija", ki niti ne ve, kaj je razredni boj in vise kar ve, je par demagoških fraiz, katere raztresa okoli sebe. Tako razumejo gospodje včerajšnji "komunisti" delo za enotno fronto. — X.
/ _
Naša pomlad.
ALIQU1PPA PA. — Zopet izvaja narava svoj čudež. Zimo odriva, livadi kliče iz spanja, duh pomladi preveva ozračje. Vsako leto enkrat oživi narava, mrtva zima gre v ničnost.
Tudi proletariat ima svojo zimo, ki je daljša, kakor navadna koledarska zima. Tudi trpečemu ljudstvu nastopi enkrat pomlad, ki bo trajnejša, kakor je koledarska pomlad.
Ko preneha zima, prično kmetje obdelovati svoje polje, vrtnarji negovati vrtove, vse se giblje v prero-jernju. Isto je z našo pomladjo. Orati moramo, sejati, negovati naše ogromno polje, da bo pomlad na njemu res vesela pomlad.
Brez dala se ne ustvari ničesar. Brez boja ni zmag. In zato delamo, kakor kdor more in zna. Delavci, ki se zavedamo boljše bodočnosti — naše pomladi, pripravljamo tla zanjo. Smo kakor kmetiči in vrtnarji. Vzelo bo leta neumornega dela tisočev proletarcev po širnem svetu, predno bomo napravili naš vrt — družbo prihodnjosti — podoben vrtu. Zato, prijatelji delavci, stopite med naše vrtnarje. Pomagajte jim pri organiziranju in vzgojevanju delavskih mas. Vsakdo naj napravi svoij del. Naša pomlad prihaja in čim več bo oračev, tim lepša bo žetev. — JACOB KOTAR.
Sodrugom kluba št. 184 na Lawrence, Pa.
HENDERSONVILLE, PA. — Članstvu kluba št. 184, JSZ., naznanjam, da se vrši prihodnja seja v nedeljo 18. marca ob 1. popoldne v dvorani društva Prosveta, SNPJ., na Lawrence.
So drugi, ta seja je izredno važna in je potrebno, da se je vsi udeležite. Na dnevnem redu je razprava o programu zbora JSZ., ki se bo vršil meseca maja, in volitve delegata na ta zbor.
Kdor deluje v socialističnem gibanju, deluje v prid sebe in vse človeške družbe. Če potrošite sempa-tam par ur časa, ga ne vržete proč, ampak dobro investirate. Delujmo za cilje, ki nas vodijo v družbo, ki bo naša, ne pa parazitska kakor je današinja.
Na svidcinjte v nedeljo 18. marca — JOHN TER-ČELJ, tajnik.
AGITATORJI NA DELU.
NAROČNIN NA "PROLETARCA" SO POSLALI: Frances A. Tauchar, na agitaciji v Milwaukee, Wis.. .25
J. Kirebelj, Cleveland, 0.........................15
Airnton Peenilc, Barberton, 0.....................11
John Kvanti ch, 'Morgain, Pa.....................................9
George K is tier, Aoosta, Pa..............................................7
Chais. Pogorelec, Chicago, 111..........................................7
Joseph Ovca, Springfield, 111..........................................6
Mike Primozfich, Library, Pa..........................................4
Anton Ocepek, Glairton, Pa..........................................4
John Pirih, Slovan, Pa. ...............................................3
Louis Krašna, Conemaugh, Pa......................................3
Anton Žagar, Sheboygan, Wis......................................3
Jack Kotar, Aliquippa, Pa..............................................3
M. J. Gabrenja, Johnstown, Pa...................3
Frank Modic, Glencoe, 0..............................................3
Leonard Lenassi, Meadowlands, Pa..............................2
Frank Richter, Colo..........................................................2
Prank Cepirlo, Lorain, 0..............................................2
Frank Cemažar, Golumibus, Kansas ............................2
Sava Bojanovich, Chicago, 111...........................2
John Prudich, Collinwood, 0..........................................1
John Petkovšek, Power Point, O.........................1
Frank Grilc, Jenny Liind, Ark......................................1
Jack Kunstelj, Ely, Miran..............................................1
Joihin Kunstelj, Gross, Kansas ........................................1
Anton Lukančič, North Chicago, 111..............................1
Aniton Zalair, Lloydell, Pa..............................................1
J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va......................................1
Max Martz, Buhl, Minn..................................................1
Aug. Zupaincich, Chicago, I'll........................................1
Jos. Korsic, Garlinville, 111..............................................1
Fr. Breigar, Avel'la, Pa......................................................1
ČLANSTVU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Sodrugi! Zbor Jugoslovanske socialistih ne zveze se bliža hitrih korakov. Samo še m kaj tednov, pa bo tukaj. Dolžnost vseh dobro-stoječih klubov je, da izvolijo takoj svoje delegate in prijavijo njih imena tajništvu JSZ, da jim dostavi poverilnice.
Klubi, ki so zaostali s prispevki, so proše-ni, naj jih takoj poravnajo, da ne izgube pravi-ce do zastopstva na zboru. Ta zbor je za naše gibanje tako važen, da ne sme manjkati na njem nobenega zastopnika klubov, ki so bili organizirani od leta 1920 naprej. Klubi, ki so radi enih ali drugih vzrokov zaostali z mesečnimi prispevki in so postali pasivni, naj torej poravnajo svoje prispevke za tri mesece nazaj in izvolijo svojega delegata.
Vožnji stroški delegatov bodo plačani iz centralne blagajne.
Čim več zastopnikov bo na zboru, t'm te-meljitejše bo opravljeno delo zbora. Več glai več ve, poleg tega zahteva polno zastopstvo enakopravnih delov JSZ tudi demokratično načelo, potom katerega se upravljajo naše zadeve.
Če se pomisli, da ni imela JSZ od meseca julija 1016 radi abnormalnih razmer nobenega zborovanja, tedaj mora biti vsakemu član« JSZ pojmljivo, kako nujno je, da ima vsak nai klub na tem zboru svojega zastopnika, tudi če je treba zato doprinesti kake morebitne finančne žrtve. Te žrtve ni treba da padejo na po-edince, temveč na vse prizadete v klubu.
Socialistična stranka namerava odpreti t kratkem veliko organizatorično kampanjo, katere glavni govornik bo sodrug E. V. Debs. Prevozil bo kakor leta 1912 vse države, da poživi socialistično gibanje in dovede novih članov v stranko.
Sodrug Debs pravi, da bo pridobila stranka s to turo več članov kot jih je imela kedaj poprej.
Ko je dal sodr. Debs to izjavo, je mislil tudi na porast članov v Jugoslovanski socialistični zvezi. Mi moramo pokazati, da sodr, Debs v našem slučaju ne sodi napačno. Toda da bo Debsovo mnenje o naši aktivnosti pravilno, je treba iti takoj na delo, da se izvrši kar najimpozantnejše naš zbor; kajti od zbora je odvisno vse naše bodoče delo za socialistično propagando. Naš zbor, ki začne zborovati dne 27. maja v Chicagi, mora biti mejnik podvojene aktivnosti za socialistično idejo med jugoslovanskimi delavci v Ameriki.
Na delo sodrugi s poravnanjem zaostalil mesečnih prispevkov in izvolitvijo delegatov zi naš zbor!	TAJNIŠTVO JSZ.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Leto agitacije. — Tekma. — Povišanje naročnine. — Primerjajte razliko. — Mnenja sodrugov. — Kaj je najvažnejše? — Glasovi agitatorjev.
Iz raznih notic v tem listu ste poučeni, da se je uprava lista zavzela podvzeti v tem letu energično kampanjo za razširjenje "Proletarca". Poslali bomo a-gitatorja v zapadne države, istotako v vzhodne države, i Sodruginja Tauchar je bila zadnji teden par dini na agitaciji v Wisconsinu. V začetku poletja gre na zapad. ' Tudi nekateri zastopniki so postali aktivnejši. Kdo je pri pridobivanju naročnikov aktiven, lahko razvidite iz seznamov dobljenih naročnin. Zadnji tak seznam je objavljen v tej izdaji. Nekateri so drugi se zavedajo, ' da je socialističen list odvisen samo od delavstva. Zato skrbe, da mu od časa do časa pošljejo kako vsoto v vzdrževalen fond, objavljen pod rubriko "Listu v podporo". Pregledujoč naš položaj, je vidno, da bo to leto pomenilo leto jačanja JSZ., in njenega glasila > "Proletarca."
«
Na podlagi zaključka upravnega odbora se prične dne 25. marca kontest za nabiranje naročnikov Proletary, ki traja do 25. junija. Za udeležence tekme odpade provizija. Odračunavati si smejo samo poštne stroške. Provizija pa ostane za potovalne zastopnike,. kaUri je bodo hoteli. Načrt kointesta in seznam nagrad j bo objavljen v drugi izdaji ali pa ono poznej. Za eno naročnino se bodo štele le celoletne naročnine; dve polletni naročnini se bosta šteli za eno. V nedeljo 25. marca pričnite z agitacijo za širjenje "Proletarca". Kontest nismo organizirali radi tekme kot take, ampak zato, da damo stvari več življenja. Ni ga sodru-; ga, sodrugiinje in somišljenika, ki ne bi mogel pridobiti vsaj nekaj naročnikov. Upravi, kakor vam, je ležeče edino na tem, da se Proletarca razširi v interesu socialistične propagande in vzgoje. Torej na delo. Kon-tista se udeleži lahko vsak, razun oseb pri "Proletar-cu". ki sicer smejo nabirati naročnike kakor dozdaj,
toda ne bodo všteti kot soudeleženci kontesta.
*
Pazite na načrt, kadar bo objavljen. Pri tem pa se pripravite na delo. Celoletna naročnina po 10. marcu je $3, za pol leta $1.75, za četrt leta 90 centov. Dve polletni naročnini se bosta kontestantom šteli za eno, štiri četrletne tudi za eno. V izkazih, ki se bodo objavljali v listu, bodo torej štete naročnine na ta način. Ako še nimate knjižice za nabiranje naročnikov, pišite nemudoma ponijo. Ako želite nadaljmiih informacij, se obrnite na upravništvo.
*
; Naročnina je zvišana iz enostavnega vzroka, ker je bila dosedaj prenizka in ne bi pokrivaila izdatkov I lista niti če bi bilo število naročinikov še enkrat višje Računano na podlagi dva tisoč naročnikov, je znašala izguba pri listu zadnje leto nad tri tisoč dolarjev Ce računajo angleške delavske revije od 3 do $5 na leto za mesečnik, ne bi smelo naše delavstvo pričaiko-ivati, da bi jo mi mogli izdajati za tako nizko vsoto [tedensko. Ako hočete videti razliko, si kupite nekaj lingleških delavskih revij, ne kapitalističnih, in videli
boste diferenco. Pri tem se spomnite, da ima ena več naročnikov, kakor vse naše publikacije skupaj, iin da se jo lahko širi med sto miljonov ljudi, medtem ko obsega naše polje komaj 15 do 20 tisoč delavcev, do katerih lahko pridejo naši agitatorji. Največja cirkulacija, ki jo ima sedaj najbolj razširjen slovenski list, znaša od osem do devet tisoč naročnikov. Glasila jed-not, ki so za članstvo obvezna, imajo seveda večjo cirkulacijo.
^ *
Sod ru g M. Martz iz Minnesote piše, da je po višanje naročnine za list škodljiva, poteza. Alois Pavlinič iz Jiellaire, O., je nasprotnega mnenja, in pravi: "List je bil doisedaj dosti poceni, primerjajoč ga z drugimi tedniki. Gradivo, ki ga prinaša "Proletarec", prekaša tudi gradivo v takozvaneim revolucionarnem listu "Radniik" v vseh ozirih, kajti je vzgojevalno, informa tivno in tudi zanimivo. List nam v svojih kolonah po daja dobro sliko o položaju in njegovi komentarji so izvrstni. Tak list je vreden zvišanja naročnine, da na ta način vsi kolikor toliko pripomoremo za nijegovo vzdrževanje."
*
Neki sodrug iz Pennsylvanije (njegovega imena iz gotovih razlogov ne omenjamo) piše, da bi zelo rad obiskal svojo in okoliške naselbine v kampanji za pridobivanje naročnikov Prioleitarcu. Šel je okoli naročnikov v domači naselbini in jim pojasnil, da sedaj na* ranino lahko obnove po stari ceni. Večinoma so mu odgovorili, da je Proletarec vreden večje naronine in jo bodo plačali po novi lestvici. Pri tem nam je sodrug navedel težave, ki ga ovirajo, da ne more storiti za list več kakor dela. Poleg službe, od katere je odvi« šen za svoje preživljanje, je aktiven v klubu, v okrajni organizaciji soc. stranke, v raznih društvih, posebnih odborih in tako ni skoro nobeno nedeljo in noben večer prost. Povsod, kjer deluje, pa nastopa kot socialist — in to je glavno.
Od nekega hrvatskega sodruga v Michiganu imamo pismo, v katerem se o Proletarcu zelo pohvalno iz. raža. Obnovil je naročnino po novi ceni, dasi bi jo lahko obnovil še po stari ceni. Ker ve, da je list vreden $3 na leto, je poslal tri. Neki somišljenik iz Pennsylvanije piše, da je njihov okraj še vedno prežet s špijoni in če bi kdo odprto deloval za socialistični tisk in skušal organizirati soc. klub, bi bil izgnan iz carstva premogovniških baronov. Upa, da se bo situacija kmalo izboljšala in skrbel bo, da se tam ustanovi tudi socialistični klub. Stavka namreč tam še vedno traja — posledica lopovskih profitarjerv in delavske nesloge.
*
T. Z. iz Lloydella piše ,da se po naselbinah še dobe ljudje, ki razumejo, kaj je in kaj ni delavski list. O tem se je imel priliko poučiti potovovalni zastopnik "glasila slovenskih delavcev", drugače šifkartaško glasilo "G. N." Dobe se namreč delavci, ki še niso pozabili, kako je G. N. zagovarjal njihove interese, in vedo, da bo skočil ob prvi priliki v tabor krvosesov, kakor hitro mu bodo pripravljeni plačati za njegovo
delo v "korist" delavskih interesov.
*
J. K. poroča iz Dodsona, Md., da naše delaivstvo tam še uič ne ve o socialističnem gibanju, razun v toliko, kolikor je o njemu poučeno iz pobožnjaških listov. Unija je prepovedaina, kar je umevno, če delavstvo ni v stanju, da jf izvojuje priznanje. J. M. S. iz Pueblo, Colo., piše, da je agitacija za socialistično stvar tam zelo težka. Med delavstvo se je naselil en poseben na-
zor, da je treba nekaj novega, torej novo stranko in mov list, čeprav je nov samo po gospodarju, vse drugo pa je isto kakor prej. Tudi v Pueblo bomo še imeli ja-ko socialistično organizacijo in socialisti oni listi bodo dobili več čitateljev. Ljudje se morajo v takih krajih najprvo uleteti, poskuisti morajo razne nove organizacije z "novimi" programi. Končno pa mora priti spoznanje, da smo vsi ljudje, ustvarjeni z enakega materiala, in da lahko vsi, katerim je kaj za socializem in ga razumejo, alii vsaj mislijo da ga razumejo, delajo skupaj in se bore skupaj proti enotnemu sovražniku,
mesto da troišije energije v frakcijskih bojih.
*
Naročila za letošnji Družinski' koledar še vedno prihajajo. Da ne bo nepotrebne korespondence, vsem ponovno naznanjamo, da je bil koledar ves razprodan že v prvih dnevih januarja. Ustreči smo mogli pozneje le nekaterim s tistimi koledarji, katere smo s pai naselbin prejeli nazaj. Za bodoče leto naj se vsakdo potrudi, da ga naroči pravočasno. Ob enem priporočamo čitateljem, naj nairoče nekaj knjig, kolikor že morejo, iz naše zaloge.
' LISTU V PODPORO.
HUDSON HEIGHTS, N. J.: M. Stichauner......$ .50
CLEVELAND: A. Rožar, 50c; Neimenovana 50c 1.00
MELROSE, IOWA: Geo, Braitschun.............50
MORGAN, PA.: Jack Removš .................50
ST. MICHAEL, PA.: L. Trinkaus, 50c; L. Bol-
tiich, 50c, skupaj ........................ 1.00
WOODWARD, IOWA: Frank Smerdu.......... 1.00
GROSS, KANS.: J. Kunstelj ...................23
WAUKEGAN, ILL.: R. Skala .........................50
NORTH CHICAGO, ILL.: Ant. Lukaincich.......50
CHICAGO, ILL.: P. Vrhovnik, 50c; Martin Mihe-
lich, 50c; L. Katz, 50c .................. 1.50
RAINS, UTAH: John Glavan.................. 1.00
WASHINGTON, PA.: Mike Podboy.............50
MAYNARD, O.: Fr. Spendal...................65
EVELETH, MINN.: John Benchima.............25
Belllaire, O.: Alois Pavlenich .................50
JOHNSTOWN, PA.: Heretik, 50c; J. Bombach,
50c; skupaj........................... 1.00
LORAIN, O.: Frank Cepirlo ...................25
MILWAUKEE, WIS.: Ant. Stale, 50c; John Sha-
bus, 50c; (izročila F. A. Tauchar); skupaj.. 1.00
GLENOOE, O.: M. Piierce.....................25
FARRELL, PA.: T. Mausar, 25c; Joe Germ, 25c; Fr. Gimparman, 25c; Fr. Vicozi, 25c; Fr. Kramiar, 25c; F. Garm, 15c; J. Novak, 10c;
M. Žagar, 10c; J. Maček, 10c; skupaj...... 1.70
DODSO-N, MD.: John Kogoy..................50
SHEBOYGAN, WIS.: J. Šabanc, 50c; Fir. Nagode,
25c; skupaj..............................75
PIONEERVILLE, IliAlIO: Louis Painich_____ . 4.35
Skupaj ...............................$19.93
Zadnji izkaz............................ 50.05
Skupaj................................$69.98
OPOMBA: V izkazu 14. dec. 1922, pomotoma izpuščeno: J. Šum, Johnston City, 111., 25 centov.
DETROITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Kulturni vestnik.
Almanak Amerika. Izšel je "Almamak Amerika" (koledar) za leito 1923, katerega je izdal in uredil Ivan Mladineo v New Yorku. Koledar ima 320 strani in sta ne $1. Pisan je v hrvaščini. Naroča se na naslov: Al m a mak Amerika, 2434 Grove St., Brooklyn, N. Y.
Ta koledar vsebuje razne podatke o ljudskem Ste tju v Zed. državah, o dobavi državljanstva itd. Vsebini je porazdeli j en a sledeče: I. Koledarski del. — II. 0 » meljskii obli."•— III. O Zedinjenih državah. — IV. Prt gled najvažnejših zakonov. — V. Zdravstvo. — VI. Ju gosloVani v Zedimjenih državah. — VII. Jugoslavija. -VIII. Zabavnik.
V kolikor se tiče statistike o jugoslovanskem prebivalstvu v Zed. državah, je nezanesljiva, ne po krivdi urednika Koledarja Amerika, ampak po krivdi ura da za ljudisko štetje.
Mr. I. Mladineo, ki je izdal in uredil ta koled® je načelnik jugoslovanskega oddelka v biroju Foreign Language Information Service, toda koledarja ni izda kot uradnik te organizacije, amipaik kot privatna oseta
Vsebina je prirejena z amerikanizacijskega stali šča in izdajo je odobril J. J. Davis, delavski tajniki Hardingovem kabinetu. Ob priliki se na nekatere sla tistike o jugoslovanskem časopisju, jednotah itd., mor da še povrnemo.
*
The Goose-Step, študija ameriškega šolskega sistt ma, spisal Upton Sinclair, Pasadena, Calif. Knjiga imi 488 .strani. Kakor je Sinclair opisal ameriški žuiia lizem v knjigi "Brass Check", ali verstva v knjigi "Tfc Profits of Religion", tako je na poljuden način v on» njeni knjigi opisal, kdo kontrolira ameriške učne a vode in zakaj. Vsak sodrug, vsak inteligenten delava bi se moral seznaniti s tem Sinctairjevim delom. Pj satelj izvaja, kako so ameriški kolegiji in vseučilišči kontrolirana od kapitalistov, ki imajo pri njih glavni in odločujočo besedo. Ti učni zavodi skrbe, da se vbi ja dijakom kapitalistična propaganda v glavo, tata ni stoodstotni amerikamizam, kakor si ga predstavlji jo dolarski patriotje, in te vrste ljudje kontrolirajo i meriiško višje šolstvo. Morda je ni dežele na svetu, kjt \ bi imel kapitalizem šolstvo tako v pesteh, kakor v Zi dinjelniih državah. In morda ni dežele pod solnce« kjer bi se ljudstvo tako malo brigalo, kdo kontroli« šolstvo in zakaj, kakor ameriško ljudstvo.
Ta knjiga bo služila marsikakemu čitatelju za M da bo izprevidel, na kako absurdni podilagi je zgraj« ameriški višješolski sistem in kako nujno kliče po it formii.
Mladinski list, mesečnik, izdaja SNPJ. za član mladinskega oddelka. Meseca februarja je izšla druj številka "Mladinskega lista" v tem letu, ki je prid izhajati preteklo poletje. V tem letu je gl. odbor S. S P. J. list povečal od 16 na 32 strani, toda oblika list je nekoliko manjša. Prinaša slovenski in angleški dei.
Kar se tiče angleškega dela M. 1., pa tudi slovm skega, bii bilo priporočljivo, da bi uredništvo skašli oskrbeti kaj poljudnih spisov o običajih, krajih, o ni činih življenja itd., ki bi slikali naši mladini deželo,i katere prihajajo njeni roditelji. Med tu rojeno mM no prevladuje mnenje, da so kraji, iz katerih pribijajo ata in mama, napol divja dežela.
Pred par dnevi sem zopet čul nekega tu rojen«) fanta, slina slovenskih starišev, pripovedovati, da »
N
ljudstvo v kraju, iz katerega prihajata njegova roditelja, peča le z "vinorejo" in "kozjerejo". Pojasnjeval je družbi, da tam ni nikakršne industrije, skoro nič železnic in da ni mest, ampak samo kmečke vasi. Navzoči so se smejali, kakor je navada med površno izobraženimi ljudmi.
Mi imamo pisatelje, pesnike, kiparje in slikarje, dramatike in učenjake, katere bi se naši mladini moglo opisati v lahko umevnom tonu. Opisale bi se ji lahko naravne krasote dežele, opisalo naj bi se ji, zakaj so bili mjeni roditelji prisiljeni iti za kruhom v svet, opisalo bi se ji lahko, s čeim se ljudstvo preživlja, nadalje, mesta in njihova zgodovina, zgodovina našega jezika itd. V vsaki številki bi moralo biti vsaj par takih spisov. Naj mi urednik M. 1., ne zameri, če rečem, da se je dosedaj to stvar preveč zanemarjalo. Gradivo, kakor ga prinaša M. 1. v angleščini sedaj, je pobrano iz ameriških mladinskih listov, šolskih knjig itd. Tudi to je prav, ni pa prav, da ne najdejo v listu prostor tildi reči, kakršne seim omenil. Niti najmanj ne mislim, da naj bi se naši mladini vtepal kak šovinizem. Ampak v interesu nje in v interesu starišerv bii bilo, da bi nekoliko bolj spoznala deželo in ljudstvo tor njegovo življenje v tistih krajih, kjer je tekla zibelka našim izseljencem. To bi pripomoglo, da bi o-troci, posebno če so razposajeni, ne zmerjali celo svojih starišev s "hunkijii" in podobnimi imeni in da bi ne govorili tako zaničljivo o vsem, kar ni zgrajeno in zrejano na ameriškem zeliniku. — F. Z.
Brez naslova.
Rev. Bren hvali v "A. M." italijanske fašiste. Od kraja jih je psoval prav na krščanski način. Ko je čul, da so fašisti nastopili proti framazonskim ložam in u-i vedli "krščanski" nauk nazaj v italliijamske ljudske šo-^ le, in da je Sveto razpelo in kraljeva slika zopet obe-
Išena v šolskih sobanah, je naenkrat spoznal, da so fašisti koncem konca vendarle ali righit. Ako bodo ameriški kluksovoi pametni, ine bodo delali katoličanom |. restrikoij za pristop, aimpak jih sprejeli-z odprtimi rokami. Potem bo tudi Klu Klux Klan dobil Brenovo t odvezo.
»
V republiki Mehiki je bival med vojino rojak. Žni-I daršič, kjer je postal velik Jugoslovan. Potem je postal nekaj komunistu podobnega iin o Proletarcu se je izrazil, da zanj ni dovolj radikalen. Potem je pričel | po vzgledu cesarja Maksi mil j ana naseljevati Mehiko s I Slovenci. Slovenci pa niso dovolj revolucionarni in za-t to niso šli v Mehiko v 'njegov paradiž. Zato se je Žni-t, daršič preselil bližje k Slovencem. Sedaj jim pomuja i "koščke" Kaliforniije, na katerih lahko vsakdo posta-
E ne neodvisen, sam svoj gospodar.
* •
Čudno, da se naši rojaki ne naveličajo delati v K rudnikih, plavžih in tovarnah, ko imajo take lepe priti like postati samosvoji gospodarji na farmMi, ali pa o-bogateti z delnicami. Nekaj je z njimi narobe. Drugače P ne bi zapuščali "rajskih dolin" v Kaliforniji, Pinetow-Inov, Gramovdh in Brunschmiidovih kolonij, kjer raste livse, najbolj pa otroci, ne bi se branili priti do bo-E gastev z nakupom delnic. Mogoče so vzrok "naše dru-
I zinske razmere" in pa "pečlarsko vprašainje." »
Tale naša ropotija vsakovrstnih problemov bi mo-I rala priti pred ligo narodov. Če liga že ne more rešiti
sporov med Poljaki iin Litvi nci radi meje, če ne more potolažiti Turkov in preprečiti Francozom razgrajati v Porenlju, je mogoče vsaj še toliko pri moči, da bi rešila .našega cenjenega rojaka, kli ne mara 'divorsirank', iin razvozljala naše nad vse važno pečlarsko vprašanje. Dobro bii bilo v tem smislu sestaviti iniciativo in jo predložiti pečiarskim klubom in članom organizacije "naših družinskih raziher" na splošno glasovanje. — K. T.
t^J
Alfabeta.
Kedaj so ljudje prvič pričeli rabiti abecedo, to je, sistematično sestavo pisemskih znamenj? O tem ni popolnoma določnih poročil. Pisemska znamenja so rabili že v davnih časih in arheologi in jezikoslovci proučujejo starinske najdbe, na katerih so vrezana, napisana ali pa vklesana pisemska znamenlja. Alfabeta (abeceda) ni nastala, kakršno poznamo danes, v teku kratkega časa, ampak se je v teku stoletij, da, tisočletij izpopolnila. Razni narodi imajo različne črke, oziroma znamenja. Kitajci naprimer imajo na tisoče znamenj, ki pomenijo besede, medtem, ko imamo mi za vsak glas črke, iz katerih sestavljamo besede. Naša abeceda je veliko praktičnjša, kakor kitaijiska znamenja.
Poznavalci starih jezikov na podlagi svojih dognanj zatrjujo, da so Feničani največ pripomogli k modernemu razvoju starega vzhoda in ti so prvi pričeli izpopolnjevati pisavo in s tem ustvarili podlago za sistematiziranje pisemskih črk.
Prvi njihovi zapiski, ki so jih arheologi našli, so iz leta 900 pr. Kr. Pisavo pa so imeli že takrat tako dobro, da so jo poznali že najmanj par scto let poprej. Učenjaki trdijo, da so Feničani dosegli ta uspeh vsled izpopolnjenja egipčanskega podobopisa (pisanje s slikami in znamenji).
Oni so bili tisti, ki so v prvih početkih kulturnega razvoja človeka zanesli pisavo k Grkom in bili so ioni, ki so dali podlago alfabeti in adoptirali zainjo to ime, ki je še danes v rabi. Ime "alfabeta" izhaja iz besede "alpha" prve črke v grškem alfabetu, in "beta", njihove druge črke. Slovenci imamo svojo besedo za alfabeto, "abeceda", ki izhaja iz črk a, b in c.
Kakor je vse plod razvoja, tako so tudi jeziki in načini pisave. Angleški jezik ni bil vedno tak kakor je danes. In starejši Slovenci se še spominjajo razlike med današnjo slovesščino in ono, ki jo je pisal škof Slomšek in drugi pred nijim in za njim.
Socializem potrebuje velike agitatorje, ampak majhne tudi. Mnogo majhnih doseže več ljudi kakor eden velik.
ZADNJA PREDSTAVA V TEJ SEZONI
DRAMSKI ODSEKSOG.KLUBAl£,&GJ6.si£:
priredi
Cankdarrimo KRALJ NA BETAJNOVI
V nedeljo 1. aprila 1923
v dvorani Č. S. P. S., 1126 W. 18th St. (Blizu S. Racine Ave.) Vstopnina 45c C A Dvorana odprta ob 2:30 popoldne, vojni davek 5c J\JC Pričetek igre točno, ob 3.
Po igri ples in prosta zabava.
CENIK KNJIG
ki Jili ima v zalogi Proletarec.
LEPOSLOVNE KNJIGE, ROMANI, POVESTI IN ČETICE.
BEDAKOVA IZPOVED, (Aug.
Strindberg), vezana........1.00
BOY, (Lois Coloma), roman, 269
strani, trda vezba.............75
BREZ ZARJE. (Milan Pugelj),
176 strani; trdo vezana ..... .90 ČRNI PANTER. (M. Pugelj), povest, trda vezba............1-00
DON CORREA. (G. Keller), roman .......................25
DR. IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
VI. zv. 418 strani, broširana.. 1.20 DVONOŽEC IN DRUGE ZGODBE. (Karl Ewald), s slikami,
trda vezba /................1-10
FAROVŠKA KUHARICA. (J. š.
Baar), povest, broširana......75
FILIZOFSKA ZGODBA, (Alojz
Jirasek), trda vezba..........50
GADJE GNEZDO, (Vlad. Levstik), 219 strani, trdo vezana.. 1.00 GOLEM. (G. Meyrink), roman,
trda vezba.................. 1-00
GREŠNIK LENARD, (Ivan Cankar), vezana................85
GUSARJI, (Claude Farrere), broširana ......................75
HEPTAMERON. (Margareta Va-
loiska), povest, broširana ... .55 IGRALEC, (F. M. Dostojevski),
broširana, 264 str............60
IZ MODERNEGA SVETA, (F.
S. Finžgar), vezana..........1-30
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair, pre vel I. M.) vezana v
platno......................$1-00
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI,
trije zvezki, trda vezba......2.60
JUG (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana $1.10, vezana v platno.... 1.60
JURKICA AGIČEVA. (Ks. šan-dor-Gjalski), povest, 360 strani, broširana 90c, vezana v platno ........................1-30
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovea spisi), trije
zvezki, vezani v platno......2.60
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana,
308 strani..................75
KMEČKE POVESTI, (F. Golar)
vezana .....................75
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo
vezana, 288 str...............85
KONFESIJE LITERATA, (J. S. Machar), zbirka spisov, trdo
vezana......................75
KRALJEVI VITEZ, (Michel Ze-
vaeo), vezana..............1.70
MIMO ŽIVLJENJA, (Ivan Cankar), 230 strani, trdo vezana.. 1.20 MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MOJE ŽIVLJENJE, (Ivan Cankar), broširana, 168 strani, 60e;
vezana v platno.............85
O&ISKI, (Izidor Cankar), vezana ........................1.30
OBSOJENCI, (VI. Levstik), broširana ......................80
OGENJ, (H. Barbuse), 337 strani, broširana $1.10, vezana ...... 1.50
PASTI IN ZANKE, (I. Š. Orel),
broširana..................35
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
breeht), trda vezba...........50
vezana....................1-00
PLAT ZVONA, (Leonid Andrejev), vezana................75
PLEBANUS JOANNES, (I. Pregelj), broširana.............75
PODOBE IZ SANJ, (Ivan Cankar), 165 strani, trdo vezana.. 1.10 POD SVOBODNIM SOLNCEM, (F.' S. Finžgar), dva zvezka,
vezana ................... 2.50
POVESTI MAKSIMA GORKE-
GA, broširana, 210 strani ... .75 POVESTICE, (Rabindranath Ta-gore), broširana.............40
PRAVLJICE, (Oskar Wilde), 162 strani, trdo vezana.........1.00
SPOVED. (L. N. Tolstoj), broširana .......................40
SRCE. (Henrik Mann), novele,
trda vezba..................60
STAROINDIJSKE PRIPOVESTI, s slikami, (Jos. Suchy), broširana ........................35
SIMON GREGORČIČ, (Dom. Stri-
brny), broširana.............60
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, (C. Golar), broširana ... .85 ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................50
TARAS BULJBA, (N. Gogolj),
trdo vezana, 206 strani..... .70
TIK ZA FRONTO, (D. Feigel),
broširana....................65
TOLOVAJ MATAJ, (F. Milčin-
ski), vezana................90
UDOVICA. (I. E. Tomie), povest 330 strani, broširana 90c, vezana v platno................. 1.30
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 strani, vezana v
platno..................... 1.50
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.0Q, vezana v platno.. 1.50 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August šenoa), broširana, 378
strani....................75
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .......................... 1.75
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), broširana......75
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ........................35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširana ... .30
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana .................
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana .........................
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana .....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana ..................
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana..............i
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . ..1
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POU TIČNI IN GOSPODARSKO SO CIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ......................'
ANGLEŠK.O-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Štebi) ......
DRŽAVA PRIHODNJOSTI . .. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....*
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ...............
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM .........
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En-
gels).....................
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej) .. MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fr. Dr-
tina), broš.................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana...
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), broširana........
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto
Bauer) .....................
PROLETARIJAT ............
PSIHIČNE MOTNJE NA ALK0-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida), broširana ..........
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana .................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 361
strani, vezana v platno ____
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana ..................i.
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot, 128 strani, nehko vezana 50c, trdo vezana ..........................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) ......................10
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SEBSKA POCETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan)................50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Bemec), vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
1 logična analiza).............25
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI K0NSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-; ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 l STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj).......................30
iDOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
H. del . . 1.................75
RAZNO.
RIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50s, vezan v platno.....75
EIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veaan v platno, letnik
1919, 50c? letnik 1920 ........50
EVA SLIKA na do-
2 za 5e.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KES, št. 11, 15 ...............15
KRES, št. 9, 10.................25
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski) .. .10 "PROLETAREC", vezan, letnik
1919, $6.00; vezan, letnik 1920 6.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno................ 6.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani,
prva in druga številka........05
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezana..............5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
tOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair), vezana.............. 1.20
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz aadnjega štrajka
- Vsa naročila naslovite na: _
.60
.60
(1913) coloradskih premogarjev,
trda vezba................. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOUSE, (J. H. 'Greer, D. D.) Domači
zdravnik, vezana ...........2.00
REPUBLIC OF PLATO, vezana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........60
ROBERTS RULES OF ORDER,
vezana .................... 1.50
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana........1.25
SOCIAL REVOLUTION, (Karl
Kautsky), vezana..........
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERSTITION, (A. M. Lewis), vezana THE BRASS CHECK. (Upton Sinclair), študija ameriškega žurnalizma, vezana v platno. . 1.20 THEY CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.75 THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ....................10
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ........... 1.20
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota .................. 1.20
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana......................60
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana......... 1.25
Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
3639 W. 26th St.
Chicago, 111.
Kako bo čez 100 let?
Dnevnik "New York World" je vprašal število oseb, naj mu sporoče svoja mnenja o sve-iu, kakršen bo čez sto let. Odgovori so zanimi.
Thomas Hastings, arhitekt, je odgovoril, da bomo imeli čez sto let veličastne stavbe, o kakršnih sedaj samo sanjamo.
David Wark Griffith, proizvajalec kino-Is!, misli, da bomo takrat čitali samo na plat-[ nu.
Walter N. Polakow, inženir, je mnenja, da I bo napredek tehnike do takrat skrajšal delav-I Bik na dve uri.
Henry L. Mencken, avtor in kritik, misli, da bodo Zedinjene države do takrat britska kolonija.
Winifred G. Hedenberg, tajnik World War Veterans, je mnenja, da bo do takrat zavladalo na svetu bratstvo človeštva, in da bodo revščina, vojna, glad, republikanska stranka in take reči postale nepoznane.
William H. Anderson, superintendent Anti-salunske lige v New Yorku, pričakuje, da bo človeštvo odrešeno potom prohibicije.
Cordell Hull, načelnik narodnega odbora demokratske stranke, misli, da bo do tedaj de-jjiokracija rodila idealno družbo.
Margaret Sanger, propagatorica kontrole porodov, vidi prihod v srečnejšo družbo potom porodne kontrole.
Mary Garrett Hay, načelnica Newyorške lige ženskih volilk, misli, da bi morali imeti kooperativno vzgajanje otrok.
Algernon Lee, naučni direktor Randove šole, vidi v bodočnosti socialno samokontrolo in gospodstvo nad elementi narave.
John T. Adams, načelnik narodnega odbora republikanske stranke, umevno ne dela ni-kakih prerokovanj.
Henry R. Linville, predsednik učiteljske u-nije v New Yorku, domneva, da bo do tistega časa vzgoja vršila svoje delo pošteno in uspešno v prid splošnosti.
J. A. H. Hopkins, član Komiteja 48tih, pravi, da se bo morala Amerika odrešiti, ali pa bo propadla, kakor rimsko cesarstvo.
John S. Summer, tajnik New York Society for the Suppression of Vice, pravi, da bo njegova organizacija čez sto let še vedno zaposljena.
James Weldon Johnson, tajnik National Association for the Advancement of Colored People, misli, da bodo linčanja do takrat izginila, da bo plemensko sovraštvo neznano in da bo vprašanje črncev najbrž znižano samo še na male prakse v boju za socialno priznanje v medplemenskem občevanju.
Generalni major John F. O'Ryan, prometni komisar, misli, da bodo izpopolnjena prometna sredstva izruvala pr6vincializem in da bo ostal samo en jezik. Drugi bodo izginili.
Kapitani industrije in podobni ljuje so bili vprašani za mnenje, pa niso odgovorili z enostavnega vzroka, ker žele, da ostane na svetu vse tako kakor je in mislijo, da bo tudi ostalo.
Kako bi vi odgovorili na to vprašanje? — (Milwaukee Leader.)
w®
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in četrto nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpošte-vajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
VAŽNO ZA ROJAKE T HERM1NIE. Socialistični klub it. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne t dvorani družtva Frostomisleci, it 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k na&i organizaciji, da s tam ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
| Edini slovenski pogrebnik |
: MARTIN BARETINČIČ I
T	X
l 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. |
......................................T
POČETEK MNOGIH BOLEZNI.
Mnoge človeške bolezni imajo svoj početek vi sitavljaniju nerabnih snovi v spodnjem delu črevesja v samo-opojnosti, ki je posledica absorbiranja te struipa. Hon. Royal S. Copeland, slavnoznani z d ravni ki je bil pred kratkem izvoljen v senat Zdr. držav države New York piše:
"Notranja kožica spodnjega črevesa je d-ebd iin nagubainčena, leži v gubah in ni nabrana. Neraii Snov telesa leži i nse kuha v tem kanalu in toplota t lesa še zraven pomore, da se tam še hitreje rede i razvijajo nezdrave klice." Če se hočete obvarov« slabe prebave, zaprtja, glavobola, siplošne pobitosi nerednega delovanja srca in neznosnih sainj, tedaj a rate držati svoje črevesje v redu. Trinerjevo zdrari no grenko vino čisti čreva in odstrani vso neraii tvarino iz njih in je vsled tega prava domača potre« Vaš lekarnar, trgovec z zdravili ali pa izdelovalci j« Triiner Company, Chicago, 111. vam bodo radi m pojasnila o drugih izvrstnih Trinerjevih zdravilih J preparacijah.
Kdor se bojuje za svobodo, mora biti vedno pravljen, da ga bodo sramotili.