PoštnUia plačana v gotovini
LETO I., ŠTEV. 51
Hoiser. pelele IS. decembra 1852
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
EOC
Boš
Članek bi lahko naslovili tudi »W interton Mussolinijev sopodpisnik protislovenskih zakonov«, ali tudi »Moderna pravljica o angleški demokraciji«, ali celo stvarneje »JFinterton — orodje italijanskega iredentizma«. Bodi naslov ta ali oni, IV interton je napravil nekaj, kar sc človeku upira. Seveda poštenemu, demokratičnemu človeku. Kako naj se šele upira krivično prizadetemu. Odstranitev ali bolje rečeno ukaz za odstranitev slovenskih napisov na vhodih v razne slovenske vasi na Tržaškem je pravzaprav zunanji izraz in, če hočemo, malenkosten zunanji izraz JVinterlonovega vladanja. IVinter-ton pa vlada diskriminacijsko. Razumljivo je, da ogorčenje vsega slovenskega ljudstva nad »ukazom« generala IFintertona je primerno vsemu dosedanjemu diskriminacij-skemu početju vseh mogočih in nemogočih generalov in njim podobnih ljudi, ki so bili v Trstu po osvoboditvi.	1
Res je, da vsak zna svojo obrt najbolje. Toda angleški in ameriški demokratje so se le zmotili, če so mislili, da se bomo Slovenci pokorili njihovemu obrtniškemu vladanju v duhu njihove kolonijalne demokracije. O demokraciji so jih polna usta, demokracija pa ni nekaj, kar lahko trobiš po radiu, tiskaš v milijonskih nakladah, slavnostno izjavljaš na shodih. Demokracije ne daješ, pač pa je demokracija to, česar ne jemlješ. Demokracija je življenjska stvarnost zmagovitega delovnega ljudstva.
Dobro bi bilo, če bi se gospod general spomnil na anekdoto Dio-genesa in Aleksandra Velikega o bogatih nagradah in soncu. Najbolje bi pa bilo seveda, če bi se zamislil nad dogodki od leta 1918 dalje in na upor ter na zmagovito pot Slovencev na Tržaškem. Naj bi tudi malo pomislil, kje so bili pred desetimi leti vsi tisti gospodje, ki jih danes v Trstu ščiti in podpira, in naj se vpraša, kako bi se z njimi takrat pogledal kot dober zavezniški vojak. Vemo sicer, da navadno vojaki niso diplomati, niti politiki, vemo pa tudi, da poveljniki in zaupniki Varnostnega sveta morajo imeti dovolj razuma in razgledanosti ter delali po načelu listine OZN.
JVinterton je seveda samo izvrševalec nalog ameriške in angleške vlade. Torej krivda za krivice proti Slovencem pada predvsem na
rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?
O. Župančič
dvoličnost angleških in ameriških vladajočih ljudi. Prav ti so do Slovencev in posredno do jugoslovanskih interesov na Tržaškem, kakor do Jugoslavije sploh, krivični. To pa zato, ker je njihova državna ureditev drugačna: zastarela ter okorela, imperialistična in zasuž-njevalna. Iz zgodovine pa bi se le morali naučiti, da bodo morda ponovno podpiranje odkritega in prikritega fašizma drago plačali s krvjo in žrtvami svojih lastnih državljanov. Sicer pa je sploh vprašanje, koliko so tem oblastnikom lastni državljani pri srcu.
Za stanje na Tržaškem pa je poleg svojih vlad le odgovoren fVinterton, tudi osebno, kajti o nekaterih stvareh sam odloča. Nima pomena sklicevali se na ne vem kakšno demokracijo, če gospod general ne upošteva najosnovnejših pravic človeka. Prepričani smo, da Winterton ve, kaj so to človečan-ske pravice. Ugotoviti pa moramo na žalost, da se je premalo poglobil v bistvo dejstev, ki nanje tržaški Slovenci opozarjajo od vsega začetka ,anglo-ameriške vladavine v Trstu. Teh krivičnih dejstev pa je toliko, da bi moral vsak naivnež in slepec uvideli njihovo resnost. Če že mora biti poslušen spletkarjenju svoje vlade, ne bi smel preko krivic, ki jih njegova vlada dovoljuje.
Seveda so za početje proti Slovencem odgovorni tudi fašisti, ki se sedaj skrivajo pod plaščem solzavega demokrščanstva, sedaj pa od-rito nastopajo. Krivi so tudi v nemajhni meri izdajalci interesov tržaškega delovnega ljudstva — vi-dalijevci in njihovi »krempeljski«. pokrovitelji. Ostane pa pribito: slovensko ljudstvo je vzdržalo na svojih tleh ob svojem morju že dolga stoletja. Požrlo je marsikatero grenko, poločilo marsikatero solzo, « je ostalo in živi. Propadli so vsi mogoči njegovi zasužnje-valci, propadli bodo tudi vsi današnji zagovorniki fašističnih zakonov, če bodo na tem vztrajali. O ireclentislični in klerofašislični italijanski drliali niti ne govorimo, ker v odnosu do Slovencev pomeni le madež na slovenski granitni stavbi, ki ga izpere dež in odnese burja. Naš narod pa bo tu živel in vztrajal, dokler mu končno ne zasveti sonce svobode in osvetli njegove rane v opomin vsem morebitnim poznejšim tlačiteljem.
Vsa ta obsežna ravnina, ki se zače-v rokavu pod Baradi, Sergašami, Padno in Šempetrom, je bila do pred nekaj leti vedno v nevarnosti poplav. Skozi ravnino namreč s> liita — kar jie popolnoma naravno — proti morjiu djve vodi: Dragonja, ki je ob izviru Boikave, in Valdemiga. Ker pa sta že skoel stoletja bili vajeni »kar po svoje«, kcit pravijo ljudje, sta si utirali pot, kjer je bilo bliže in odnašali v umorje veliko rodovitne zemlje. Ob
>»V.'- I"'	I.*..:*•*'
mMšmmm
PO NAŠIH OBČINAH
BOuiacuo
fififii 000
ravnino na severovzhodu, vzhodu in deloma na jugovzhodu so zelo primerni za gojenje oljčnih nasadov. Novi občinski cdlbor bo ob sodelovanju gospodarskega sveta poskrbel, da se bodo visa taka mesta spremenila v lepe in moderno urejene oljčne gaje. V prihodnjih de-seitih letih morajo ta sončna pobočja dajati že lepe dohodke kmetovalcem in zadružnikom.
Ncrvii občinski odbor je mnenja, da bi bilo zeilo ¡potrebno zgraditi v
večjem dažervju pa sta poplavljali spodnji del 'ravnine >in spravljali v nevarnost celo človeška življenja.. Visafco leto je bilo ogroženih pred poplavami kakih 200 hektarjev obdelane zemlje. Milijonsko škodo so te poplave povzročale vinogradnikom v nižjih preidieliih ravnine.
Precejšen del taka Dragonje so že regulirali, ostaja pa še veliko dela. Potok Valderniga, ki izvira pod Padno, poplavlja ob jesenskem deževju okoli 100 hektarjev zemljišča in napravilja velikansko škodo na predelih. Pod Šempetrom je v kraju »Na mlaki« okoli 50 hektarjev v poletnem čeisu presi-hajočega močvirja, .v deževni dobi pa je tam pravo jezero. To zelo ovira donosno pridelovanje kmetijskih kultur. Tu se je tudi zelo razširil škodljii.v|ec foramor. Zelo mu ugaja lahka hiumozna zemlja, ki je kot nalašč za njegovo škodljivo delovanje.
Da bi postopoma odpravljali škodljive vplive poplav, so volivci ,na zborih večkrat razpravljali o čiščenju vseh odtočnih jarkov. Novi občinski ljudski odbor bo poskrbel nadalje, da bedo vso ravnino očisltili nadležnega grmovja, vrb, topolov in robide, ki jemljejo toliko prostora dviugim (kulturam in ovirajo otil.ok vod?. Vsa ta brezpo-trebna drevesa in g imovje je zavetišče števiiitiim škodljivcem km;-,Jinkh kultur.
Vsi prisočni bregovi, ki zapirajo
kraju malo predelovalno sadno industrijo. Z razvojem kmetijstva, kot iga predvidevajo, bo rtireba izkoristiti vse sadje, ki ga je že ae-d?ij v tem krajiu veliko. Večkrat se dogodi, ida ostane neizkoriščeno sadje, ki ibi, predelano, da'o lepe dohodke. Tako bi bila nujno potrebna večja sušilnica za fige, pre-delovalnica isadja za marmelado in destilanna za kuhanje (žganja. Pri tem bi dobilo zaposlitev več delavcev.
Zelo važno gospodaitsko vprašanje so soline. Te so postavljene pred važno nalogo izboljšanja kvalitete soli. V ta namen nameravajo postaviti mlin za mletje soli, ker trg zahteva vedno 'boljšo sol.. Potrebno bo pristopiti k li.veliran.ju vseh vodnih bazenov.
Rudnik je končno dobil tako potrebne črpalke, ki bodo začele delovati čim bo za to na razpolago odgovarjajoča električna moč. Črpanje volde iz stamih rovov bo trajalo več moseoev. Treba je na. tem mest.u podčrtati, 'da so delavci te čipalke namestili v tekmovanju za praznik repub'ike in vol 'tve.
Sedaj gradijo v Sečovljah poslopje slovenske osnovne šole in bo troba gradnjo čimprej zkljuói'ti. Zgradili bodo stanovanjsko poslopje za učitellstvo. Pri Sv. Pe ru bo treba čimprej končati gradnjo prvega dela kulturnega doma in začeti z gradnjo drugega dela. To
narekujejo potrebe velikega okoliša, ki obsega Krkavče, Padno, Novo vas in Sv. Peter. Tako bo prosvetno društvo »France Bevk«, ki dobro deluje, dobilo primerne prostore. Treba ibo misliti na gradnjo poislopja za -nižjo gimnazijo pri Sv. P:itru.
Pri upravljanju je občiniski odbor do sedaj skoro sam postoval.
V nedeljo pa so sestavili tri svete in sicer: svat- za gospodarstvo, za socialno skrbsitvo in zdravstvo ter svet za kulturo in prosveto. Poleg teh sveOov so sestavili še 'stalne odborniške kdmisije, fci bodo pomagale občinskemu odboru.
Pri upravljanju občine bodo tako sodelovali zastopniki nudnika, solin, šoile, splošne kmetijske in delovne zadruge in še druge organizacije. To bo novemu občinskemu odboru v veliko pomoč pri reševa-.niju številnih nalog, ki ga čakajo. S sedanjo sestavo občinskega odbora in postavitvijo svetov ter od-bo.miškiih komisij, je omogočena najširša udeležba ljudstva pri u-pravljanju občine. 2e prej so ljudje na zborih volivcev kazala veliko zanimanja za razna vprašanja skupne uprave. To zanimanje pa je razumevanje ljudi, ker čutijo, da je od njuh odvisno, da bo upravljanje občine šlo dobro.
Sf3oročMIa HJratla za SisformaeSje V3JJLA
Nekateri tržaški časopisi so objavili vest, da v jugoslovanski coni STO ne spoštujejo italijanskih pravic in ne dovoljujejo uporabe italijanskega jezika.
V zvezi s tem opozarja Urad za informacije VUJLA na zakonske odredbe, ki jih je izdala Vojaška uprava v smislu mirovne pogodbe. Po veh odredbah so vse tri narodnosti v jugoslovanski coni STO — slovenska, italijanska in hrvatska —- popolnoma enakopravne.
Komandant jugoslovanske vojaške uprave je razen drugih uredb, ki zagotavljajo narodnostno enakopravnost v jugoslovanski coni, izdal še 15. maja tega leta uredbo št. 3., katere 7. člen pravi:
»Vsi organi ljudske oblasti in uprave so dolžni še nadalje spoštovati načelo narodnostne enakopravnosti vseh prebivalcev juogslovanske cone STO, njihovo pravico do materinskega jezika v javnem in privatnem življenju, pravico do nemotenega nacionalnega in kulturnega razvoja in pri namestitvi v vseh javnih službah upoštevati narodnostni sestav prebivalcev na področju svoje uprave.«
Ti predpisi se tudi resnično izvajajo. Slovenski, italijanski in hrvatski jezik je v jugoslovanski coni STO uradni jezik in se enakopravno uporablja v javni administraciji, pri organih ljudske oblasti, v gospodarstvu, v šolstvu, na sodnijah in pri j;.vnih ustanovah, pri nazivih mest, ulic in pri uradnih publikacijah.
wm®
Občinski ljudski odbor Dutovlje ima najbolj razvito kmetijstvo v okraju, istočasno pa je na njegovem območju večina proizvodnje vina — terana.
Lelos jc tudi v tej občini suša zelo prizadela kmečke pridelke, le pridelek grozdja terana je lepo kazal in obetal zelo dobro ter kvalitetno letino. Toda teden dni preg trgatvijo je prišla velika toča, ki je uničila na območju občine 80 odstotkov proizvodnje grozdja in bilo je povzročene nad 15 milijonov škode.
■Občinski ljudski odbor Dutovlje jc pravočasno pokrcn.il, da je bila škoda pravilno ocenjena in na podlagi tega so bili davkoplačevalci z zadnjo akontacijo razbremenjeni, saj prinaša v teb krajih vinogradništvo glavnj dohodek.
Med letom je občinski LO skliceval po vaseh večkrat zbore volivcev, na katerih so rešili več družbenih in gospodarskih problemov. V volilni enoti Veliki dol so izkupiček 300.000 dinarjev od prodanega borovega lesa, poškodovamega od letošnje zimske zmrzali, porabili za napeljavo vodovoda. Popravili so blizu vasi velik rezervoar, že več časa neuporaben. Nabavili so 150 metrov cevi in nad 10 ton cementa, napeljali v vas vodo, kjer so uredili lepo napajali-šče. To vodo bodo uporabljali za vse potrebe živine, za pranje, namakanje in škropljenje. Do sedaj so morali uporabljati za vse to pitno vodo iz vodovoda in tako bo vas sedaj prihranila okoli 3.000 d,in mesečno. Vrednost izvršenega del^i je nad pol milijona dinarjev, toda s prispevkom prostovoljnega dela so porabili le okoli 200.000, ostalih 100.000 pa so določili za obnovo šole v vasi.
Turi i v vasi Pliskovici so izkupiček okoli 200.000 dinarjev od polomljenih borovcev porabili za potrebe vasi. Vaščani so iz kamnoloma Kopriva najeli drolvilec ter na-mleli veliko količino gramoza za vse vaške poti in razširili pol blizu vasi
v dolžini 70 m, tako sedaj tod vozijo tudi kamioni.
V	vasi Pliskovici so popravili vaško napaja!išče, za kar so nabavili in uporabili 35 stolov cementa.
Isto so napravili tudi v vasi Skopo, kjer so z najetim d ro b licem na-mleli potreben gramoz za vse vaške poti in za betoniranje šole, ki jo adaptirajo.
Za kritje stroškov najemnine za drobilee, za nabavo cementa in za stroške električne napeljave 200 m nizke napetosti do drobilca so količino namlotega gramoza še povečali, tako 'da so ga prodali upravi za ceste, z izkupičkom pa plačali stroške.
Tudi v vasi Aivber so popravili več krajevnih poti, nekatere tudi razširili v skupni vrednosti 100.000 din, porabili pa so le 70.000.
V	Dulovljah se sedaj pripravljajo za ureditev kanalizacije v vasi, vaščani bodo vsa težaška dela na pravili prostovoljno.
Leto« so popravili tu Ji javno razsvetljavo, prav tako v Tomaju ja Koprivi, sedaj pa bodo javna razsvetljavo uredili tudi v ostalih vaseh občine. Občinski ljudski odbor Dutovlje jc letos tudi zelo aktiven pri popravilu šol.
Obnovo šol po investicijskem planu OLO Sežana, 800.000 dinarjev za šolo Dutovlje in 500.000 dinarjev za šolo Skopo, jc občinski LO Dutovlje prevtzel soan v lastno režijo. Šolo v Dulovljah so hitro obnovili, tako da bo ta ena najlepših v okraju. Uredili so dve krasni učilnici, ki lahko sipTcimeta vsaka po 60 učencev, v pritličju pa so uredili krasno dvorano 16x8 m z lepim odrom, kjer se bodo lahko tudi kulturno udej-stvovnli. V Skopem pa bodo pTav tako kmalu dokončali adaptacijo šole z dvema učilnicama in vsemi potrebnimi pritiklinami ter družinsko stanovanje za učitelja. Ker jim je za vsa ta dela zmanjkalo investicij, so •or" OLO .izposlovali naknadno še en milijon dinarjev. V mesecu decem-
inrasi®)
Css pred vo'itvñmi in po nj'h je Zrlo nr/ugoden za razgovore med novinarji in prejet-ivniki ljiudiske oblasti na lereniu. Prvi in drugi imajo posla čez glavo. Odborniki ljudskih odborov romajo iz zborovanja na zborovanje, pojasnjujejo političmoi situacijo ter rešujejo organizacijska vprašanja, novinarji imajo- zopet nalogo obveščati o vsem tem javnost, analizirati dobre in slabe primiere in še mnoigo drugega.
O vsem tem sem razmišljal, ko sem se voizil v Izolo k tajniku občinskega mestnega odbora Bruno-tu Stipančiču. Tolda priznati moram, da sem imel srečo. Po poldrugi uri čakanja, ko je tajnik o-pravil svoje najnujnejše posle, sva že talila v živdhnem razgovoru. Mnogo zanimivega mi j>e povedal in .upam, da- bodo tudi bralci zadovoljni, če .jim ta razgovnr ponovim.
Na volitvah v ljudske odbore, so Izolani krepko povedali, kaj pomeni za njih ljudska oblast. Ali bi mi lahko o tem navedli nekaj podrobnosti, zlasti še kar zadteua nove odbornike iz vrst delavstva, mladine in žena?
Ze udeležba na volü'mih sestankih, ki se je gibala med 80 do 85%, je pokazala, da tudi na dan Volitev -ne bomo med zadnjimi. Nekaj čez enaljsito uro .dopoldne so bile volitve v glavnem zaključene, na nekaterih voliščih pa so volile i opravili svojo dolžnost že ob devetih. Izbrali so najboljše kandidate, ki so jih predlagali na zborih voli'cev. V novem odboru so zastopani vsi sloji, žene, mladina, zl'alsiti pa še delavci, med katerimi je tudi znani novator iz tovarne Ampelea Nevio Dielise. Na predvolilnih issetanikih so voliloi tudi mnogo .razpravljali in z odobravanjem sprejeli program prihodnjega dela obóime za dobo treh let.
Ali mi lahko kaj več poveste o tem programu, zlasti še kar zade-va bližnjo prihodnost, to je prihodnje leto?
Delovni program za prihodnje leto je precej obsežen in morali bomo kar krepko pritisniti, če ga
bru bodo pristopili k obnovi šole tudi v Vclikc.m dolu, za kar so zdaj najeli 800.000 dinarjev kredita.
Lepe uspehe so dosegli v tej občini letos tudi pri kulturnem udej-stivovainju. V Tomaju so spomladi ustanovili prosvetno društvo z dobrim pevskim zborom in dramsko skupino, s katero so letos že večkrat nastopili doma in v bližnjih vaseh.
Prosvetno društvo je oživelo tudi v Pliskovici, kjer hitro napredujejo. Prav tako je v Dulovljah, kjer so ze-' lo aktivni tudi gasilni in novo ustanovljeno društvo »Partizana.
Na zborih volivcev prejšnji teden, ko so izbirali kandidate za novi občinski LO v Dutovljah, so dosedanjim aktivnim odbornikom povsod dali polno priznanje in jih ponovno kandidirali v novi občinski ljudski odbor in tudi za člane okrajnega ljudskega odbora.
Dosedanjega predsednika občinskega LO tov. Škrinjarja Slavkola, ki ima pri dosedanjih uspehih največ zaslug, so kandidirali za občinski LO in za OLO. Tudi učiteljico tova-rišico Zadnckovo so ponovno kandi-dirači v OLO, ker jo poznajo kot dobro prosvetno in kulturno delavko.
V Tomaju so kandidirali aktivnega zadružnika Pahorja Dominika, v Pliskovici med drugimi tudi Šuca Cirila.
Volivci občine Dutovlje se v polni meri zavedajo, da je od dobrih odbornikov odvisen nadaljnji uspeh in hiter družbeni razvoj v občini.
Janko Valentinčič
Na okraja Koper in Buje je z odredbami komandanta Vojaške uprave JLA polkovnika Staniatoviča razširjen celotni jugoslovanski sistem invalidnin, penzij in plač, .ki bodo uvedene s 1. januarjem 1953.
V naslednjem .podajamo nekaj osnovnih določil posameznih predpisov.
Z razširitvijo veljavnosti jugoslovanskega Zakona o vojaških vojnih invalidih in Uredbe o invalidskih prejemkih, na podlagi katerih se avtomatično razširja tudi veljavnost ostalih tozadevnih predpisov, smo dobili zaokrožen sistem invalidske zakonodaje. Glede definicije, kdo jc invalid, je ostalo pri starem. Novi predpisi spel izrecno podčrtavajo, da invalidnina ne pripada dobrovoljcem iz italijanskih vojsk po letu 1935 in pripadnikom fašistične milice. Prejemki so, kot doslej, razporejeni v deset razredov z oziro-m na stopnjo invalidnosti. Pri določanju višine invalidnin jc odločalo načelo, naj se invalidski fond v globalu ne zniža, pač pa naj bo notranja razdelitev fonda med posameznimi razredi oziroma kategorijami taka, da bo invalidnina po en.i strani pomenila priznanje za žrtve, po drugi strani pa resnično materialno pomoč tistim, ki so zaradi vojne bodisi sami ali njihovi svojci utrpeli zmanjšanje pridobitne sposobnosti. To načelo se odraža v tem, da se prejemki razredov z nižjo stopnjo invalidnosti po novih predpisih nekoliko znižajo, prejemki višjih razredov pa znatno
a® p<
zaradi Merianoi raznaradavali ukrepov
bom-i hi-M? ''izpolniti. M:d >j.-u'?;m srni"» priedvid "li ureditev zefo perečega vprašanja v Izoli, to je kanalizacije. Zgjrrldili /bomo dve javni pralnici na .mestih, ki ju bo predlagala organizacija AFZ ter .100 modernih stranišč v privatnih sitanoivanjjih in javnih zgradbah. Vse to bo močno dvignilo higiensko stanje v msstiu. Predvidevamo tudi asfaltiranje ceste pred pokopališčem in nekaterih drugih oasit, popravilo ulice Za,marin, zgraditev pionirskega doma, ureditev parka. itd. Da bo.mo kos vsem tem nalogam, so seveda fronitov.ci .že sedaj razprav,1 j siti o tem, da bo treba priskočiti na pomoč s .prostovoljnim delom.
Izola je }nesto delavcev in ribičev. Ali bi mi- lahko povedali, kako skrbi ljudska oblast za dvig življenjskega standarda c'p'avstva ter za njihovo kultwno-'prosvejf-710 in športno delovanje?
Razume se, da je to vprašanje ena naših glavnih iskiibi. Predvidevamo Hg.adj ov .delavskih stanovanjskih hiš iza 30 stanovanj, ter popa-avilo 200 delavskih bi; ter drugih zgradb v mestu, Ljudski odbor bo nudil vso materialno in moralno po,moč sinidiika/ne-,(Nadaljevanje na 5. strani)
V	soboto je bila v Kopru sej,a okrajnega izvršnega odbora SIAU, na kameri so razpravljali o rezultatih volitev in o prihodnjih nalogah fron-
Predsednik Julij Beltram je med drugim dejal, da je zaradi položa-i''. k; ga ima ljudska fronta v koprskem okraju, rezultat volitev popolnoma objektiven odraz razmerja sil v okraju. Udeležba na volitvah je bila izredno visoka in ni bilo kljub demokratičnemu volilnemu zakonu, po katerem ima skupina državljanov praviro predložiti svojo listo, niti enega primera postavitve take liste. Čeprav so na volitvah 1. 1950 nastopile v koprskem okrajni nekatere druge stranke, se jim letos to ni posrečilo, ker niso imele določenega števila pristašev, da bi lahko postavile svoje liste. Pra.v tako ni bilo primera, da bj kakšna skupina neza-d.ov-oljnežev postavila svojo listo.
Odborniki so ugotovili, da jc uspeh na volitvah pripisati predvsem razvoju prave socialistične demokracije v Jugoslaviji in pri nas, zaradi česar nasprotniki tudi niso mogli najti nikakršnih prijemov, da bi volivce odvrnili od ljudske oblasti. Nadalje so ugotovili, da so volivci dobro izbirali odbornike, da pa je bil prenizek odstotek odbornikov žena.
Razpravljajoč o nalogah Fronte, so odborniki poudarili potrebo po stalnem delu z množicami, predvsem sklicevanje zborov volivcev ter organiziranje predavanj in tečajev. Prav tako so sklenili, da bodo na seje občinskih odborov, ki bodo javne, povabili člane Fronte.
V	nadaljevanju seje so odborniki izbrali komisijo, ki bo pregledala finančno poslovanje ljudske fronte in izdelala proračun za leto 1953.
Odborniki so nato obširno raz-
pravljali o zadnjih ukrepih komandanta angloa.meriške cone STO generala Wintertona, ki je ukazal odstranili dvojezične napise v slovenskih vasdli. Ta ukrep je povzročil med člani SIAU veliko ogorčenje, ki se izraža na številnih sestankih ter zborovanjih. Na osnovi tega je okrajni odbor sprejel resolucijo, v kateri v imenu svojih članov izraža ogorčenje proli namerni odstranitvi dvojezičnih napisov v slovenski občini Devin-Nabrežina ter obsoja tak postopek kot pokorščino fašističnim zakonom, proti katerim se je demokratično ljudstvo obeh con borilo in se še bori od nastopa fašizma.
»Pozdravljamo sklep obč. sveta de-vinsko-nabrežinske občine — je rečeno v resoluciji — da se ne bo pokoril generalovemu ukazu in mu obljubljamo vso moralno pomoč v pravični borbi za pravice slovenskega ljudstva. Pozivamo vse demokrate obeh con, naj se strnejo v borbi za zmago pravice in naj v tem vztrajalo do končne zmage. — Pozivamo vlado FLRJ — je rečeno ob koncu resolucije —da to vprašanje predloži skupščini OZN. da se preneha s žalitvami in krivicami proti našemu 1judstvu.«
zvišajo. Osebni in družinski invalidi prejemajo v smislu Odredbe komandanta poleg zneskov, predvidenih v jugoslovanski uredbi še posebne dodatke, Zaradi primerjave navajamo, da je 20 °/o invalid doslej prejemal 1000 din mesečno, po novih predpisih pa mu pripada 810 din; 100 °/o invalid jc doslej prejemal 10.000 din, odslej mu pripada 14.400 din, onemu, ki rabi tujo pomoč, pa 21.600 din, (nasproti dosedanjim mesečnim 10.000 din.
Poleg tega po novih predpisih prejemajo vsi invalidi 100 °/o invalidnino, ne glede na premoženjsko stanje družine in ne glede na .'dohodke od osebnega dela, socialnega zavarovanja ali kakršnega koli drugega dohodka. Doslej so gmotno preskrbljeni prejemali samo 50 % invalidnine.
Nadalje pripada invalidom in družinskim članom, ki so glede na premoženjsko stanje in delovno zmožnost pretežno navezani na vzdrževanje z invalidskimi prejemki, še invalidski dodatek v višini 3.000 din. Družinska invalidnina, ki znaša s posebnim dodatkom 1.660 .'din, se poveča za vsakega nadaljnjega člana družine, ki je souži.valec invalidnine, za 280.— din.
Invalidom pripadajo tudi otroški dodatki, ki se odmerjajo po ¡posebnih predpisih.
Uredba o določanju in o prevedbi pokojnin razporeja upokojence v 20 pokojninskih razredov, ki a posebnim dodatkom, v smislu Odredbe komandanta, znašajo od 6.600 do 28.000 din, dočiru se je po dosedanjih predpisih odmerjala lakozvana minimalna invalidnina ali pa pokojnina v določenem procentu od zadnje iplače. Minimalna pokojnina za osebne upokojence znaša 6.300 din, za družinske pa 4.900 din. Po dosedanjih predpisih je znašala minimalna osebna pokojnina 4.500, družinska pa 4.400 din. Povečanje minimalne pokojnine, ki jo uživa veliko število starejših upokojencev, bo zahtevala znatno zvišanje'fonda socialnega zavarovanja.
Predpisi o pokojninah veljajo tudi za invalidnine mirnodobnih invalidov in delovnih invalidov.
V delovno dobo za pridobitev pravic do pokojnine oziroma invalidnine se šteje tudi čas, prebit na vojaški dolžnosti, v ujetništvu ali v internaciji, ne prizma pa se ta doba dobrovoljcem italijanske vojske po letu 193S in pripadnikom fašistične milice.
Dvojno pa se šteje čas, prebit v partizanskih odredih, narodno-osvo-bodilni vojski aH JLA, v zavezniških vojskah po 6. aprilu 1941, na aktiv-' nem in organiziranem delu v narodnoosvobodilni borbi ter v antifaši-stičnem .in narodnoosvobodilnem boju v inozemstvu.
Uslužbenske plače regulira Uredba o nazivih in plačah državnih uslužbencev. Po tej Uredbi so uslužbenci razporejeni v 20 plačilnih razredov, na katere se daje po Odredbi ko-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pogled na lsolo
V nedeljo je bila v Litiji proslava. druge grupe odredov, na kateri sta govorila tov. Franc Le-skošek in generalpodpolkovnik Dušan Kveder. Ogromna množica prebivalstva je navdušeno pozdravila borce II. grupe odredov, med katerimi je bilo mnogo višjih o-jicirjev naše Armade. O zmagoviti epopeji borcev II. grupe odredov, zlasti pa o njenem pohodu na Štajersko je govoril Franc Le-skošek, k je ob koncu dejal, da ne smemo nikoli -pozabiti na velike žrtve, ki smo jih dali in da smo zmagali pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. *
25. decembra se bo sestala zvezna ljudska skupščina. Na zasedanju bodo sprejeli proračun iri d.i-užbeni plan za leto 1953. Skupščina se bo ponovno sestala 10. januarja, ko bodo izvolili predsednika republike in sprejeli več važnih zakonov.
*
Srbski patriarh Vikentije je odgovoril v beograjskih dnevnikih »Borbi« in »Politiki« na obrekovanja centerbyskega nadškofa Fischer ja, ki ja trdil, da srbska pra-
voslavna cerkev ni svobodna. Patriarh je poudaril, da škof F i-scher ni pooblaščen govoriti o odnosih med srbsko pravoslnvni cerkvijo in državo, ki se postopoma stalno izboljšujejo in zatrdil, da so vsi glasovi o preganjanju
cerkve v Jugoslaviji neosnovani. *
Zaradi naglega taljenja snega so močno narasle reke zlasti v Bosni in Hercegovini. Neretva je narasla za okrog 13 metrov nad normalo in začela ogrožati dela na hidrocentrali Jablanici. Med Mo-starjem in Sarajevom je voda poplavila nad 600 hiš in porušila več mostov. V vse ogrožene kraje so takoj prihitele ekipe Rdečega križa, vojske in milice.
*
Iz naših ladjedelnic v Dalmaciji, Hrvatskem Primorju in na otokih prihaja čedalje več modernih ribiških ladij. Dieselmotorje zanje so doslej ladjedelnice ku}xivale v tujini. Tovarna »Aleksander Ran-kovic« na Reki pa je začela izdelovati dieselmotorje po 0 konjskih sil za manjše ribiške ladje in motorje po 400 ks, ki jih bodo ladjedelnice uporabljale za velike ribiške in druge lesene ladje.
Z
V torek je maršal Tilo obiskal z vidnimi člani zvezne vlade Smedc-revsko Palanko v Srbiji, kjer si je ogledal velike tovarne železniških vagonov iti kjer je v času stare Jugoslavije bil zaposlen kot delavce. Tamkajšnja partijska organizacija ga je letos izbrala za svojega delegata na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Zagrebu.
Ob tej priložnosti jc maršal Tito imel dolg govor, v katerem se je dotaknil notranje in zunanje politike Jugoslavije, zlasti pa odnosov Jugoslavije z zapadnim svetom, predvsem z Italijo in Vatikanom.
Očital je reakcionarnim krogom v s\7ctu, v prvi vrsti Vatikanu in uradnim krogom, da skušajo oslabiti mednarodni položaj nove Jugoslavije in da hočejo preprečiti razširitev pomoči, ki jo sedaj Jugoslavija dobiva od zapadnih velesil za okrepitev svoje. obrambne moči in za svoj gospodarski razvoj.
. 'Poudaril je predvsem, da se je v odnosih med Jugoslavijo in Italijo marsikaj poslabšalo. Vprašanje Trsta — je.dejal — sc vleče že od le.ta 19-15 in sc ni niti za las premaknilo z. mesta po tristranski deklaraciji. Sedaj pa vodijo zaradi tega vprašanja v svetu neodgovorno gonjo proti Jugoslaviji. Vsa mednarodna reakcija na čelu z Vatikanom ic ogorčena. Italijanski tisk }n celo odgovorni italijanski obrambni minister Paeeiardi odkrito poziva zapaduc zaveznike, naj ne dajo Jugoslaviji vojaške in druge pomoči, ker jo edino na ta način lahko prisilijo, da popusti v vprašanju Trsta.
-Vatikanski in italijanski krogi trdijo — je nadaljeval maršal Tito — da je treba Jugoslaviji nastaviti nož na grlo in ji ne dati orožja in kruha, pa bo dala Italijanom Trst in morda pozneje še kaj vee. Maršal Tito je k takšnemu nesramnemu zatrjevanju poudaril: »Mi nismo ljudje, ki bi sc bali noža. Mi smo zagotavljali, dokazali! in še vedno dokazujemo, da smo z vsemi, ki so za mir in proti agresiji. Imamo najmočnejšo vojsko v Evropi, .pa čeprav govorijo raznih sovražniki, da naša vojska mi močna. Priporočamo" jim, naj ne izzivajo, ker sc jim ne bi izplačala nobena pustolovščina in preizkušanje naše obrambne moči. Ko klevečejo našo vojsko, poskušajo na ta način pridobiti zaveznike za svojo tezo, češ da nam ni treba pomagati, dokler se ne odrečemo svojim interesom. Mi nismo nikdar vsiljevali svojega zavezništva nikomur. Kdor pa nas hoče za zaveznike in kdor misli o nas dobro, temu bomo res dobri zavezniki. Če pa nas ta ali oni noče za zaveznika, imamo še drugi izhod, ne da bi se vrnili nazaj in ne da bi grozili s Sovjetsko zvezo in satelita, ker nam tudi oni sta vi j aj o nož na grlo, temveč' bomo počakali, da bodo na Zapadu spoznali svojo zmoto. Ne verjamem, da bi na Zapadu sprejeli italijanski predlog ter izvajali na nas pritisk, ker vedo, da pod pritiskom ne popuščamo. Za-pad bo moral upoštevati tudi naše i interese, kakor upošteva italijanske. To je mnenje vsega našega ljudstva, ki noče, da bi nekdo mešetaril z njegovimi inleresi.ir
Za tem je maršal" Tito omenil še nov primer sovražnega stališča Italije do Jugoslavije. Dejal je, da italijanskim kominiormisličnim in fašističnim glavam niso všeč dobri jugoslovanski odnosi z Grčijo in Turčijo in si zato z vsemi- silami priza-devajo, da bi razdrli te odnose. Poudaril pa je, da jim to ne bo uspelo, .ker imajo , ti narodi dobre izkušnje z Italijo. V teh državah jc prav. dobro znano staro rimsko geslo »deli in' vladaj«. Današnji Rimljani, ki so na oblasti, pa prav talko niso pozabili časov, ko so sc šopirili po Grčiji; Mali Aziji in celo v Angliji, in ri prizadevajo znova osvojiti pozicije, ;ki so jih nekdaj imeli. Še vedno imajo megalamanske misli, najprej pa si želijo zasesti, spet del naše zemlje.
-.Vatikanu je očital,-da podpira rm-petieliptično politiko in - težnje Ita-liie. tudi v .vprašanju Trsta. Poudaril ,je, da ,je «imenovanje ,Stcpinca za karrliaula iovražno .dejanj«,proti Ju-SOšk-riji, toda-Jugoslaviji ne .bo do-piiitila, da tli Stqpij»ac amava deloval k« t *a,«ISi'#f t Z*'jreku.
V zvezi z nameravanim potovanjem na Angleško je maršal Tito izjavil, da gonja, ki jo jc. začel Vatikan v tem vprašanju v Veliki Britaniji, ne bo molila britansko - jugoslovanskih odnosov, ker sta tako britanska kot jugoslovanska vlada zainteresirani na krepitvi obeli odnosov. Povedal je. da sta si z britanskim zunanjim ministrom Ede.nom edina v vprašanjih miru in agresije. Opozoril pa je, da bi sc odpovedal svojemu potovanju v London, če bi vedel, da si 50 odstotkov britanskega prebivalstva ne žc.li le.ga obiska.
Govori maršala Tita je prišel v času, ko sc je gonja proti Jugoslaviji s strani zapadne reakcije pojačala, posebno v Italiji. Pripomniti je treba, da se prav sedaj mudi v Parizu na zasedanju Atlantskega sveta predsednik italijanske vlade De Gasperi, ki se je sestal z ameriškim zunanjim
ministrom Aohesotiom in pri katerem jc moledoval, naj podpira italijansko imperialistično politiko v tržaškem vprašanju. Acheson pa ga jc vljudno zavrnil, izgovarjajoč sc, da bo to italijansko beračenje objasnil Posterju Dullesu, ki bo prevzel 20. januarja zunanje ministrstvo v E-i-senliovverjcvi vladi. • Maršalov govor je tudi jasen odgovor Vatikanu, ki je v zadnjem času tudi pospešil svojo strepeno delovanje proti Jugoslaviji z imenovanjem vojnega zločinca Stcpinca z a kardinala, nadajoč se, da bo s pomočjo Stcpinca uspel pri zapadnih zaveznikih prisilili Jugoslavijo na kolena. Nič takega sc ne bo zgodilo, ker Jugoslavija ne bo popustila nobenemu pritisku in bo šla po svoji začrtani poti v interesu jugoslovanskega delovnega ljudstva in v interesu svetovnega mini.
V budi konkurenci, pravzaprav v hudem boju, z italijanskimi reakcionarnimi strankami in nekaterimi pro-tiljudskirai elementi v SDZjevski organizaciji, se je slovensko delovno ljudstvo v Gorie.i v veliki večini izreklo za Demokratično fronto Slovencev in tako rešilo svojo narodno napredno čast.
Slovensko podeželje je s svojim naprednim kmečkim in delavskim elementom ponovno pokazalo, da hoče ostati nosilec vsega naprednega in je oddalo svoj glas za DFS. S tem jc dokazalo, da noče imeti nič skupnega s klerikalnim in reakcionarnim malomeščanslvoin. Velik padec ko-ininEormovskih glasov na slovenskem podeželju kaže tudi, da jc komiu-formovska politika razkrita in da nihče skoraj ne zaupa več vanrj.o.
Končni izidi volitev dajejo DFS dva sedeža v novem občinskem sive-tu, enako števiLo jo dosegla SDZ, medtem ko so kominiormovci padli na enega.
Ne moremo pa reči, da so ti izidi realen pregled sil in njihovo realno
&B*BCš
razmerje, če pomislimo, da je klc-nilkal.izcm v obliki vladajočega dc-mokrŠčanslva imel svojo besedo pri volitvah in sc p osi ožil vseh mogočih že znanih pripomočkov in groženj za svojo zmago.
3P©
pri doraca^ski
SB»!
Te dni zaseda v Galaeu podonavska komisija. Na tej seji so ponovno s pomočjo glasovalnega stroja odložili razpravo o jugoslovanskem predlogu o reviziji poslovnika Donavske komisije.
Z zavračanjem zahteve jugoslovanske delegacije, da bi prišla na dnevni red lega zasedanja revizija poslovnika Donavske komisije je večina grobo kršila pravice in jugoslovanske zakonite korlsiti, ker bi rada ohranila sedanje stanje in zavrla sodelovanje vseh podonavskih držav v Donavski komisiji. Jugoslovanska delegacija ne bo nikoli priznala takega stališča.
e¥ iiu in sodelovanja t svetu
V Londonu ic zasedala glavna skupščina Svetovne zveze bivših borcev prav v razdobju, ko svetu grozi nova vojna katastrofa, ko se napadalne sile na Vzhodu niso odrekle svojim oevajaliiim ciljem in ko na Zapadu vnovič dvigajo glave tisti elementi, ki so bili premagani v zadnji svetovni vojni.
Glavna naloga le mednarodne organizacije — v kateri so včlanjene nacionalne zveze bivših borcev iz 27 držav, bojevniki in invalidi iz obeh zadnjih svetovnih vojn — je, da se s svojim ogromnim vplivom, moralno in številčno silo v svetu bori za utrditev mini in sodelovanja med narodi.
Ta naloga pa ni tako lahka. Položaj v svetli jc zelo zapleten in človeštvo s strahom pričakuje nadaljnji razvoj, ker napadalne sile — zlasli na Vzhodu — vztrajno nadaljujejo s pomočjo najraznovrstnejših niab-i-nacij.. da bi pahnile človeštvo v nov vojni metež.
■Ni ravno majhna zasluga mednarodne zveze borcev, ki ima v številnih državah močan vpliv na javno mnenje in na vlade, da so sile odpora v svetu proti napadalnosti znatno narastle, a nevarnost novih vojn še ni prenehala. Razdiralne sile zelo vztrajno delajo na tem, da bi zasc-jale razdor, da bi razdelile svet v vojaške in ideološke tabore, kar brez dvoma votli v vojno. Človeštvo si pa
predvsem želi mir in prav bivši borci. ki so prelivali svojo kri za svobodo človeštva proti mračnim silam nazadnjaštva. proti nacifaazmu, so poklicani, da se borijo vztrajno za najsvetlejši, najbolj človeeatisk! ideal, za mir in mednarodno sodelovanje, za enakopravnost vseli narodov v svetu.
Na zasedanju glavne skupščino so te cilje iti naloge, mednarodne zveze jasno prikazali številni delegati. Ko jc namreč v odboru za politična vprašanja danska delegacija predložila osnutek -resolucije, ki poziva mednarodno zvezo bivših borcev, naj sc izreče za cilje, ki jih zasledujeta Atlantski pakt in evropska obrambna skupnost kol sredstvo za razširitev in okrepitev vloge Organizacije združenih narodov, je proti tej resoluciji takoj nastopil jugoslovanski delegat Marjan Vivoda.
Poudaril je, da mednarodna zveza bivših borcev ne sme istovetili ciljev Organizacije združenih narodov s cilji vojških regionalnih paktov. Opozoril je razen lega,..da niso vse države. ki so zastopane v mednarodni zvezi bivših borcev, obenem tudi članice Atlantskega .pakta in evropske obrambne skuijmosLi. -Zato bi bilo iprotidemokraLično — je dejal Vivoda — zahtevali od delegatov teli držav, da se izrečejo za cilje regionalnih vojaških organizacij, v katerih niso niti članice. Kot primer je na-
vedel Jugoslavijo, ki jc ena najbolj ogroženih držav v svetu s strani sovjetskega bloka, a vendar ni članica nobenega vojaškega bloka. Kljub temu pa stori vse, da se uspešno zo-perstavi grožnjam hi napadalnim poskusom.
Po govoru Marjana Vivode se jc večina delegatov izjavila proti danskemu osnutku resolucije in ga odklonila. S tem so delegati dokazali svojo enotnost, mednarodna zveza pa svojo nopristranost, ko gre za važne in tehtne zadeve v interesu miril in
enakopravnosti med narodi. Jugoslavija jc s tem pridobila še večje priznanje od te važne mednarodne organizacije v svojih prizadevanjih za skupino cilje vsega človeštva, ki sla mir in napredek.
Kako velik vpliv in ugled uživa Jugoslavija v vrstah bivših borcev, dokazuje ludi dejslvo, da so vsi delegati ne glede na narodnost in državo toiplo pozdravili poročilo, ki ga jc . skupščin i poslal maršal Tito in v katerem je poudaril svoje prepričanje, da je ena glavnih skrbi glavne skupščine mednarodne zveze bivših borcev v Londonu, da zagotovi človeštvu mir.
Stepinac: »O [gospod, razsvetli moje vernike, da hi pozabili na mojo preteklost, kakor so pozabili nanjo tisti, ki so mi poslali ta čudežni klobuk,«
Ali ¡8 Trsi v Keniji,
Guverner angleške kolonije Kenija v Afriki pošilja vsak dan svoje oborožene policijske sile in vojaštvo na pohode proti plemenu Kikuju. ker-se ta noče pokoriti kolonialnim zakonom angleških izkoriščevalcev in ker bi hotelo bili gospodar na svoji zemlji.
Psncmaijoč svojega afriškega kolego v Nairobiju je nekaj podobnega podvzel v torek 16. decembra tudi general WinIerlon v Trstu. Ob 14-30 je namreč po generalovem ukazu 11 skupin policistov »herojsko« naskočilo na enajst napisnih desk v občini Devm-tNabrežuna, ker so dvojezični napisi predstavljali »nevarnost« za zakonitost, demokracijo, kulturo in civilizacijo v tem delu Evrope, kakor predstavljajo zahteve domačinov v Kemiji »nevarnost« za zakonitost itd. v srcu Afrike.
Toda Trst, gospod VVinlerton. ni v Keniji. Tamkajšnji guverner brani zakonitost — seveda krivično — angleških imcprialistov, ki so se tam vaidralli že pred stoletjem in se od lam niso umaknili, čigavo zakonitost pa brani .general WinlerIon? Musso-limajnvo - - fašistično zakonitost iz 1. 1923.
Toda danes smo v letu 19S2! "Pred sedmimi le.t.i smo Slovenci; Hrvati in demokratični Italijani dokončno uničili Mufsolinijov imperij v naših krajih .in s le.m ludi vso -njegovo zakonitost in logično ludi vse njegove zaikonc- med katere spada ludi.zakon o rasni diskriminaciji št. 800 od 29. marca 1923. Tako, kakor je »rjieral W,ixlerlotn privlekel jia dan zaprašen fašiiiičai aakon iz leta I >23, lij lalt-
ko oživ.otvoril tudi Mussolinijev zakon o »Tribuualo spccialc«, ki bi lahko v Trstu stalno zasedal in imel ogromno dela. Potem bi se lahko spomnil tudi zakonov iz srednjega veka, ko so zažigali na grmadah ljudi zaradi krivoverstva, eoprnij in dm-pili dejanj. Kajti, kdo nam more jamčiti, da so ti zakoni bili res ukinjeni ?
Gospod W intcrlon to lahko vpraša gospode svetovalce, kakor so Diego De Castro, Palutan, župan Bartoli in številne druge, ki se v to razumejo. Ne sumimo prav nič, da so li gospodje prišepnili v svoji veliki »3 ju-bezati« do .Slovencev gospodu -generalu. naj . da s policijsko silo odstraniti tiste deske, pa mu lahko še marsikaj svetujejo v rimsko slavo in veličino. Kajti koga, čc ne ravno njih najbolj bode v oči, da obstojajo wa vratih »madre patrie« Sesljani, De. vioii, Nabrežine, Stivani itd.? S kako pravico bo Italija beračila Istro, Reko, Zadar in Dalmacijo pri.zapad-pih velesilah, čc .sc pa tujci, ki v velikem številu prihajajo v Trsi, že v & ti va nu lahko prepričajo, da nima Italija niti lam ničesar . iskati ?. Kaj šele v Trstu -in r Islri?
Vsemu .temu pravimo mi - italijanski .fašistični imperializem, .ki ga Henera-1 .Win 1er!on hote ali pa. .ne-liote javno podpira. Čr sc .poveljnik anglo-ameriškega- področja Tržaškega ozemlja tega zavoda, naj • nemudoma prekliče sroj krivični nkaa. Če pa le«a ne ¡?tari, nam ho samo y dokaz, da se jc ludi 011 rprejel y rimski imperialistični raz, s katerim pa «c ba prišel daleč.
Granitni zid. ki so ga Slovenci in vsi jugoslovanski narodi zgradili v ljudski revoluciji proti temu imperializmu, je tako čvrst, da si bo vsakdo polomil zobe, ki bi ga skušal omajati ali porašiti.
O tem granitu se je lahko gospod general prepričal te dni, ko so vsi
Ta zakon še velja v coni A
Š.t. 800
VIKTOR EMANUEL III.
Po milosti božji in volji naroda kralj Italije.
jugoslovanski narodi in demokratični . Italijani ne glede tla državne umetne meje enoduštio nastopili proti Miis-olinijcvi mizeriji iz 1. 1923 in ki jo on sedaj poskuša oživeli. Prepriča naj se, da ne bo uspelo tudi .njemu lam, kjer ,ni uspelo velikemu duč.eju.
Ijali imena, ki so navedena v prvem stolpcu priloženih seznamov.
Ime, ki je navedeno v drugem stolpcu, bo dodano v oklepaju samo v primerih, ko bodo spredaj navedena oblastva in uprave to
na predlog Našega predsednika mi- smatrale, za. primerno iz razlogov
prakličnosti in splošnega razumevanja.
nistrskega svela, Ministra državne ga tajnika za notranje zadeve smo
odločili in odločamo:
1.	člen
Z učinki, ki jih določajo naslednji. členi, se objavljajo priloženi seznami imen občin in drugih kra-je.v novih Pokrajin Kraljevine, ki jih je po Našem ukazu pregledal in podpisal. Minister .za notranje zadeve.	'
2.	člen
V napisih, -na žigih in pečatih ■državnih oblaslev in uprav ter listih drugih oblastov in uprav, katerih uradni jezik je državni jezik, nadalje v javnih iu upravnih aktih, ki so sestavljeni v uradnem eziku Države, se morajo uporab-
3. členi
V žigih, psčat-ih. -napisih in drugih ¡besedilih ki jih dajejo na vpogled . javnosti oblastva in. u-prave, ki -bodo morebiti pooblaščene za uporabo dnugega jezika razen luradin-ega jezika Držav*, sc morajo uporabljati imena, ki. so •navedena v- abeth siolipoih priloženih! seznamov. Ime, Ikti je dodano .v drugem sitoJtpcu, mora biti na id:nwgero -masitu m .v oklepaju ter ne sme biiti napisano .s črkami, 'ki bti biLe bolj vidne kot črke italijanskega imena.
VIKTOR EMANUEL
MUSS.OL-IN-I
J®
Objavljamo glavna določila Soglasnega fašističnega zakona s dne 29. marca 1923, štev. 800, na podlagi katerega po oblasti v coni A odredile odstranitev'slovenskih napisov v Devimt, Sesljanu in Štivanu. Zakon sam na sebi jc dokaz, kako je fašizem poskušal satreti slovenščino Iv javnosti, da bi tako pred tujci zabrisal sled o slovenstva naših krajev. Očividno ima iste namene ¡¡udi,sedanja oblast v .coni A. Postavlja se torej vprašanja: Kakšna je razlika za Slovence na Tržušhem v fetu. 1952 od leta 192-3, če i	upoštevapio, kla je ¡bil medtem fašizem p uničen«.
Kopra je zasedala prva skupščina 4 socialnega zavarovanja
V torek dne 14, t. m. jc zasedata v Koprni prva skupščina socialnega zavarovanja. Zasedanj« samo je po svoji živahnosti pričalo o daleko-vidnosti našega političnega vodstva, ki jo je dokazalo s tem. da je izročilo to delavsko institucijo v u-pravljanje samemu delavstvu. Izvoljeni! člani skupščine so v diskusiji dokazali, da se globoko zavedajo odgovornosti in nalog, ki so jih jim zaupali zavarovanci s tem, da so jih izvolili v to skupščino.
Delovni kolektivi so na predvolilnih sestankih podrobno obravnavali probleme socialnega zavarovanja in pretresali predlagane kandi-o-.Vc. V več primerih si kolektivi ovrgli predloge, ki so jih dajali posamezni sindikalni turj-cionarji ter so pcc'' jv.:ili kandidate, do katerih so imeli večje zaupanje.
Na volilniih sestankih se je pokazalo, kako se ustvarja kontakt m-.d Zavodom za socialno zavarovanje m zavarovanci samimi. Na p len umu okrajnega sindikalnega sveta v Izoli je 'bilo iznešeno, da delavci v preteklosti niso imeli zaupanja v socialno zavarovanje zato. ker je bilo vodstvo zavoda v fašističnih rokah. Delavec je s srdom gledal to institucijo, ki si jo j s njegov razred priboril v stoletjih fDorbah, a je potem prišla
Novi predpisi o plačah
(Nadaljevanje z 2. strani)
inandanta posebni dodatek, tako da znaša plača z dodatkom v dvajsetem razredu 9.000 din, v prvem razredu pa 36.000 din. Po dosedanjem sistemu je znašala najnižja plača 5.400 dinarjev, najvišja pa 31.200 dinarjev. Najnižja plača pomožnih uslužbencev maša odslej 7.200 dinarjev. Poleg plače pripada uslužbencem na določenih položajih še položajrai dodatek, ki je razporejen v sedem razredov z zne.ki od 300 do 6.000 din.
Plače za uslužbcnce se določajo po strokovni izobrazbi, nazivu, uspehu pri delu in po službenih letih. I'o-g' bni ))redpisi določajo pogoje za razvrstitev v jtosamezne razre.de in roke va polaganje strokovnih izpitov v posameznih strokah. V službena leta Sa napredovanje se šteje med drugim uslužbencu, ki se odlikuje pri delu, tudi sodelovanje v bivši italijanski vojski po letu 1933 do leta 1913, izrecno pa ta pravica ne pripada prostovoljcem in pripadnikom fašistične milice. Priznava se tudi doba brezposelnosti zaradi usluž-benčevega antifaši-tičnega in patrio-tičnega delovanja in čas, ki ga je. uslužbenec prebil med zadnjo vojno v na rodu osvoob od i I ni vojski ter na aktivnem in organiziranem dolu v narodnoosvobodilni borbi. Ta čas se šteje dvojno.
Prevedbo na nove plače pripravijo posebne prevedbene komisije, v katerih obvezno sodeluje zastopnik sindikatov. Zoper odločbo o prevedbi je dopu-lna pritožba na višjo komisijo. ni pa dopusten upravni spor.
Vrsta nadaljnjih Uredb ureja na-7 i ve in plače v posameznih strokah, predpisuje se uvedba novih delovnih knjižic ter potni in selitveni stroški.
Posebej je treba omeniti še Uredim o dodatkih za otroke, ki dosedanje predpise o otroških dokladah iz-pTeminja v toliko, da vsem upravičencem ne pripada polni znesek otroškega dodatka, to je z dodatkom vred 3.500 dinarjev, ampak pripada ta znesek samo tistim upravičencem, katerih eventualni dohodek od zemljišča ne presega 200 dinarjev na leto na družinskega člana, oziroma šc drug dohodek, poleg plače, ki se obdavči. ne presega 1.000 din na mesec na en en a člana družine, (le ti do-f:odki oziroma davek prekoračijo navedeno mero, dobi uslužbenec dve tretjini oziroma eno tretjino otroškega dodatka, v kolikor pa davek n I zemljišča presega 100 dinarjev [etiuo na člana družine oziroma po-iebui di.-ho.dek 2.000 din mesečno na člana družine, mu otroški dodatek ¿ploh ne pripada. Prav tako nimajo pravice do otroških doklad delavci fn uslužbenci, ki imajo posestvo ve-ijc od 2 ha. Nadalje vsebuje Uredba stroge predpise o izgubi pravice do otroškega dodatka v primeru neopravičenega izostajanja z dela.
Odredbo komandanta o razširitvi gornjih predpisov so objavljene v 20.. številki Uradneiga lista Vojaške uprave JLA, ki je izšla 16. t. m.
v roke njegovega krvnega nasprotnika, v roke fašističnih tiranov. f
Volilna agitacija je v polni meri' dosegla svoj namen. To so najbolj dokazale volitve same in to ne samo s popolno udeležbo zavarovancev (90%) pač pa tudii s pestrostjo in razgibanostjo (sprevodi, transparenti in podobno),
V	enakem razpoloženju je potekala tudii skupščina, Predsednik začasnega odbora tov. Cink je v svojem referatu med drugim dejal: »Da je sprejelo socialno zavarovanje naših 'dveh okrajev jugoslovansko pravno oblilko in vsebino, ni zgolj naključje. Naše delovno ljudstvo se je skupno z jugoslovanskimi narodi borilo za iste pravice in isto svobodo. Groibovi naših borcev so posejani po vseh predleih Jugoslavije, prav tako pa je našlo svoj zadnji dom v istrski zemlja nešteto jugoslovanskih pai'tizanov.
S tem pa nuša bonba še ni kočana. Naši bnrci so pokopani tudi onstran te začasne in krivične meje: v Trs'tiu, Gorici in drugih slovenskih krajih «
Po slavnostnem delu je prešla skupščina k reševanju konkretnih vprašanj. Sprejela je statut, izvolila predsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor, imenovala direktorja itd.
Za predsednika skupščine je bil izvoljen: tov. Dujmovič Vladimir, za namestnika Kotarič Emunij
V	Izvršni odbor so bili izvoljeni člani: Cink Stojan, Apollcnio Lui-gia, dr. I-Iladnik Polde, Stravs Fani, Bevilaqua Giuseppe. Za namestnike: Vuk Klavdij, Mora t to Carmela. Goljuf Lojze, Cač Ivan. Bencdctti Domeniico.
V	nadzorni odbor; Ilerkov Danilo, Spaeapan Anica. Vičič Srečko,
V	komisijo za dajatve, člani: Kovač Milan, H.ikov Danilo, za namestnike: Lort.dan Izidor, Božič Renato.
Za diirek'arj a zavoda je bil imenovan Biitežnik Bogomil.
Polkovnik StamatoviG o volfeli v iuooslovansKI coni STO
Stalni dopisnik «Borbe« za STO se je obrnil do komandanta \ ojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO ■polkovnika Stamatoviča in ga zaprosil. naj odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z volitvami v ljudske odbore na tem področju.
Polkovnik Stamatovič je v svojem odgovoru poudaril, da so na volitvah množično sodelovali Slovenci. Hrvati in Italijani, ki so izvolili na zborih volivcev predlagane kandidate. Volilu' so bile dokaz, da se na tem teritoriju v praksi izvaja politika narodne enakopravnosti.
Glede odziva teh volitev v nekaterih krogih v inozemstvu je polkovnik Stamatovič dejal, da ?o ¡reden-tistični in kominformistični listi ter njihovi inspiratorji tudi tokrat izrabili priložnost, da si izmislijo »dejstva «v zvezi z volitvami in s tem dezinformirajo javnost. Glede širjenja vesli, da je bilo tujim iu tržaškim novinarjem zabraujeno priti v jugoslovansko cono med volitvami, je polkovnik Stamatovič dejal, da so bile. te vesti netočne. Tržaški novinarji prihajtjo v cono ,B z navadnimi legitimacijami brez posebnih formalnosti in nekoliko novinarjev iz Trsta je bilo v coni na dan volitev. Od tujih novinarjev pa niso izdali vizuma dvema novinarjema iz Italije, ki sla znana po svojem iredenti-sličnem in obrckovalncm stališču in pisanju ter sta tudi po volitvah v coni B nadaljevala s svojim ireden-li-tičnim nastopanjem in »informiranjem« javnosti o volitvah.
KOPER
Pomol pred hotelom »Triglav« popravljajo in drugo
Ribiško pristanišče pred hotelom »Triglav« v Kopru je te dni dobilo »novo obleko«. Tam, kjer se navadno sušijo mreže in jih ribiči šivajo z velikimi šivankami, je danes visoka pregraja. Oporni zid je popustil del pomola se je sesul v morje. Obnovo je prevzelo neko podjetje za pomorske gradnje z Reke. Podjetje bo najprej očistilo s posebnim strojem morsko dno 111 bo šele nato začelo 3 popravilom pomola samega.
Več' dol, ki bodo koristile preiti-valjem,. Kopra, jo začel tudi .Svet za
gospodarstvo pri mestnem LO. \ uli-oi Anunziata* in na trgu Gimnazije bodo uredili kanalizacijo in nato asfaltirali ulico in trg. V mestni tržnici bodo odprli mesnico, ki bo imela tudi ledenico. Oprema za ledenico jc bila nabavljena v inozemstvu in jc stala nad 1 milijon dinarjev.
Vsi potniki bodo gotovo z veseljem pozdravili zamisel, da bodo v najkrajšem času opremili avtobusno postajo s premičnimi steklenimi zapirali. Tako ne bodo potniki več izpostavljeni mrazu in burji.
Zvedeli smo tudi, da bodo prihodnjo pomlad začeli z gradnjo večjega poslopja na prostoru pred mestno tržnico. Gradili bodo štirinadstropno stanovanjsko zgradbo v obliki črke L. Zgradba bo imela 21 stanovanjskih prostorov. S tem bo vsaj deloma olajšana stanovanjska kriza.
IZŽREBANE ŠTEVILKE LOTERIJE RDEČEGA KRIŽA
V soboto je bilo žrebanje loterije Rdečega križa. Kot je vsem znano, je imela ta loterija tri dobitke. Prvi dobitek, kuhinjsko pohištvo, je zadela številka 2001, drugi dobitek, servis iz porcelana, je zadela številka 2154, tretji dobitek, električni kuhalnik, pa je zadela številka 0219. Imetniki srečk naj se čimprej zg.Ia-sijo na sedežu Rdečega križa in dobitek dvignejo.
.............................................................................................luiMiiiimiiiiiiiitiiiiiiimituimiiiimiuiUMiimmimiiimm
proizvajalcev v sežanskem okraju
Prejšnji teden so se v sežanskem okraju vršile volitve odbornikov v okrajni zbor proizvajalcev.
Volilna enota štev. 2 gradilišča Splošnega gradbenega podjetja »Pri-morje« v Sežani jc prva pristopila k izvolitvi enega odbornika. Volitev, ki so se vršile prejšnjo soboto 22. novembra, se je udeležil cclotni kolektiv in izvolil iz svoje srede najboljšega delavca — normirca švara.
V torek so bile volitve v volilni enoti štev. 1, Kurilnica JDŽ — Divača in volilni enoti štev. 3 •—- Železniška postaja JDŽ Sežana, V Divači sta bila izvoljena Trampuž Jožef, strojevodja, iu Grandič Viktor, zaslužna in napredna delavca, ki imata ugled ¡tri vseh delavcih v Kurilnici. Kolektiv postaje JDŽ v Sežani pa je izbral tov. Kožuha Mihaela.

O -»F
vinogradništva in oljčnih nasadov
V ponedeljek je zasedel novoizvoljeni odbor občine Šmarje. Najstarejši član novega odbora tov. Kuzmič iz Padne je vodil sejo do i.stanovl!ve nove.-,-, odbora in do izvolitve novega predsednika. Odborniki so soglasno izvolili za predsednika tovariša Ulčnik Stanka, ki je tudi doslej vodil delo občinskega odbora. Po izvolitvi svetov in komisij so se odborniki in gostje zbralli k zakuSkii in v veselem razpoloženju proslavili pomembni dogodek.
To je le dogodek, kii pomeni za šmarsko občino nadaljevanje, oziroma začetek, nadaljnjega dela na vseh področjih javne dejavnosti.
dalje nameravajo elektrifiicirati zaselek Križioe. V Koštaboni sami pa nameravaijo zgraditi kulturno dvorano in zrigolaih 4 ha za trte. V Pu-čah bedo postavili kuiiiurno dvorano, uredili vodnjak in zrgiolali 6 ha zemlje na nove trtne nasade.
V	Krkavcalh ibado zgradili otroški vntec, floul'.urno' dvorano, elektri-flcirali vas in okoliške zaselke, popravili in uredili vodnjake, posebno važno pa .je za Krkavce, da bodo pripravili zemljišče za 10 000 oljčnih sadik in zrigolaili 7 havzcm-Ije za nove trf.ne nasade.
V	Padni nameravajo elektrifieiira-ti v-ats, zgraditi kulturni do,m, napeljati nov vodovod, urediti stransko
r 'Nova šola
Občinski odbor se lahko ozre že na nekatere uspehe, o katerih smo že poročali. Najvažnejši med njimi je ta, da iso zrigolaili 10 ha zemljišča v Šmarjah in Novi vasi za na-saditev trt. Med najvažnejše občinsko delo spada ureditev nove ceste v Koštabono, za kar je občina -prejela že 2 milijona dinarjev investicij. Tudi za uredtiiev ostalih cest je občina dobila 729.000 din. Najrazličnejša delovišča pa so požrtvovalni občani dnevno obiskovali in prostovoljno pomagali pri delu.
Ne smemo pozabiti tudi velikega prispevka, ki so ga imeli mladinci in prosvetni delavci v občini za dvig kulture, Nova društva, novi pevski zbo.r.i, ki vsi dobro delajo, godbe in še najštevilnejše pobude samih ljudi, ki predlagajo vedno nove oblike za kukurno-prosvetno delo in i-ščejo pomoči pri posameznih učitelj,ih.
(Nekatere vasi v dbčini so pred volitvaini sestavile perspektivni plan .dela, ki ga je občinski odbor tudi sprejel. Tako bodo v Šmarjah obnovili nadaljnjih 20 požganih hiš, zgradili sedež občinskega ljudskega odbora, zgradili staovanjsko hišo za prosvetne delavce in zri-golali nadaljnjih 10 ha za nasade novih tot.
V .Pomjanu nameravajo graditi šolo, dokončati vodnljak in urediti šest iha za nasad itev novih trt Na-
V Šmarjah
cesto na polje in pripraviti 4 ha novih vinogradov. V Novi vasi bodo dovršili zadružno dvorano, zgradili otroški vrtec in zasadili 8 ha s trtami.
Nadalje nameravajo elektrificira-ti Kavrljag, v Gažonu zgraditi kulturno dvorano, v Sergašiih pa urediti 4 ha novih vinogradov. Poleg teh so si postavili v načrt tudi ureditev nekaterih slabših cest.
Vise te odgovorne naloge' je prevzela občina nase. Od dela posameznih odbornikov, kakor tudi od. sodelovanja vseh občanov, je odvisno, kdaj boelo vse to opravili. Dosedanje izkušnje kažejo, da bodo z lahkoto opravili vse naloge, ker so ljudje pripravljeni delati in ' pomagati, kjer je potrebno.
Se nekaj stvari je, o katerih so šele razpravljali, koristno pa bo. če jih bodo kmalu rešili. Tako nameravajo v zgradbi bivšega KLO Koštabona, ki še ni dokončana, u-rediit.i mlin in postaviti novo oljarno, opremljeno z najmodernejšimi stiskalnicami Na t:' način bi v e-neim samem letiu pridobili nnd pel milijonov idnniairjev. Ti .so stvari, ki j/h bo mo al 111 vi o:'..or dobro premisliti in, če se to pokazala potreba in nržno.st, tudi ureisn.iiiti.
Ncvemu odboru žel mo, du bi d*.-]■?,' <;'m unoetv.ie.ie v ko rast vseh delovnih ljudi svoje občine m n?še skupnefi i.
Dne 26. novembra so volili svoje odbornike v Sežani na volilni enoti štev. 17, okrajne sindikalne podružnice obrtnih delavcev in Okrajna obrtna zbornica v Sežani. Izvoljeni so bili delegati kmečkih obdelovalnih zadrug Toinaj, Komen, Gahro-vica, Kubed in Gornja Branica, de-iegati državnih posestev Odalinu, Sežana in Kobilarna Lipica in izvoljeni delegati Gostinskih in trgovskih podjetij volilne enote štev. 16.
Obrtniški delegati so izvolili tov. Petelina Franca, dobrega in zavednega obrtnika — mizarja, zaposlenega v mizarski delavnici v Dutov-Ijah; zadružniki so kandidirali dva najboljša zadružnika tov. Furlana Alojzija /predsednika KDZ iz Komna, in Vidriha Jožefa iz Gornje Bra-nice. Tajno glasovanje je odločilo za Furlana Alojzija, zavednega zadružnika in borca iz NOV.
Tovariša Kalea Franca, priljubljenega delavca državnega posestva Kobilarne Lipica, pa so izvolili delegati državnih posestev.
Delegati gostinstva in trgovine so dolgo časa razpravljali o izvolitvi svojega odbornika. Kandidirali so 3 najboljše tovariše, izmed katerih je bil izvoljen Jnga,n Slavko, poslovodja trgovine Kmetijske zadruge Sežana.
Dne 27. novembra je volila odbornika volilna enota štev. 6 — Idustri-ja kraškega marmorja Sežana in obrat Kamnoloma Kopriva. 17 delegatov se je zbralo v šoli v Dutovljah. Ko so ti izbirali kandidate je delavec iz kamnoloma Kopriva poudaril, da ni toliko važno, iz katerega podjetja bo odbornik izvoljen, pač pa da bodo izbrali take kandidate, ki bodo zastopali njihovo panogo in vsa pospodaraka in družbena vprašanja kamnosekov in kamnolomov v okraju. Izvoljen odbornik bo moral biti sposoben, prenašati bo moral sklepe in pravilno tolmačiti gospodarska vprašanja delovnima kolektivoma. Kandidirali so dv.a tovariša, izvoljen pa je bil Adamič Milovan, delavec iz Kamnoloma Kopriva, zelo napreden in pošten delavec.
V	petek so volili svoje odbornike v Skopem delegati kmetijskih zadrug volilne enote štev 11 občine Štanjel in Dutovlje, kjer so izvolili tovariša Grgiča Radota iz Velikega dola.
Isti dan so volili tudi delegati kmetijskih zadrug Istre. Delegati so se zbrali v Kozini in izvolili tovariša Fcrlugo Jožefa.
V	nedeljo 30. novembra so si svoje odbornike izvolile še zadnje 'kmetijske zadruge v Brkinih, v občini Divača in Vremah- ter v Komnu na Krasu.
Janko Valentinčič
SEČOVLJE
V	kmetijski zadrugi je šc vedno premalo sodelovanja. Opazili je, da vse delovanje zadruge upravlja le ožji krog ljudi, ki so v odboru.
V	vinogradih so začeli s selekcijo, kjer postavljajo označevalne napisne tablice in zbirajo cepiče.
Pravijo, da večerni kmetijski tečaji v nekaterih krajih občine dobro napredujejo. Prav bi bilo. če bi na to mislili tudi v središču občine.
Treba bi bilo nabaviti še en traktor, da bi tako zadostili vsem potrebam pri obnavljanju sadovnjakov in vinogradov.
KMEČKA DELOVNA ZADRUGA NA KROGU
Ta zadruga si je zadnje čase zelo enomogla. Lani so zadružniki zrigolaili obširno površino in nasadili 30 tisoč trt. Sedaj rigolajo s traktorjem b režimo na sonAi.i strani hriba, kjer so gospodarska poslopja zadružnikov. Traktor rigola tudi na strmini 40 stopinj. Na tem z rigola nem zemljišču bodo uredili sodobni oljčni nasad.
V	.Lonzanu gradijo štiri stanovanjske hiše za »adružnike.
niiiiiiiiniiiiiNimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiHiiniiiiim
Ko je bil lani na Praznik republike izročen v promet prvi del ceste Sclščck—Otavc, marsikdo ni verjel, da bo letos na isti dan dograjen tudi drugi del ceste od Otav do Rakitne.
Letošnje jesensko deževje je zelo oviralo dela in je kazalo, da delo ne bo izvršeno do Praznika republike. Delavci iz Otav in Rakitne, ter lstrani iz bližnje Reke niso popustili. Ni jih oviral dež, niti letošnji zgodnji mraz in sneg. Vztrajno so tolkli Irde skale in jih razstreljevali.
Dan republike je bil v O lavah in Rakitni dvojni praznik. Praznovali so obletnico republike in otvoritev nove ccste. Obe vasi sta bili polni mlajev, na katerih so vihrale zastave. Tovariš Jožef Zalar je. .pozdravil zbrano ljudstvo in predsednika Glavnega odbora sindikatov Slovenije, ki je nato prerez al simbolični trak .ter tako izročil cesto prometu. Prvi so se po njej peljali na avtomobilih delavci in .gosti. V Rakitni, je v imenu občine Preserje pozdravil delavce in goste tovariš Kržlč. Za njim je govorili tovariš Janko Rudolf, ki je omenil enotnost delovnega ljudstva, ki premaguje vse težave. Ne smem pri .tem pozabiti naših pionirjev iz Gornje Otavc, ki so ta dan počastili z deklamaci jami in petjem.
Zanimiva je zgodovina gradnje te ceste. Trnsirana je bila že pod Avstrijo leta 1911. Kamne na profilih ceste sta preraščala mah in trava. V bivši Jugoslaviji so gradnjo najrajši omenjali .pred volitvami. Vedno enako: obljube, obljube, obljube! Šele z nastopom ljudske oblasti je zadeva prišla do uresničenja.
Iz prebivalcev vasi od Selščka do Rakitne je bil izbran leta 1917 gradbeni odbor, katerega predsednik jc postal 'tovariš Jožef Zalar, kmet iz Dolnjih Otav št. 1. Ko jc dosegel nekaj kredita je z c.nim samim delavcem začel kopati. Iskal jo profilne točke nekdanje trase. Število delavcev je kmalu naraslo in delo je zaživelo. Seveda ni šlo brez težav, toda ncmljcnijivo-t tovariša Zalarja ni popustila. Tudi če. si je že kot
Mesfu ribje industrije se obeta mnooo noveoa
(Nadaljevanje z 2. strani) mu domu, ki predstavlja središče kulturno - prosvetnega delovanja delavstva. Prav teko smo predvideli pomoč športnemu udejstvo* vanju delavcev. Pred kratkim smo ustanovili telesno vzgojno društvo »Pasrtizan«, za katerega jie v mestu veliko zanimanje. Ljudski odbor bo po svojih močeh pomagal. da se ita organizacija razširi in da se tudi materialno, utrdi.
Kakšni so problemi izolanskih ribičev?
Predvrem <.rao predvideli povečanje ribiškega ladjadevja, s čemer jim bo omogočeno uspešnejše delo kot doslej. Ribiči, bodo v kratkem ustanovili svoj ribiški svet, ki bo ščitil interese ribičev ter .skrbel za tesnejšo povezavo med njimi .in občinskim ljudskim odborom. Ribiči so sicer tudi se-,dsj imeli svoje predstavnika v občinskem ljudsk<em odboru, vendar ni nobenega dvoma, da bo nova ustanova ta stik še bolj utrdila.
V Izoli je. bilo med poletjem .. nekaj poskusov rušenja enotnosti ljudstva od agentov CLN, Vsem nam je znano, kako odločno je tedaj odgovorilo ljudstvo tem fašističnim podrepnikom. Ali je zadnje čase zopet kdo poskusil vtikati umazane prste v 'Vrdno sl:u]r pnost izolanskega prebivalstva?
Vse, kar bi lahko g.'ede tega omenil, je to, da je prebivalstvo iz dneva v dani bolj trdno povezano s svojo ob lasu jo. O tem pričajo voLilni sestanki, na katerih so ljudje samostojno izbrali najboljše iz svojih vnst in visoka u-deieeba 'na symih valiïivah. Le nekaj agentov je v zadnjih tednih pobegnilo v Tnst. Za njimi nihče ne žaiuje, saj so odšli tja, kamor spadajo in kjer ibaado ve.;jetno le našli to, kar tukaj n,'::o, mrjrr.i.>sč nekaj prenspe:e,žrv, ki jih bodo poslušali in jim plciokali.
60 leten dvakrat v dveh lenih zlomil nogo, je takoj po okrevanju spet nadaljeval s poslovnimi potmi v zvezi z gradnjo ccste.
Delo jc posebno dobro napredovalo zadnji dve leti, ko so bila zagotovljena potrebna sredstva in so prišli tudi delavci z Reke. IN a 13 km dolgi erti so morali delavci skozi skalovje in gozd razstreliti, prekopali in premetali okrog 43.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje iti narediti 63 propustov v skupni dolžini 506 metrov Za vse to delo je. bilo porabljenih 27 milijonov dinarjev.
Vse delo, ki je bilo vloženo v to cesto, bo veliko koristilo ljudem teh vasi. Nova cesta predstavlja sedaj najkrajšo zvezo Notranjske z Ljub-
Tovariš Jožef Zalar i: Dol. Otav, ki je vodil gradnjo ceste
Ijano. saj jc od Sehtka preko Otav od Ljubljane le 39 km, medtem ko je od Sebčka preko Logatca in Vrhnike 55 km.
Tu bi se mogel sedaj uvesti tudi av tubi sni promet, na kar prebivalstvo teh gorskih krajev težko čaka. Poleg teg.i jc cesta važna pridobitev za smotrno gozdno gospodarstvo, saj se ob njej aazproithi. 2P00 hektarjev lepega gozda. Kcnčnc bodo ti hribovski kraji postali pomembni tudi za turistične namene. Poleti bo mnoge Ljubljančane pri v i. bil čieti gorski zrak na te višine, ki so okrog 800 metrov nad morjem. Od tod je zelo lep razgled na Aipe in po vsej Notranjski. Pozimi pa bodo ti kraji nudili prijetno zabavo smučarjem, ker imajo polno strmih senožeti, ki so naravnost idcrlne za smučanje.
St. St.
CAJNARJI
bliža se največji praznik pionirjev Novoletna jelka. Naši pionirji lo že dalj časa čutijo in so poslali res pridni. Pripravljajo se na dostojen sprejem dedka Mraza, Že vnaprej vedo. da jim ho tudi letos kaj prinesel. Največje zaupanje imajo v krneli; ko zadrugo, kj iim jc že enkrat naklonila 50000 din. Ža ta dar so se zadrugi oddolžili s pridnim učen jem.	Ivan Vidri h
Premalo žena v okrajnem zboru Koper
V soboto ie bila v Kopru seja okrajnega odbora VS1ŽZ. Na seji so žene razpravljale o nedeljskih volitvah, občinskih in okrajnih ljudskih zborih in s tem v zvezi o nalogah žen ke organizacije. V debati je govoril ludi tovariš Julij Bellram, sekretar okrajnega odbora Zveze koiw nuini.-lov. ki je kot gost prisostvoval seji. Med drugim jc povedal, da je bilo izvoljenih v občinske odbore 30 žena, v okrajni zbor pa samo 4, kar je vsekakor premalo. »Ljudski odbori bodo lahko uspešno delali,« je poudaril tov. Bellram, »če bodo v njih sodelovale ludi žene. Žene jc treba vključiti v razne Svete pri Ijudiikih odborih, kjer bodo soodločale pri reševanju vseli problemov.k
Na seji so govorile turni i torvmrišica Av£Tii«'.n Radiv o. Norma Krc.valin. Marija Čok, Živ» Roltrium in Marija Krevatin. ki so grajale misel no-1, da žena ni za politiko, Iemvee le za dem.
Za kitleče delu go predlagale, naj
bi se ženska organizacija tesno povezala z novimi članicami ljudskih odborov ter jim pomagala pri študiju. Predlagale so tudi, naj bi pri občinah organizirali študij za proučevanje zakonov in odredb.
Tovaritšica • Ers.ilija Benus-i je poročala o delu plenarna AFŽ Jugoslavije v Sarajevu, kjer jc zastopala žene koprskega okraja. Ob koncu ?o se žene pogovorile še o pripravah za Novoletno jelko.	—tb.
o mladim
O mladini in njenem zadržanju je bilo žc veliko napisanega in bomo verjetno tudi v bodoče še pisali. Dejstvo je, da z mladino nismo zadovoljni. Polno najdemo pomanjkljivosti, ki bi jih radi odpravili. S svoje strani hi rad povedal nekaj, kar večkrat opazujem in mislim, da ni prav, da jc tako.
Vaška gostilna v nedeljo popoldne. Ko odpreš vrata, da bi vstopil, te težak in od cigaretnega dima pokvarjen zrak skoraj vrže nazaj na ccslo. Poln dobre volje pa le greš do prve mize, se usedeš ter naročiš osm.inko vina. Pri mizi sedi lepa družba igralcev — pa ne odrskih temveč igralcev kart. Za temi zaverovanimi kvar-tači jc še en obroč mladih, komaj iiz šole ¡zlezlih junakov kari. Ti so skoraj še bolj zaverovani v igro kot starejši. Od časa do časa pade vmes kaka krepka kletvica ali kvanta, ki jo »mlada publika« kar požira.
Tako se mi zdi, da tako okolje ni niti od daleč vzgojno, posebno nc za komaj iz šo.lc odpuščeno mladino. Zgodilo se mi je, da sem videl v drugi gostilni, kako jc taka mladina ure in ure sedela za mizo kot šest-dcscllctni možje. Nadaljnja izobrazba jih prav nič več ne briga, saj so zdaj vendar prosti šole in učenja.
Nič bolje ni v večjih trgih in mestih. V kinodvoranah vadimo večkrat mladhio. ki se obnaša, kakor da bi prišla m pr; 'a. Med odmori kriči. vpije, se	od prvega do zadnjega sedež,. če papirnate kroglice in podob
Kadar pa 1 laddna lahko pokazala nekaj, k;. i ji prineslo dobro mnenje vseh 1 aui na vasi, tedaj se umakne. Kolik.> težav je takrat, ko gre za pripravo kake kulturne prireditve. In vendar jc tu njeno pravo mesto! Vedno je kulturna prireditev na vasi velik dogodek, ki odmeva v govorjenju prebivalcev še dolgo časa. Tega bi sc morala mladina malo bolj zavedali dn od časa do časa pokazati starejšim, kaj zna in zmore. Tako bi ludi starejši ljudje spremenili mnenje o mladini, ki ni zanjo ravno vzpobudno.
Lahko bi napisal še marsikaj, pa bom rajši pustil besedo še drugim, ki naj bi se tudi oglasili k temu vprašanju.
zavzela večji del zborovanja, ker so sc vsi prisotni zelo živahno udej.-tvo-vali pri obravnavanju različnih perečih .problemov. Obravnavali so sc predvsem problemi naše nove zakonodaje v strokovnem šolstvu, predmetniki, učni načrti, odnosi do učencev ter njihovega učenja in vzgoje. Iznese ti i so bili mnogi predlogi, ki ?c bodo dali vpeljati v naše šole, ki morajo dosegali šc boljšo uspehe, kakor do sedaj. Posebej se je obravnavalo tudi plačevanje 'strokovnih učnih moči, ki imajo mnogo ve<!je odgovornosti, pa večinoma nižje plače, kakor hi jih imeli na delu pri podjetjih. Prav tako pa so mnogo razpravljali tudi o vzgojiteljih in njihovem delu ter o njihovi odgovornosti v težavni službi, ker so jim večkrat nalagali tudi naloge, za katere lic morejo bili odgovorni.
Nato so soglasno sklenili, da sc za prihodnje šolsko leto prenese sedež organizacije v Cerkno, za predsednika je bil izvoljen tov. Falatov Peter. Imeli smo vtis, da je zborovanje zelo lepo uspelo in da bo to društvo v prihodnjem letu doseglo lepše uspehe.
L. S.
Lepo darilo ameriških Slovencev sežanskema okraju
Društvo ameriških Slovencev SANSA je. po-lalo po Centralnem higiijenskem zavodu v Ljubljani 50 tisoč multa-vitaminekih kapsul, sestava vitaminov A, D, BI, 2 in C za noseče matere in dojenčke. Darilo jc za okraj Sežana izredno koristno in zelo dobrodošlo, ker sc ie v tem okraju vsled še neurejenih zdravstvenih razmer, pomanjkanja materin--kili posvetovalnic, babic in zdravnikov v zadnjem času zdravstveno stanje otrok precej poslabšalo in jc. umrljivost otrok — dojenčkov postala zelo visoka, čez I0"/o.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko bo te vitamine kapsule porazdelil po po.-vclovalmieah za matere. kjer sc bodo delile slabotnim otrokom — dojenčkom in nosečim ter doječim materam.
Svet za ljudsko zdravslvo in socialno politiko pri OLO Sežana sc je za koristno darilo zahvalil društvu ameriških Slovcncev SANSA s posebnim pismom.
Janko Valentinčič
V Postojni s.e pripravljajo, da v praksi izvedejo novi statut ZKJ. Mestni komite! pripravlja sezname komunistov iz stairih partijskih o-snovnih organizacij, ker bodo vsi iz vključeni v terenska organizacije. Postojna bo ime.'a sedaj štiri osnovne pantiijske organizacije, razdeljene po mestnih četrtih — v okviru volilnih enot. Na vsako enoto bo prišlo okrog sto članov Zveze komunistov. Tisti, ki stanujejo izven Postojne, niso všteti.
[Nekdanje vojašnice v Cerknem so obnovili in preuredili. Danes je .u njihovih prostorih Elektrogospodarska šula.	1 (
STROKOVNI UČITELJI V IDRIJI Društvo . strokovnih učiteljev in profesorjev jc imelo svoje letno zborovanje v Iliriji dne 28. uovemhra, katerega so se udeležili učitelji in vzgojitelji Elektrogospodarske šole iz Cerknega, Čipkarske šole iz Idrije, Vajeniške šole iz Idrije in Nižje gozdarske šole iz Idrije. Po opravljenih formahlostih je imel referat tov. Logar 'Srečko, ki pa jc samo nakazal probleme našega slrokoivnejia šolstva kol uvod v diskusijo, ki je nato
Prihodnji teden bodo sklicali odprte sestanke, na katerih bodo formirali OPO in .irvoMi Eekrrtrrrje. Delo komunistov bo odslej povsem odprto. Vsi državljani fcodo lahko na javnih sestankih spremljali njihova prizadevanja pri graditvi nove družbe.
*
Sindikalna pcdiužnica železniške električne suižbe v Pcri.ojni je v nede'jo svečano proslavila pelo ob-b'e'nico prevzema te službe v svoje roke. Prej so jo upravljali Italijani. Mladi kolektiv sls je hi/1'r« znašel v'
novih pogojih dela in vsak posamezni član je poslal mojster v svojem poslu. Popoldan ,so imeli v kulturnem domu akademijo z izbranim sporedom in razvitjem zastave. Zvečer pa .so na veseli .zabavi obiujali spomine iz peitih let nenehne borbe za prevzem delovnega procesa.
Grahovo pri Cerknici
V	nedeljo so žene in dekleta zaključile drugi gospodinjski tečaj. Ob tej priložnosti so imele majhno slovesnost in so nastopile z igro »Ulage diuóe.«
Brlco
Sv. Vid nad Cerknico
Na praznik 29. novembra je odšla pairóla zbora II. grupe odredov na isto pot, kakor jo je prehodila leta 1942. Pairóla jc krenila iz Lilije na Turjak, Velike Lašče in Sv. Viid, kjer so jo prisrčno sprejeli. Po sprejemu je bila pogostitev, ki so se. jc udeležili ludi člani Zveze borcev in vse partizanske matere.
Od Sv. Vida jc pat rol a Zveze borcev odnesla zastavo preko vseh vasi in gozdov na .Štainpetov most in na Vrhniko, kjer jo jc v domu Zveze borcev slavnostno predala vrhniški patroli, da jo ponese naprej do Škofje Loke, od lam dalje pa spet druga pairóla do Litije. V Litiji je bila v nedeljo 1 I. decembra proslava vrnitve. zastave, ki nosi na.pis: »Največ sveta otrokom sliši Slave«,
Namen teli palrol je bil. da ponesejo zastavo po vseh listih poteh, koder so jo nosili partizani v narodnoosvobodilni borbi. Poleg lega so pairóle spotoma počastile spomin v-ch borcev, ki so sc borili in padli pod zastavo, ki nosi tako značilen napis našega največjega pesnika Franceta Prešerna.	Anton Purkart
Gospodinjski leča} v Tolminu
Pred dobrim mesecem ie v Tolminu začel 'gospodinjski t .-čaj, ki .ga je organizirala AF2. Tečaj cbijkuje sedaij okrog 70 mladink in žena. Ta udeležba dokazuje, da je med tečajnicami vel:,ko zanimanje. Predavanja so pestra im otssgajo tudi .praktično delo. Med drugim se tečajnice učijo ročnih del. šivanja, vrtnarstva, kuhanja in slovenščine. Imajo ,'tiudi predavanja o najnovejših zdravst/venih vprašanjih, kot o higieni prehrane, osebni čistoti in negi dojenčkov.
Planina pri Rakeku
V	Planini so osnovali lutkovno gledališče. Za otvoritveno predstavo so igrali igrico »Zogica-nogica«, Dvorana je bila nabito polna in igrico so posebno najmlajši sprejeli z velikim navdušenjem. Všeč pa je bila tudi odraslim. Sodelujočim bo to prav gotovo le v vzpodbudo.	Brk o
K N E Ž A K
Res so sc izkazali v Knežaku! Po volilni udeležbi so najboljša občina v iposlojn.-ikem okraju. Lahko rečemo, da so volili stoodstotno. To pa ni morda kar tako slučajno. V občini so zavedni državdjani. kar so dokazale že priprave na volitve, ki so potekale v znamenju tekmovanja. OF jc bila zelo aktivna in so vsi sestanki in zborovanja odlično uspeli. Na občinskem zborovanju Fronte, ki je bilo v Baču, so sprejeli obvez-1 no.t, da bodo s prostovoljnim delom popravili cesto Bač—Koritnica—Ma-, šun. Obveznost je bila 1500 prostovoljnih delovnih ur in dovoz 700 kubičnih metrov gramoza.
Pri dolu pomagajo Ludi oiii* iz Zagorja, ki sicer spadajo pod občino Pivka, imaio pa svoje gozdove na področju Mašu.na. Z ureditvijo ccste bo opravljeno veliko delo in zelo olajšan dovoz drv iz mašunskili gozdov. Naši skupnosti pa bodo s tem prihranjena precejšna denarna sredstva. ki bodo lahko koristno uporabljena drugje.
Pni mer množičnega sodelo van ja občanov v Knežaku je lahko za vzgled vsem, ki iim je pri srcu napredek njihovih občin. V bonliočcm upravljanju se bodo morali clierni v mnogo-čem naslanjati na h.iTtne sile — zato pa bodo znali veliko bolj cenili pridobljeno in to čuvati ko,t svoje. Najvažnejše pa je, da se skozi skupno prostovoljno delo krepi bratstvo in tovarištvo med sodelujočimi, krepi sc zavest skupnosti in cenijo se ljudje po opravljenem delu in vloženem trudu. Velika parola: Delu čast in oblast — ni več samo geslo, marveč so prvič v zgodovini spreminja v živo slvaniost!
Brko
središče slovenskega zadružništva v Istri
„mmmwmm
Mestece Koper ob Jadranu postaja po osvoboditvi za istrske Slovenec važno gospodarsko in kulturno središče. Do neke meje pa je Koper to -že bil pod Avstrijo in morda še celo V prvih letih italijanske, imperialistične okupacije. Pozneje se položaj temeljito spremeni, Od močne, zgradbe slovenskega gospodarstva in pro-svete v Istr.i ni ostal niti kamen na kamnu. Bivši italijanski iredoniliisti, ki nosijo zdaj fašistične uniforme, so si meli roke. Konfr.io pa se je dogodilo vendarle prav tisto, česar so se italijanski ¡redentisti tako bali. Slovenska delovna sila se uprla jarmu italijanskega kapitala in ponietla z .izkoriščevalci vseh vrst. Istrski Slovenci zdaj zberejo za svojo središče Koper, kamor so spadali upravno že več sto leit. Za italijansko, iredein-lis.le pa ie to zločin. V svoji »skromnosti« poslavljajo nekateri od teli celo zahtevo, naj hi se Koper z ostalimi istrskimi mesti takoj priključil k,.Italiji, istrski Slovenci pa naj bi si gradili svoje središče morda kje v ¿Kikavčah ali pa Ponijamu. Vidini $>ac. da se italijanski iredentisti niso prav nič spametovali. Prav ge.to.vo miso šo nikdar pomislili, kako sc je Koper razvil v mestece .in golavo niso tuilI nikdar pomislili» da je na-terlrlizirano slovensko delo več stoletij odtekalo v Koper in da ne bi mogel Koper brez lega nikdar postali to kar je.
Zelo poučno je, kaj so vse itali-ja.n-k.i i rede nit isti počenja,ji. da bi lahko držali v krcmpljlh slovansko prebivalstvo v Istri. Vzemimo le nekaj najbolj značilnih primerov. Pod Avstrijo so se v Istri trmoglavo upirali vsaki demokratizaciji volilnega zrkona. Italijanski veleposestniki, ki so se v pomočjo navedenega volilnega zakona polastili tudi istrskega deželnega zbora, so Istro razdelili na kakih 50 županij oziroma političnih občin. Praktično je to izgledalo takole: zupanija je le lam. kjer je kak večji kraj z določenim številom italijanskega prebivalstva. Če takega kraja ni, tudi župani je ni. Lota 1896 jo lilo v Istri 50 takih županij ali «vličin .na Primorskem brez T.rsta pa takih 150. Leta 1890 je štela Istra 317.610 prebivalcev, Primorska pa okrog 220.000. Slovenci in Hrvati so kmalu spoznali, kaj se pravi imeti svojo ljudi vsaj v koščku državne .uprave in zaradi lega so sc še krep-keje borili za občino s slovensko ali pa hrvaško upravo. Italijanski bogataši v Trstu so si že leta 1861 lepo zagotovili monopol nad izkoriščanjem zaledja. Dosegli so, da je avstrijska vlada proglasila Trst za samostojno pokrajino (samosvoje mesto), v katerega pa je seveda bilo gospodarsko vklj učeno široko slovensko zaledje.
Ko so Slovenci in Hrvati leta 1878 na taboru v Dolini zahtevali združitev dela Istre. Primorske in Trsta v enotno upravno telo, ki naj l)i imelo svoj deželni zbor v Trstu, so italijanski i redentisti dvignili velik hrup. Oni so praktično vstrajali na tem, da bi Slovani pristali na njihovo izkoriščanje.
Iz lega, kar smo navedli, si laliko že ustvarimo dokaj jasno sliko, s kakšnimi težavami so se morali boriti še pod Avstrijo zlasti istrski Slovenci. Res je, da ni bil sovražnik filo,venskega ljudstva nikjer tako grabežljiv in okruten kakor tu.
Koncem prejšnjega stoletja so prišli istrski Slovenci do spoznanja, da bodo popolnoma propadli, če sc pravočasno ne zavarujejo proti napadalno,mu italijanskemu kapitalu. Vzporedno s krepitvijo narodne zavesti se poraja zdaj tudi prepričanje, da sc je treba krepko oprijeli zadružništva. In res, zadružno gibanje zajame kaj kmalu celotno slovensko Istro. V Kopru živeči Slovenci so prvi, ki praktično pokažejo novo pot. Lola 1883 prihaja med slovensko inteligenco v Kopru do živahne diskusijo o zadružnem vprašanju in še istega leta ttidi do ustanovitve slovenske hranilnice ki posojilnico s sedežem v Kopru. Polog slovenskih profesorjev na učiteljišču je pri slvari krepko pomagal zlasti še .istrski deželni poslanec Malto Laginja. S samo ustanovitvijo hranilnice Iti posojilnice pa zadeva še ni bila rešena. Upravni odbor je moral napravili prošnjo na Trgovsko sodišče v Trstu, kjer so gospodovali italijanski i reden tisti. Oh ugodni rešitvi hi to sodišče novoustanovljeno zadrugo registriralo, nakar bi začela s svojim poslovanjem. Sodišče v Trstu pa ni dalo na slovensko pisano prošnjo nobenega odgovora in upravni odbor iz Kopra bi lahko čakali na odgovor tudi nekaj let. Šele, ko jc upravni odbor napravil ponovno prošnjo in ii dodal še .italijanski prevod zadružnih pravil, se je hranilnica in posojilnica lahko izmotala iz škripcev in dobila dovoljenje za svoje poslovanje, ki začenja leta 1881.
Število članov zadruge je naglo raslo. Ob začetku je imelo 99 članov, lola 1891 373. nadalje leta 1900 že 621 in leta 1918 kar 1297. V istih letih ie izdala posojilnica najprej 5330 goldinarjev posojil, nadalje 33.160,5 goldinarjev, leta 1900 pa 136.756,31 kron in leta 1910 1,120.928.49 .kron posoj.il, kar bi znašalo v današnji dinarski valuti okrog 200,000.000.
Da je koprska hranilnica in posojilnica uplivala zelo blagodejno na razvoj slovenskega gospodarstva v ■podeželju ,ni potreba še posebej dole azovati.

man— ---^--T^^r-rt^-^
/ SLIČICE IZ GOSPODARSKE ZGODOVINE /
Za slovensko hranilnico in posojilnico v Kopru so Italijani ukorah-Ijiali izraz »banea slava«. Italijan-spim iredentistom je bila trn v peti. Kakor že takrat, skušajo italijanski iredentisti še danes dokazovati, da so navedeno zadrugo vodili iz Kranjske v Koper priseljeni Slovenci. Pa ec bi tudi biilo tako, nima njihovo dokazovanje prav nobene cene. Mar ne živijo Slovenci v Kopru in njegovi okolici že nad tisoč let? Po njihovi logiki hi severni Italijan ne imel kaj iskali v Južni Italiji. Če pogledamo Računski zaključek hranilnice in posojilnice v Kopru, ki je izšel kot posebna brošura (tiskal Dragotin Prinra v Kopru leta 1911, vidimo, da jo bilo načelskvo sestavljeno iz 7 članov in od teli so vsaj Valenlič Josip, Beitok Josip (Lazaret), Babic Ivan in Bertok Josip (Škofije) domačini. Nadzorstveni odihor pa jc .bil sestavljeni takole: Berlok Tcžaž iz Ber,lokov, De.llasavia Ivan iz Kcipra, Priibac Jakob iz Sma.rij, Kosu t mik Franc iz Boršta in Tul Anton iz Sni arij. Vodilno ulogo v tej zadrugi so imeli torej domači istrski Slovenci ! Naši ljudje so izbrali Koper za središče svoje okrajne hranilnice in posojiliiaice, ker je bilo to mesto središče okrajne državne uprave, ker so od tu- najlažje razpletali gospodarsko niti na vse strani v Slovenski Istri, Po mnenju litalijanEikih ire-dentistov pa naj bil to zločin! Široka slovenska javnost morda še ne ve, kaj vse so si privoščili italijanski ire-dcntisli. Ko so Hrvati zahtevali otvoritev svoje gimnazije v Pazi.nu. so Italijanki iredentisti .iz Kopra natisnili plakat (1889), v katerem pravijo, da bi pomenila hrvaška gimnazija v Pazinu atentat na italijansko Ifivllijzaciijoi Ni^o seveda vprašali, kje naj si istrski. Hrvati gradijo svojo gimnazijo. Po njihovih pojmih
PosojilE.ica 5.ZX jaranilnica ^r Kopru
Statistični poaaiKi
o stanju in poslovanju za ceii obstanek od leta 1884 do 31. decembra 1910.
I XXVII. 1
I	VAUo obina skupina
istrskim Hrvatom ni bila potrebna! Tu jc atentat na kulturo in nc drugje' Tako je bilo nekdaj, ko so se iredentisti laliko širo.koustili: »Mi smo kapital, vi pa ste (Sloverni) le delovna sila!«
Naša hranilnica in posojilnica pa ni bila edina slovenska gospodarska ustanova v Kopru. V Kopru deluje okrog leta 1.911. Okrajna gospodarska zadruga, ki se bavi s trgovino na veliko in dobavlja blago zlasti slovenskemu podeželju. Ta zadruga ni vzdržala konkurence :in je kmalu podlegla. Zanimivo je, da so v Kopru in okolici osnovali svojo zadrugo tudi slovenski vrtnarji (1912). Toda zaradi pomanjkanja strokovnega kadra se ta zadruga ni mogla uveljaviti in je ostalo le pri skromnem poskusu. Uslužbenci v Kopru so imeli svojo strokovno zvezo z več odseki (na pr. taniburaíko društvo). Slovenska posojilnica v Kopru je imela dolgo let svoj sedež v lastni zgradbi, tam kjer je danes Zavod za socialno zavarovanje. To zgradbo je bila kupila od grofa Gravisija. Gmotno jo pomagala iran-ogftatt' dlotve.nskim prosvetnim društvom. V računskem zaključku za Jeto 1910 najdemo o tem tudi tole: »Zadrusa jo žrtvovala brezplačno za SLOVENSKO ČITALNICO v Kopni eno stanovanje, najbrž za mnogo let.«
Do največjega zadružnega poleta v Slovenski Istri pride v letih 1900-1910. Poleg Kopra je bilo najvažnejše središče zadružništva zlasti še Dolina z nič manj kakor 5 zadrugami. Pohežani so imeli 3 zadruge, .'toda za njimi niso zaostajali niti Dekančani, Marežani, Čežarani, Tin-jane!. Ricmanjci in oni iz Škofij. Vso navedene vasi so imele po več zadrug. Svojo zadrugo so imele tudi vasi Krkavče, Kortc, Vangauel, Pom-jaii. Rižana, Sv. Anton, Socerh in celo zaselek Medoši pri Kortali.
Nekako od leta 1870 dalje se opaža pri istrskih Slovencih močna okrepitev narodne zavesti, kar prihaja najprej do izraza na ljudskem taboru 7. VIII. 1870 v Kubedu in za tem 27. X. 1878 na velikem ljudskem taboru v Dolini, kjer soje zbralo nad 10.000 ljudi, za tedanje razmere ogromno število. Ko so istrski Slovenci leta 1881 pripravljali nov ljudski tabor v Riržani,'so ga tedanje ob-lasli, ki so bile pod vplivom italijanskih iredentislov, prepovedalo.
Po nekaj lotih italijanske imperialistične okupacije pride v Slovenski Istri do največje katastrofe v njeni zgodovini. Ljudstvo, ki jc bilo že na dokaj visoki kulturni stopnji, pahne ilaljan.-ki fašizem docela v srednji vek. Italijanski iredentioli, zdaj v fašističnih uniformah, so' si me! i roko od veselja in navdušenja. Naši ljudje, ki so se 'osvobodili izkoriščevalcev. sc dobro zavedajo, da z italijanskimi ¡niperia.livti še niso bili poravnan.! v.-i računi. Ali so naši ljudje dobili kako odškodnino za škodo, ki gre v milijone? Ali so kaj dobili za pobijanje in poŽganc vasi v tleli h 1911-1915? Prav nič niso dobili! Najprej naj povrnejo škodo, potem naj govorijo!
Po letu 1915 zrastejo v Slovenski ¡Istri številne zadruge. Ta rast pa hi tila še mnogo močnejša, če no hi na-o.ifašisti naše dežele oh morju tako temeljilo izropali.
Miliar Srečko
Rim je mesto največjih socialnih kontrastov, meslo milijonarjev in milijarderjev, ki zdolgočaseni in vsega naveličani zapravljajo .denar po luksuznih lokalih, ter mesto raztrganih predmestij, kjer delavec — pomij,večkrat brez posla — životari v bedi im pomanjkanju. In vendar si lo mosto žc stoletja lasti izključno pravico širiti tak ravan o dva tisočletno kulturo na »barbarski Vzhod«, predvsem na Balkan.
Kratka vožnja s tramvajem iu žc si v predmestju Quadraro, daleč proč od razkošnih izložb, luksuznih hotelov ter zabavišč ulice Condolli. Paša za še tako razvajeno oko ie med vožnjo izginila, v obraz pa se ti zarezi drugi, pravi obraz večnega mesta brez maske, v vsej svoji brutalni resnici. Hiša Marije di Tom-maso, ki naj bi nudila topc.l dom delavski družini je brez poda in strehe, da, niti sten nima, vsaj v običajnem smislu besede ne. Dom te nesrečne družine ie obok vodovoda Felicc, ki nudi svojim stanovalcem le. zaprt prostor, dolg 3 in širok 2 metra. Ena odprtina služi za dotok zraka, druga pa za vrata. V tej izbi, nad katero leče voda, preživlja svoje življen Marija Di Tonimaso z možem in otroki. Pozimi napravi mraz iz vlage po zidovju čudovite, fantastične figure, poleti pa se prebivalci tega čudnega stanovanja duše v neznosni sopari. Toda družina Di Tom-maso ni osamljen primer. Jc le ena med tisoči, ki so po vojni prišle iz vsehvetrov v Rim, da bi v večnem mestu .našle zaslužek in si ustvarile družinsko ognjišče. Di Tonimaso je kupil dva o,boka pod vodovodom Felice, kajti na stanovanje v pravi hiši ni smel misliti, saj stane mesečno vsaj dvakrat toliko, kolikor znašajo aijegvvi dvomesečni priložnostni dohodki. Tako je poslal prebivalec čudnega naselja pod vodovodom. Tti životari že šliri leta brez upanja na dostojnejše življenje.
Dejali smo: kupil je dva oboka. Toda za pravo predstavo te kupčije je Lreba pojasniti, da kupčija ni bila sklenjena med lastnikom in kupcem. V tem, od vsega sveta zapuščenem naselju veljajo namreč primitivni zakoni džungle: »Kdor prej pride, prej melje«. Mnogi so že ob nastajanju naselbine videli, tla jim uleg-nejo te skrajno premilivne razmere postati vir dohodkov. Zalo so zasedli še nezasedene oboke iin jih potem po 30 do 10.000 lir prodajali tistim, ki so prišli '.polni upov v Rim, a so si morali kmalu, do kraja razočarani, poiskati svoj dom pod oboki vodovoda.
Težko je reči, komu je prvemu prišlo na misel, da bi utegnili ti skoraj 3 km dolgi vodovodni oboki nu-
VI .. .
O - 'J.-:?-':-..,y>V?<v>> . . » -": '	.
.<..>: ....„„ —
,t:;st;...;.;:. T" v ■:'■	......:•
šosjsSl;
dilJi stanovanje, resda zelo bedno, toda še vedno boljše kot ga nudi gola zcnnlja in inebo med njo. Prebivalci iionvega Ouadrara so prišli iz vseh vetirov Italije in vse mogoče poklice amiaijo. Mnogo je med njinji tudi ta-kilii, ki so prišli iz Rima, kjer so jih po 'tem aili onem členu kazenskega zalkonika vrgli iz stanovanja, ali pa so morali iz nazrazličnejših razlogov prmdati svojo skromno hišico kje ob rotbu mesta in se zateči som.
INaj je zla usoda zanesla tc ncs.rcč-nilke od koder koli in radi česar koli i, dejstva, da je pod vodovodom veS kot 700 improviziranih stanovanj z io'koli 4000 prebivalci, ne more nilače 'zabrisati, niti blesk v ccntru vetrnega mesta, niti opravičilo odgovornih ljudi, češ to je normalen pojav.' vsakega velemesta. Otbčina se za te nesrečnike niti ne zmeni, zanje so le številke z označbo A in B zakoncu-. Policija nerada zahaja v ta predeli, ki je označen kot »nevaren« in le pred volitvami počaste to gnezdo revščine agitatorji najrazličnejših strank in na široko obljubljajo eno in drugo. Elegantne dame od Katoliške akcije, seveda dobro zavarovane, pa tedaj celo dele sladkarije in druge malenkosti otrokom ter jih s tenu vsakih nekaj let spomnijo, da obstoja tudi drugačno življenje.
■¡Naselje živi svoje življenje, se razvija in kar je najzanimivejše poraja se tudi aristokracija bednih. Tisti, ki imajo kolikor toliko stalen zaslužek in ki jim beda pod vodovodnimi oboki ni ubila vsake volje do življenja, se ne zadovoljijo več samo z vlažnim prostorom, ki jim ga nudi stoletja star obok. Iz starih desk in ■■pločevine - so -si .-.agraeliill barako s pravimi vrati in okni.ler se s tem na socialni lestvici že nekoliko povzpeli načl druse prebivalce naselja. Tisti ki jim je srečen slučaj naklonil zaslužek od katerega sc da pritrgati tudli nekaj lir, so s cenennimi prtiči ali zastori omilili nizko" razpoložen je, ki veje iz vlažnih zidov iin dali lako svojemu domu vsaj nekaj topline. V takih hišah žc naletiš na sledove dela skrbne gospodinje, ki skuša med razbito šaro, ki naj 'bi -predstavljala pohištvo, vnesli nekaj reda in čistoče. Nekateri so šli celo tako daleč, da so s.i omistlili zasebno stranišče in lastt,niki lakih stanovanj vzbujajo med soprebi valei šc posebno spoštovanje, pa tudi zavist, saj imenujejo »razkošni« del naselja mali Pariz; predel, v katerem prebivajo najrev-
nejše družine, pa so krilili za šang-liaj. Tu ni ne prtičev, ne vrat ali kakršnegakoli drugega sledu civilizacije. Lo šliri gole, vlažne stene z nekaj slamo, in cunj daje zavetišče pet ali še veččlanski družini. Gnojnica, ki se leno in smrdeče pretaka med barakami, je leglo najrazličnejših insektov in spričevalo na higije.ii-ske. razmere v deželi, v kateri' jc možno sožitje tako strahotnih kontrastov, kot sla rimrki center in kolonije pod oboki.
Težko .je ugotoviti odkod so se vse zbrali ti ljudje, prav tako težko,-če nc še teže, pa je dobiti vsaj približni pojem od česa živijo. Zelo redki so tisti, ki imajo stalni zaslužek, pa
iščejo kakršnegakoli izhoda. Cunja r-j-.i hi-kajo med smetmi iu odpadki za cunjami, kostmi, starim železom, skratka za vsem, kar bi utegnilo imeti kakršnokoli vrednost. Drugi spet nabirajo cigaretne ogorke in prodajajo tobak. Tisti, ki so' bili toliko podjetni, da so si ogradili košček zemlje in pridelali nekaj paradižnikov in čebule, se oprimejo trgovine m če jim gre posel od rok. sc povzpnejo -celo tako daleč, da začno pre.kupčcvaiti z milom, jajci in drugimi nujno .potrebnimi stvarmi. Toda s tem že pridejo navskriž z zakonom, ki prepoveduje neobdavčeno trgovino in to je ludi edini primer, da skuša oblast v tem zapušče-
naj ho še tn.ko skromen. Večji del sestavljajo brezposelni težaki, ki preže na priložnostne dohodke. Kadar sc jim sreča nasmehne, se družina naje, poravnati skušajo tudi dolgove in če kaj ostane, si morda privoščijo kak izreden izdatek. Toda potem spet pridejo dnevi brez dela in tedaj ji.li lakota prisili, da
nem kraju, ki sicer nc pozna civilne zaščite, uveljaviti zakon, kajti neusmiljeno za.trc vsak talk poskus.
Celotno premestje Ouadrr.ro šteje okrog 60.000 ljudi. Skoraj polovica je delavskih družin, ki so dale med okupacijo temu predmestju' pečat neuklonljive trdnjav,- protinacislič-nega odpora. Prebivalci skromnih
barak, nezdravih delavskih hišic ter velikih morda več stoletij starih, zatohlih stanovanjskih blokov, še niso pozabili ti, itiih dni, ko so jih SS-ovci lovili in pošiljali v taborišča Icr na prisilno delo v Nemčijo, od kjer se premnogi niso vrnili. Toda lisic, ki so so vrinili, je čakalo doma bridko razočaranje: namesto dola — brez-po-clnoti. la.ger.-kc barake v Nemčiji so zamenjali z morda še bolj nezdravim zatočiščem pod vodovodnimi oboki. Nikjer prilike za izboljšanje, zato na kol cinično roganjc — bajno rankršje ulice Gondolli, brezmiselno blebetanje o svobodi in enakosti ter farizej-ki govori jezuita Lomhardija o duhovnem preporodu Rima, ki mimogrede povedano, sani stanuje v razkošni vili v elegantnem rimskem predc-lu.
Kaj res ni pomoči in rešitve za te prolelarce. ki so v najsramotnejšom obdobju italijanske zgodovino rešili čari svoje domovine s svojo krvjo in življenji, medtem, ko ji .jc cvet današnje Do Gasperijeve Italije mirno prciponjal dr.i'g oai? po kavarnah in rczkcšnil.i zabaviščih v pristnem sožitju z nečisti čilim i gospodarji? Prebivali! Quadrara niso zahtevni — hočejo le delo, da bodo lahko pošteno in dootoino preživljali sebe in iu družino. Toda videti jc, da jc današnjim državnim krmarjem mnogo bolj pri srcu skrb za razne »neosvo-bojene kraje«, med katere »sotli« polog Trsta in Istre ludi Dalmacija, kot pa briga ia uredile v kričečih socialističnih problemov, ki jim zlepa ni primere v Evropi. Toda prebivalci Quadrada se ne zanimajo za laži — patriotizem uradne Italije — svoj iprtrictizein so dokazali med vojno. Njihove misli so preproste, a vendar logično sklepajo: »Večina nas jc zidarjev, im ta brezposelnih, polovico vseh stanovanj v četrti pa je tudi za zelo nezahtevnega človeka ineupcrab-. nih. Zaka j vlada ne. začne graditi stanovanjskih blokov, ko hi s tem vendar rešila dva problema hkrc.ti: tisočem bi omcijočiila reden in pošten zaslužek, Istočasno pa bi odpravila kulturno in socialno sramolo na robu večnega mccta«. V tej logiki ni kaj oporekati. Toda ljudje, ki se ba-vijo z visoko politiko interesnih sfer in »oovrllvad/.lnihte mi^ij, so za.mjo gluhi. Ker je ne morejo pobili, jo preslišijo, ali pa jo skušajo pred volitvami nevtralizirati z obetajočimi obljubami.
In tako teče življenje v Quadraru naprej svojo pot...
K. J.
odobri šlotiinl Pellos-
Faksimile cočfttfcs in konca statističnih podalkop. koparske j$c stjiljiice
Zaradi izdajstva je bilo samo v Brkinih aretiranih nad 250 osel), večinoma aktiivrni člani OF. Tako je prišla organizacija na terenu v zastoj, dokler niso na njihovo mesto prišli novi člani.
Ob kapitulaciji Italije so rajonski in terenski odbori prevzeli oblast in izvršili splošno mobilizacijo. Ker ni bilo v tem času na terenu nobene operativne cdinice, je Okrožni komite začasno formiral v Brkinih odred, ki je imel nalogo, da razoroži italijanske postojanke iu trupe, ki so se umikale. Iz prostovoljcev, in mobi-lizirancev so formirali v Trnovem pri Ilirski Bistrici »Brkinsko brigado«, ki jc bila pozneje vključena' v XIV. divizijo in na Mašunu med nemško ofenzivo razformirana. Takrat pa se je po nalogu XIV. divizije formiral Istrski odred s sedežem v Brkinih,
Kakor smo že omenili, ko je prijel organizacijo v roke tov. Menkandel. je borbeno delo na nav.o zaživelo. Pritegnil je k delu tudi del bistriške inteligence, na čelu s tedanjim županom Zn.idai-šič Josipom, ki ,ga je pridobil na prav poseben in odločen nači.
■Ko .se je ¿-Jipan Znidaršič nekega dne vračal domov s fašistične proisleive, prepa.sam z -italijansko triko}oro. kakor je bila takrat v Italiji navada, ga sr.eoa tov, Mei-kan.deI in mu reče; »Pepe, nekaj nujnega in (resnega moram .govo.tlti.« »Mudi ise mi sicer, pa vseeno bi r-id vsdel, za kaj pravzaprav gre?« Merkanidel nada.ljiu-['s: »Pepc, nnša organizacija te nujno rabi.« »Kakšna pa je ta vaša organizacija?« »Naiša organizacija se bori proli frijiz-mu, za pravice delavstva. mi smo komunisti.« Zupsn malo razmišlja, potem pa reče: »Ta je pa lepa, odkod imaš toliko ko-raijže, da mi to kar poveš?« »Zakaj korajlie? ®utim pač, da si naš človek, čeprav si prepasan z italijansko h.ikoloro, zato sem ti povedal.«
v ilirsko-bistriškem okraju I
Zupan se zopet zamisli in odgovorit siDobr-o, pritdi izivečer ob 10. uri k meni na dom, da se pogovorimo o tej zadevi.«
Tcično ob ideselih sta se s-esiala in sporazumela, 'da bodo p.ri njem na žagi, pod kupam žaganja imeli skladišče za propagandni mttterial in za orožje. Od 1iedaj smo se pri njem sestajali najmanj trikrat tedensko, seveda pojoči.
Pri tov. Znidar.šiiču je zdaj nastala nekaka centirala za propagando, ki ;'.3 segala .do Milj, Doline, Dekanov in Ga.brovca. Tako ji tov. Mer-kar.del našel tudi zvezo <z Parizom, od koder je dobival direktive in pripagandni material. Vsak mesec je -prihajal iz Pariza -toiv. Kolarič Natal, dober organizator doma iz Sv. Barbare pri Miljah.
(Konec prihodnjič.)
51.
Saj poznate stare navade: greš mimo ogledala ali čisto navadnega .-tekla in si ne moreš kaj, da se no bi za hipce pogledal: vidiš tehtnico — žc stopiš nanjo in rad plačaš dva dinarja; zapaziš nogometno žogo, brcneš jo, da zažvižga znancu mimo ušes, in sam sebe občuduješ ob spominu na športno mladost...
Mar nc bi bilo prav, da premerimo tudi svoje jezikovno obzorje ter ugotovimo, kako obvladamo materinščino? Dajmo! lic odgovorite na v oh sedem vprašanj, po-: .':■['• "Imenski jezik odlično, če razrešite, -ost jezikovnih vozlov, jc vaše znanje prav dobro, če tri ali štiri - dobro. Z dvema rešitvama sc še zibljetc na zeleni veji, -z enim : lim pozitivnim odgovorom ali nobenim slo, vsaj za to pol. pogoreli.
L KINOLOG jo ali kritik in cs'et filmske umetnosti ali tisti, ki se ukvarja z gozdarstvom, ali člo-vck. ki raziskuje življenje psov.
2. SEKULAiR IZIliANJ E pomeni morda ovekovečenje, morda za-
plembo cerkvenega premoženja. morebiti pa obup nad življenjem?
3. VA RDE VAT i razložimo kako? S katerimi socanečnicami hi prijatelju besedo pomensko približali? Koga, kaj vardevemo?
1. SLUŽKINJO poznate? Koliko •istopomenskih besed laliko našle-jote? Katera jc starejša oziroma mlajša, katera jc boljša oziroma slabša?
soojalizom ali socializem? Čemu tak razloček? Kako imenujemo ustrezni pojav?
6.	TAKO TAKO... Zr.kf.j ni lopo slovenski, ni v duhu nršota jezika. ako na vprašanje: »Kako ti gre. kako so počutiš?« Hjj-vo-:": »Tako tako...«? Odgovorite po domače!
7.	IZGOVORITE in ziniiite !)o-soilo. ki je bila zapisana prva v prvi vrstici na-j-tarejSe slovensko 11-tinc! Krko pravimo loj li-tlni? In zakaj?
Tako! Zdaj mnogo sreče in zabavo! Če sto zadeli v čr.o.o. vam bomo povedali v prihodnji šlevi':.i.
F. M. Dostojevski
Danes, 13. januarja 1865 okrog pel enih, se je Jeleni Iva,a ovni, ženi Ivana Mntvajiča. mojega ,učnega prijatelja in daljnega sorodnika, zahotelo, da bi išla , gledat" k roko d i-la. -ki so_ ga po odrejeni ceni kazali v Pasažu. Ivan Mar itvejič, ki je sicer že imel v žepu karto za inozemsvo, je sklenil, da ustreže vreči ženini prošnji, kajti tudi njega ■samega je prijela radovednost.
»Sija'jna ideja,«' je rekel nenavadno vesel, »pa pojdimo gledat krokodila! In predino cdrinam v Evropo, ni slabo, če spoznam tudi itujce .v Pasažu.1«
Zeno je vzel .pod reko in namenlia sta- se v .Pasaž. Kot stari domači prijatelj sem šel z .njima. Se nikoli ni-nisem videl Ivana Matvejiča v tako' prijetnem razpoloženju, kakor iega nepozabnega dne, ki je 'bil ponovni dokaz za to, kako malo vemo o s.voji usedk
V Pasažu se; je I-van Matvejič najprej čudil lepoti stavbe, ko pa smo prišli v oddelek, kjer is-o kazali krokodila, ki so ga pred, nedavnim pripeljali v prestolnico, je rekel, da bo plačal vstopnino četrt rublja itu-dii .zame. Kaj takega so do takrat še ni agodilo. Ko 'smo vtstqpilí v sobo, smo videli poleg krokodila še papige, .neke pesebne ka-kaduje in celo vrsto .cpi-c v pcisisibnem zaboju, skritem v ozadju.1 Prav pni vhodu, poleg zida na levi sttrani, na je stal velik železni zaiboj podoben banji, pekret iz močno železno re/Šetko, Na dnu je 'bilo nekaj'vode, v kateri so hranili ogromnega krckodila, ki je ležal negiben kot klada. Verjetno .so .ga v našem negerstoljubnem in vlažnem podnebju zp,pustile vse meči in tako nam mi vzbudil posebne radovednosti. •
»To je torej krokodil!« je rekla Jelena Ivanovna razočarano'in zategloi »mislila sem, da je... nekako drugačen-!«
«
Verjetna ni pri tem nič mislila, ali pa si je krokodila predstavljala kioit stvar, narejeno iz hriljantov. Tedaj je pristopil k nam Neurel. lastnik an gagpodar krokodila .ter nas pogledal nenavadno -avüka.
»Popolnoma prav il.na.« .mi je 'šepnil Ivan Matvejič, »saj je edini-v vseij Rusiji, ki ima krckcdlia.«
To nepomembno pripombo sem isi razlagal kot nenavadno razpoloženje, v katerem je bil ta dan Ivan Matve-oac.
»Zdi se mi, da vaš krokodil ni živj« je rekla Jelena Ivanovina, nekoliko užaljena-zaradi lastnikove nepristop-nosti. Ljubko se mu je nasmehnila, ker >je mislila, da, bo s tem teleibancm prid-o.bila — ipoteza. ki je za ženske značilna, '
»O, ne madame!« ji je odgovoril v slabi ruščini, malce dvignil rešetko in jel čohaiti krokodila po iglavi. J	Ttodafi je stvar, hcteš pckazaili. da je živa, zagibala z
g nogahii, pomahala z repom in opustila glas p.odcloen za-= te-glemu rjovenju, .
I	»No. no, ne bodi hud, Karlechen,« ,je rekel Nemec, ko
= je krokodil zadovoljil njegovo samoljubje,
|	»Kako je ta kr.ckodiil oduren, prav prestrašila sem | se!« je rekla Jelena Ivanovna. še bolj korektno, »Se sa-
|	njalo se mi bo o nijemo«
|	»Ampak v sanjah vas ne bo ugriznil, madame,« je
|	galantno poprijel Nemec in ise svoji duhovitosti sam
|	najbolj 'Smejal. Od nas miti ni nihče ničesar odgovoril.
|	»Pojdimo, Semjon -Semjonovič, je rekla Jelena Iva-
§	r.ovnu in se obrnila samo k meni, »eiglejmo cii raje opice.
|	Med njimi je nekaj prav ljubkih in rada jih imam...
s	krokodil pa je prav-grešen.«
|	»O, ne boj ss draga moja«, je vzkliknil za nama
|	Ivan Matvejič in ,s-e junačil pred svojo ženo. »Ta zasanja-
|	ni prebivalec faraonovega kraljestva nam ne bo storil
|	prav nič hudega,« in cstal je pri zaboju. Pa ne samo to,
|	celo rokavico si je snel z reke in začel krckcdlia dražiti
|	z njo po noisu'. Lastnik .pa je šel z Jelena Ivanovno, edino
g	žensko obiskovalko, k zaboju z opioe.mi.
Vse je šlo torej v retliu kot le kaj In nič hudega nismo
I	mogli predvidevati. Jelena Ivanovna se je z opicami prav
|	otroško aabavala. Vzklikala je od zadovoljstva, nagovai-
|	jala vedno mene in igrala naitiprcti Ne-mou rav.ncdušnos,t.
|	ICrohoia!a se je. ko je opazila, da so mnoge opice podobne
|	njenim znanem in prijateljem,
i ' T,udi sam sem se razveselil le podobnosti, ki je bila
i	kar očitna. Nemoč je hcdil ';: nama in sc pomračil, ker ni
|	vedel, ail naj se smeje ali no. Nenadoma pa je nečloveški
|	krik pretresel vso stavbo. Nisem vedel, kaj naj ,si mislim,
|	obstal s:m kot 'Vkopan, Petani sem zagledal. Jsleno Iva-
|	novno, ki je zajokala. .obrnil ssm se iti — kaj s;m videl!
g	V s t ral:antike m krok dilovem gobcu -sem zagledal iifcc.ge-
|	i-a Ivano Matvejiča. .Krokodil ga je zgrabil za živet. ga°že
|	dvignil v zrak, da je Ivan Msitvojič obupno brcal, še fere-
g	niStek in — zmanjkalo ga je.
i	V lom je bilo nekaj groznega in c.bcnttm nekaj smeš-
|	nega, morda -zaradi brzine iin .neipoičakovanosti dogodkov,
|	ne vem .zakaj, -toda z-krohot al sem se. Takoj sem se za-
|	vedel, da je bili moj .smeh do skrajnosti neprimeren, zato
H	sem se obrnil k Jeleni Ivano;v ni in rekel z izrazen» veli-
=	ke žalosti:
»Konec je z našim Ivanom Matvejičsm!«
íz rozgovora o ku'turnih vprašanjih na Koprskem
S1IPZ
eklicala
I.
v Kopru jc v ponedeljek nekakšen posvet kulturnih delavcev. Pogovorili naj bi se o dejavnosti naših kulturnih in umetniških ustanov, o znanstvenem m literarnem prizadevanju posameznikov, skratka, kakor temu pravimo, o kulturnih vprašanjih.
Poudariti moramo, da je pobuda tovarišev pri SI 111 Z nad vse hvalevredna. Več' ljudi več ve in tudi v širšem krogu laže razčistiš marsikateri nesporazum, še važneje pa je, tla na takih posvetih, razgovorih, imenujemo jih kakoržekoli. najdeš novih pbudi. Omenili bi samo še željo večine udeležencev, da bi se taki razgovori nadaljevali, da hi ¡¿h uvrstili vsaj v zimskem času v naš redni kulturni koledar in jim kvečjemu določili vrstni red razpravljanja po posameznih kulturnih panogah. Še. bolje bi bilo, da bi jih navezali na razne kulturne dogodke, fcot na primer: premiera v gledališču, izid nove knjige, nova razstava in podobno.
P redčile t prvega razgovora naj bi bila naslednja vprašanja: kulturni delavci in društva, ljudska prosveta, gledališče, knjižnica, muzej, razstave, časopisi, revija, založba in kritika. Govorili smo o tem in onem, nismo pa rešili, ali vsaj, v kolikor ni lak zbor pristojen za reševanje posameznih vprašanj, nakazali nika-kc rešitve.
Menimo, da ne bo odveč, če nakazana vprašanja osvežimo v našem listu, ker bomo na ta način ustregli udeležencem samim, še bolj pa mnogim ostalim, ki razgovoru niso pri-soi.tfhvali. Saj besedo o naših prosvetnih in kulturnih stvareh imamo vsi, ki smo kakorkoli prizadeti. Teh ■vprašanj je pa več. zalo jih tudi ne nameravamo nakazati vseh naenkrat, pač pa bi se v tem prvem sestavku ustavili pri Zvezi kulturnih delavcev, lj.udii.ki proaveti in, če oprostite ne-suLomn.tiviioit, še pri naši kritiki. To pa zaradi tega, ker je vzbudila največ zanimanja in najbolj
žarela
kri
šno narodovo kulturo in pomagati naši 1 judsko-pnisvetni rasli. Kako temu odpomoči, bi morali razpravljati prav na skupnih razgovorih.
Težnje našega delovnega ljudstva po prosvetni dejavnosti sc izražajo z ustanavljatajein raznih društev, krožkov in podobno. Take težnje so po večini le zdravo seme, ki sc. razraste. v bohotno drevo, če ga vrtnar — prosvetni delavec — neguje s potrebno ljubeznijo in skrbjo Tako jc v večini primerov. Jc pa tudi še dosti semena, ki sploh še ni vzklilo.
O delu posameznih društev, včlanjenih v S1IPZ, bi se lahko obširneje pogovorili na razširjenem sestanku odbora. Vsak kulturni delavec pa bi moral stalno spremljati rast 1 judsko-prosvetnega dela v svojem območju in svoji široki. Ljudska prosveta je širši pojem, kakor smo ga vajeni slišati. To niso samo dramski in pevski nastopi, pač pa kulturno politično življenje nasploh.
Naj ob zaključku povemo še na Lr-'ko o kritiki. Tovariš Bartol je na pnsve'u pravilno poudaril, da jc nn.-rtop kritikov razveseljivo dejstvo. To namreč dokazuje, da nekaj je, da sc nekaj poraja. V povojnih letih smo vsi priča socialističnemu poletu naše ustvarjalne in pouslvarjalne umetnosti, naše znanosti, sploh na-teh kulturnih prizadevanj. Vse to .-premija kritika. To ie popolnoma pravilno in potrebno. Kritika opozarja na možnosti, na nepravilnosti, informira ter mobilizira javnost, skratka sodi o vsem početju. Kritiko razumemo seveda kot sodbo, taka jc
tudi v prvotnem pomenu besede in | bi morala slu/iti tudi kot izhodišče h za nadaljnje delo. lic človek namreč | pravilno preceni sile iu možnosti in uvidi napake, uspešneje dela. Taka | kritika je tudi zaželena. Toda mi la- :: ke kritike nimamo, ali vsaj nimamo dobre take kritike. Večina naših krS ; likov razume svoj posel kol strastno | in pristransko gledanje od zgoraj te; navzdol na prizadevanja določenega človeka oziroma skupine Tako seveda nimamo koristi, pač pa logično nerazumevanje in ogorčenje prizade^ tih. Ni tudi malo primerov, da kritik zavije svoja izvajanja v nc.pnf-dirne lemoice besednega bleska iii nepreglodanih filozofskih in estctV. škili nazorov.	_
Kritika je in mora biti subjektivna, pač pa mora kritik soditi po vesli in pretehtati, kakor sodnik, vse okolnosli. Če je kritik na nekem podstavku "flb jc, če je sposobnejši). je Zal iT chrjdublo" vidu hc da se za-Tučljivo ozira okrog sebe. Ostra kritika' je' potrebna, vendar ostro boš nastopil takrat, ko obsojaš, to pa storiš, ko li vse okolnosli to narekujejo. Sino tudi za strastno kritiko, vendar strastni bomo takrat, ne ko bomo stvari osebno jemali, pač pa takrat, ko bomo osebno prizadeti in zaskrbljeni nad našim napredkom, nad razvojem.
O tem danes, prihodnjič pa šc o nekaterih naših ostalih kulturnih vprašanjih. Dobro bi bilo, če bi sc še kdo oglasil o tem ali onem vprašanju v tisku, kar bi laliko služilo kot napotilo za uslno razpravo.
Prizor iz filma »Povratel; v življenje«
Gostovanje PD „Valentin Vodnik iz Doline v Divači
(S
Povratek v življenje
V kinematografiji ni redek primer, da naletimo na filme, ki vsebuje o več ali manj samostojne in ločene prizore. To je zlasti pogosto pri Američanih.
S filmom »Povratek v življenje« so to poskusili tudi Francozi in uspeli.
Film je razdeljen na pet novel, povezanih med seboj s celotno problematiko filma: povratek petih ljudi. ujetnikov in deporlirancev, po zadnji svetovni vojni. Vrnili so se domov v življenje, toda spremenili so se sami, kakor se je spremenila tudi njihova okolica.
slo-
Prcd leti so po kušali ustanoviti in deloma tudi ustanovili razna strokovna društva, med njimi novinarsko, zgodovinsko, DIT, prosvetnih delavcev, poskušali pa so še ustanoviti društvo likovnih umetnikov, glasben'kov. gIeda'iiščii;kov in druga. Vsa la društva poleg posameznikov naj I : sestavljala Zvezo društev kultu.delavce. Ne trdimo, da ni bilo v tem nekoliko zaneseuosti in preec-nj-vanja lastnih sil in tudi potreb,
10	je pokazala praksa, ker so ta društva v glavnem kmalu zamrla. Bilo je pa to prizadevanje nekakšen izraz možnosti dati našim kulturnim sir-cnljeiijcm tudi, če naj se tako iz-ra^'nio, organizacijsko obliko. Zastoj Zveze ima pa le svoj vzrok. Tega bi morali iskati kulturni delavci v.-:'.k v samem sebi. Tega vzroka pa večina še ni našla, zato tudi ne čuti petrebe po raznih organizacijskih «•bV'kah. Iz teb in mnogih drugih v.-..,kov tudi ne. kaže obujati Zveze. K; /:■ pa vsekakor vzbuditi delavnost iri m; ! cbojno povezovanje kulturnih dri'a v:-,v po strokah. Ta delavnost uav-ttoter v posameznih društvih naj
11	se izražala v medsebojni pomoči, vzpodbujanju, posredovanju iu izmenjavi izkušenj, skupnih nastopih, zastopanju stanovskih interesov v odnosu do skupnosti in podobno. Ker pa la društva ne bi mogla biti sama sebi namen, kakor to nista znanost in umetno t: iasno sledijo iz tega naloge teli društev navzven. Tu naletimo na stikal išče na skupno točko kulture in pro'vete. Iz lega tudi sledilo naloge kulturnih delavcev ter njihove b vezno." t i do teženj in želje po izobrazbi našega delovnega človeka. Ne bj mogli trdili, da so kulturni delavci, ki sc poklicno «.'ivrrjaz Ijud-ko-prosvetnim delom. te sv-oie nEil.oge prezrli, jc pa ver.!ar v iiaačm knllurjera življenju vse ^rcmalii iitrwnljcnja dvigati sipl«-
V nedeljo so nas obiskali člani prosvetnega društva »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu. Veliko ljudstva sc je zbralo v kinodvorani Zadraž.-ic.ga doma. Pevski zbor je s sodelovanjem našega mešanega zbora društva »Svoboda« uprizoril zelo Iripo u-pel koncert. Med odmori je igrala godba na pihala iz Doline, na koncu pa sla oba zbora skupno zapela našo državno himno.
(lian gostujočega društva se je ljudem zahvalil za udeležbo in se prav lepo in pohvalno izrazil o našem oev-kem zboru. Povedal je nadalje, kako sc morajo oni še vedno trdo boritj za svoje pravice in da so še vedno tisti Primorci, o katerih pravi naš Bevki v svoji pesmi:
»Našo kri smo po svetu sejali.
Potlej smo dejali:
Bomo nove češnje zobuli.
z novim vinom šumečim napi.lj zdra-
vico.
In ko smo prijeli kozarce v desnico, napili vam — kjer solze so bile, ki so se grenke v kupo nalile, besedo udušile .. .«
Dvakrat so krvaveli za svobodo po vseh koncih sveta, a še vedno jih loči od skupne matere — krivična meja . ..
Po koneertu smo imeli prosto zabavo s plesom. Igrala je godba iz Doline. Mladina so jc zavrtela ob zvokih poskočnic in valčkov, mi pa smo sc umaknili v »poIGnbriuc-o« na uteho. Tam je bilo preskrbljeno za žejo in za želodec. V prijetnem pogovoru smo sc pobliže seznanili z našimi brati onstran meje. Želimo si še takih obiskov. Kraševec
V Kopru bodo ustanovili delavsko prosvetno društvo „Svoboda"
Na seji iniciativnega odbora za ustanovitev slovenskega delavskega prosvetnega društva »Svoboda« so sklenili, da bo imelo to društvo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 21. I. m. ob 8. uri zjutraj. Novo ustanovljeno delavsko prosvetno društvo bo imelo svoj pevski zbor, dramsko, l;.vjkovnn, ¡-ilaibruo in nekatere dni-ski.'-/rie. Za ur ; uie/.or «:l»pit te-«a društva. pa >r je «I* de j prija-v.:!«
že nad 150 aktivnih članov in okrog 70 podpornih članov.
PREDAVANJE NA LJUDSKI UNIVERZI V KOPRU Danes, v petek 19. t. m., bo imel ob 20. uri v mali dvorani Ljudskega gledališča predavanje direktor arheološkega muzeja v Pulju tov. prof. Boris Bačič.
Predavrnje, ki ga bodo spremljale projekcije, bo »O umetnosti Istre«.
Istega dne popoldne bo imel lov, Baoič tudi predavanje na sestanku koprske skupine Društva srednješolskih vzgojiteljev, kjer bo govoril o raznih arheoloških problemih litre. Razen članov te skupine (slov. gimnazije, osemletke v Dekanih, Šmarjah in Sv. Petru) se lahko udeleže toga predavanja tudi drugi člani dru-
štva. Picdavan.je bo ob 15. uri venski gimnaziji.
POSTOJNA
V nedeljo zvečer je v kulturnem domu gostoval ansambl tambura-šev, plesalcev, pevcev — folklorna grapa iz Subotice, ki je letos na •sve.tovncznanem ieatival.u v Angliji odnesla prvo nagrado. S svojimi slikovitimi nošami, lepimi pesmimi in živahnimi plesi ob spremljavi itamburaškega orkestra, je kolektiv navdušil vse gledaloe-poslu-šalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Za svoja izvajanja je umetniški kolektiv žel zasluženo priznanje.	Brko
Nova vas na Blokah
Članice občinske organizacije AFZ so v nedeljo imele kulturno prireditev. Nastopile so s Finžgar-jevo dramo »Veriga«, ki je' prav lepo uspela. Številni 'gledalci, tudi dz okolice, so nastopajoče toplo pozdravili in jih za njihovo izvajanje nagradili s ploskanjem. Brko
Vnedsljo popoldne so nas obiskali slovenski knij.iževnkii. Spomladi, ko so bili na obesku, so obljubili, da bodo priredili kulturni večer in pripravili kulturno uro tudi za naše najmlajše in za mladino. To obljubo so izpolnili in vsi srno jim zelo hvaležni.
V naši sredi smo pozdravili pet slovenskih priljubljenih književni-kov;Fa-anceta Bevka, Mateja Bora, Josipa Ribičiča, Lila Novy in Janeza .Potrča,
Tovariš Franc Bevk je otrokom bral povesit o ¡kurirju Anidnejčku in še eno o starki in razbojnikih, Pesnik Matej Bor je 'bral nekaj pesmi za najmlajše, Josip Ribičič pa je bral zgodbo, ki se je vršila v nekem tialijanekem taborišču. Tov. Lvli Novy je razveselila naše malčke s pesmicami o sadju. Za zaključek je tovariš Janez Potrč prebral zanimivo pravljico za mladino, Bilo je malo za «meh in dobro voljo, malo pa tudi resnega.
Lfpo je bilo videti pionirje, kako so se naslajali ob smešnih pesnvcah. Da so z zanimanjem sledili je bil ■dokaz popolen mir med ei tanj cm Velika dvorana »Javorja« je bila do zadnjega (kotička zasedena,
Želimo, da bi nais natši književniki še obiska'i, bar je tovariš Bevk ..'rdi oto^SMl v ¡'troirriiu Driišt.va slavonskih književnikov.
Pesnik Matej B ;r je gimnazijski mladini psdaril ilusilirano knjižico svojih pesmi,
Književniki so istega dne obiskali tudi Knežak. Majda Oercionja
DILCE
V nedeljo je pri nas gostovalo KUD »Nanos« iz Hrenovic pri Hra-ščah s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja.« Obisk predstave je bil izredno dober, posebno mladine je bilo mnogo. ■•
Igralci so lepo 'igrali svoje vloge. Najbo.l je zadovoljila igralka in režiserka Marija Kos, požrtvovalna učiteljica iz Hrašč. Njena je tudi zasluga, da KUD »Nanos« tako lepo napreduje. Prizadeva si tudi, da bi oživela zaspalo knjižnico, kar ji bo vsekakor uspelo.
Omeniti moram še požrtvovalna brata Ciuk iz Dilc — Zdravka in Janka, ki sta skoro sama iz starega hleva naprarviila gledališko dvorano. Postavila sila oder in kulise in spravila skmpaj potrebno rekvizite, Tudi za to predstavo je bilo treba napraviti ikuliise iteir urediti oder. Oba sita požrtvovalno de,'ala do dveh čez polnoči, da je bilo vse za predstavo pripravljeno.
Igralski kolektiv s tov. Kosovo na čelu zasluži vsako priznanje.
Brk• ■
Iz vseh petih zgodb vsakokrat bolj ali manj močno zazveni: koliko groze in trpljenja je prinesla vojna, zlito nc več vojne, storimo vse, da .obranimo mir in sporazum med narodi.
V	prvi noveli, v režij i André Cayana, jc upodobljen povratek tete Eme iz zloglasnega Davhaua. Živ mrlič, a nikomur se ne smili, Niti sorodnikom, ki so ji med vojno s sleparijo pobrali vse premoženje. Toda Ema se je vrnila vsa dobra in blaga. Ni zamerila sorodstvu goljufije in prepirov zaradi dediščine in jih sama reši iz neugodne situacije s tem. da overi svoj ponarejeni podpis.
Georges Lampin je ježirala drugo novelo, v kateri je prikazan povratek natakarja Antona, ki dobi zaposlitev na svojem starem službenem mestu. V tem hotelu so pa nastavljene samo ženske ameriške vojske. Mladi natakar vzbudi v osamljenih ženskah zanimanje in še več... toda vojaška disciplina ne dovoljuje avantur. Antona premestijo iz nočne na dnevno izmeno. Po tej spremembi zavlada v hotelu zopet mir.
Tretja novela nam prikazuje povratek Gerarda, ki ga igra boljši francoski odrski in filmski igralec. Louis Jouvet. Gérard pobegne iz nemškega taborišča, toda pri be.gu je hudo ranjen. Bolezen mu onemogoči, da bi se spet privadil rednemu življenju. Neke noči najde v svoji sobi ranjenega nemškega vojaka, ki je na begu. Bil je to vojni zločinec, ki je pobijal ljudi zato, da hi njegova do-' imovina v vojni zmagala. Gérard skuša vzbuditi v njem kesanje: in ker mu to nc uspe, mu da močno dozo morfija ter mu pomaga na oni svet brez bolečin, čeprav zločinca sovraži.
Renpja igra v četrti noveli znani NoëbNoël. Ko se vrne René domov, ga vsi slavijo kot narodnega heroja. Povsod jc dobrodošel, le donwi ga čaka veliko razočaranje. Ne najde niti svoje ljubice, niti stanovanja. Ne preostane mu drugega, kot da se poroči z vdovo, novo lastnico svojega stanovanja in adoptiva njene otroke.
V	peti noveli pripelje Louis iz ujetništva nemško ženo. Vsa vas, tudi njegovi starši, ki so v vojni zaradi Nemcev veliko pretrpeli, jo sovražijo. Šele ko le-ta zaradi sovraštva prebivalstva poizkusi samomor, jo ljudje vzljubijo. Spoznali so. da ona vendar ni kriva gorja ter .zločinov, ki so jih Nemci povzročili v vojni.
Film »Povratek v življenje« ho brez dvoma pritegnil in zadovoljil tudi zahtevnejše -gledalce- naših kinematografov.
REPERTOAR LJUDSKEGA GLEDALIŠČA KOPER Petek 19. XII. ol> 17. Gogolj: »Žen.i-tev« v Kopru. Znižane cene — v korist Novoletne jelke. Sobota 20. XII. ob 21) Gogolj: »Žc-
nitev«. Gostovanje v Postojni. Nedelja 21. XII. ob 16. Gogolj: »Že-
niitev«. Gostovanje v Sežani. Torek 23. XII. ob 20 Gol ar: »Vdova Rošlinka«. Gostov-anje v Piranu.
PRE5TRANEK
KUD »MirosHav V.ilhar« iz Kne-žaka je v nedeljo gostoval v Pre-stranku z mlaidimiäko igro »Saegulj-č'c-a.« Mladi gledalci so bili želo «avd-ušsni nad igro in so s plosk a -• njem pozdravili- amage pravic'e^naö-ziim.-'	... - — Brteo*""
Za pospeševanje kmetijstva v sežanskem okraju
Pred anevi se je sestal strokovni .podobbor pri okrajni zadnužni zvezi za pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in splošnega kme>-tiijstbva v okrsiju Sežana.-Ker je z-ad-nje čase vprašanje kmetijstva postalo na splcš-no -predmet razgovorov, miisliim, da bodo kfrnietovalci radi pi!-ebrali naša opažanja in ukrepe.
V -našem okraju imamo sedaj dravesniro v Odolini, ki ,pa ne za-dostuje za vse potrebe. Kmetijska zadruga v Komnu ima -namen ure-ditii -dnugo drevesnico, ki bi vzgajala pritlične hruške, tbreskve, jabolka kaki, orehe in razne druge podlage, koit^sbi se pckazala potreba. Drevesnica v Odolini pa bi vzgajala jabolka, hruške in slive.
Za povečanje ,in izboljšanje vinogradništva bo treba uredili še eno drevesnico v območju kmetijske zad-nuge Dutovlje. Ta -naj bi imela zmogljivost 50.000 komadov vložtenjh cepljetnk. Drevesnica v Komnu pa bi dajala 80 do 100 tisoč -viložeraih cetpljerik Ti dve drevesnici naj bi potem zadostovali vsem potrebam okraja. Ketr še -ni
juriš- nad Irčinfee koruznega molja!
2e več let zaporedoma so kmetovalci pritožujejo, da jim nekaka npimpinela« dela veliko škodo na koruzi. Če vprašaš ženo, ki čez poletje obira peso na njivi, kako kaže koruza, dobiš skoro vedno isti odgovor :
»Malamonte. pim-pincla bo vsega p okvaril a.te
To pa jc tudi vse. Da bi se le malo pozanimali, kako bi tc-ga velikega škodljivca tudi uničili, jim pa ni jnar. Naši strokovnjaki so vedno opozarjali na tega škodljivca in tudi dajali navodila za uničevanje, toda naleteli so na gluha ušesa. Leta 1919 jc Uradni list objavil odredbo o obvoznem zatiranju koruznega molja, toda tudi ta je ostala le na papirju.
Letos bodo na podlagi odredbe najstrožje ukrepali proti vsem tistim, ki se ne bodo držali navodil za zatiranje. Zato navajamo v naslednjem še enkrat glavna navodila.
Znano je, da koruzni molj in vešča (pimpinela), prezimita v ko-■ružilici. Na pomlad izlezejo iz stebel že izleženi metulji in začnejo polagati jajčeca na mlade koruzne rastline. Tudi v storžih ostanejo bube tega škodljivca.
Najbolj do živega bomo temu škodljivcu prišli, če bomo vso ko-ruznie.o poželi prav pri tleh in jo na mostu zažgali. Ker imajo nekateri navado, da koruznieo, posebno gornje dele porabijo za krmo živini, naj bi io pokrmili čimprej, najkasneje pa do meseca marca. Vse to ni zamudno opravilo in ne povzroča nobenih stroškov. Potrebno je samo malo dobre volje. Omeniti moramo še, da bi delo posameznika ne imelo uspeha. Skupna borba vseh zadružnikov in kmetovalcev bo prinesla za-željene uspehe.
Še enkrat: Na juriš na koruznega molja, da bo prihodnje leto pridelek koruze res zdrav in dober'
pravilnika za .tnsniice in drevesnice, ga bo drušKvo inženirjev itn teh-.rnkov v najkrajšem častu izdelalo. Pravilnik naj 'bi zahteval red v tr-smicah in drevesnica:!, poroštvo za čisitcistl sort in podlag ter tud.i kazen za knšu-telj-e.
Obnova .sadjarstva v Brkinih slabo napreduje. Letos so zrigolali kakih 5 hclkltarjov -zemljišča. Posadili pa bodo okoli 7 hektarjev skupnih sadovnjakov. Ka.r zadeva sorte bo poitrebno, -da se bodo se-sttali člani duuštiva inženirjev din tehnikov okrajev Sežana in Postojna in določili v okvira,u republiškega sadnega sortimenit-a, sadni iiz-bor za Btrkiine.
Veliko bolje napreduje obnova vinogradov v Istri. Do .se.daj so zrigolali okoli 40 hektarjev, posadili pa .bodo do pomladi 20 hektarjev.
V sežatn3be,m okraju še nimamo dobre vinske kleti, ikii .bi bila .nujno potrebna. Dogaja ise, da vsa mogoča podjetja in tudi razne tvrdke iz Trsta predajajo vina pod imenom kraški iteran, ki pa -nimajo prav nobene zveze -s teranom. Se »žlah-ta« niso, z njim pa niti v devotem kolenu. Taka kleit ibi naš kraški teran dvignila do teste uene, ki jo zasluži iin jo je tiudi vreden,
T.ežave bi bile s .skupno predelavo i-n klettarjenjem, Uda itiudi t.e bi že kako premestili, ker bi bil glavni dobiček skupna kor-tcll.
Kraške vinogradcike stane pridelava enega iitra vina 40 do 45 din, dočitm stane vinogradnike Južne Francije le 7 do 8 din /.a liter. To je velika razlika in bo -treba v bodoče misliti na tpotce(aj.'ev proizvodnih stroškov. Zaenkrat j-e prvi korak k temu v strojna obdelavi vinogradov.
Za naprej bodo kmetijski odseki pri naših Ikmetijisklh zadiugah git_-v-ni nositeiji kmeti jsikVtga napredka na vasi. Setle takrat, ko bodo ti kmetijski odstfki p.ri-če'ii s o t. vam. m delom, bedto .te zadruge dobile sv;q pravi značaj. Mnogokrat s£ 'dogaja, da zadruge nimajo na razpolago zaščitnih sredstev, liadik; seme.i in podobno. Zadruge prodajajo nečlanom nekatere ar.tiikle -draže kal članom. Ta io-nd naj bi šel izključno za krepitev 'teh cidisekov, ki ski~ b.ijo za dvig kmetijstva na vasti
Tudi ustvarjeni dobičtk naj bi šel v korist vseh članov, -to jc za nabavo t tetah strojev, ki so v vatsi potrebni.
Le/tos se je ina gornjem Krasu pojavil škodljivec soivka, ki je napravil veliko škode posebno v Bre-iStovilci. 'Kmetovalcu naj ihi v takih pr.imetrih takoj obvestili odgovorne ljudi, da bi poskrbeli za zaščitne ukrepe.
Visaka kmeiltijslka zadruga in tudi člani -bi morali ihiti naročeni na strokovne časopise kot »Naša vas,« »K-me.lij.siki vestn-ik«, »Slovien.ski Jadran« in. druge, ki iDrinašajo zelo dobre «trakovne -in -poučne članke. Tak strokovni časopis bi moral biti na mizi vsakega kmeta in člana zadruge.
Tudi o nagrajevanj ju ibi morali voditi vieč računa. Nagradi-ti morajo tisite ljudi, ki dkrbe, da bo Itime-t.jtska zadruga .na- -vasi pcataia — ras krnet lijaka,	j
I z tovarne mila Salvetti v Piranu
Naše gospodinje dobro poznajo milo tovarne »Salvcttii« v Piranu. Ko je po osvoboditvi povsod tako manjkalo vseh vrst mila, je bila prav tovarna »Salvetti«, ki je reševala gospodinje velike skrbi, kako bo°do oprale perilo. Res ,da ni mogla zadostiti vsc-in potrebam, ke.r nf imela na razpolago vseh potrebnih surovin, toda svoj posel je opravljala dobro.
Dan« je na trgu že toliko različnih vrst pralnega i-n toaletnega mila, da gospodinje res ne vedo. kateremu bi dale prednost. Piranska tovarna mila jc torej lahko ponosna na izvršeno delo.
Te dni bo tovarna prejela iz Zahodne Nemčije poseben stroj za izdelovanje industrijskega olja ¡ter ostankov predelave oljk v oljčno olje. Za nabavo lega stroja je bilo investiranih 7 milijonov dinarjev.
Tovarna je začela izdelovati tudi pralni prašek, dišeče toaletno milo in varekino. Zadnje čase jc bilo veliko povpraševanje po teh proizvodih in je tako ustreženo vsem kon-zumentom. Računajo, da bodo nekaj od teh izdelkov lahko tudi izvozili.
Tovarna je zadnje čase zaposlila več novih delavcev.
Na Goriškem so kmalu po priključitvi začeli ustanavljati sadjarsko vinogradniške zadruge, ki so začele ,z obnovo vinogradov in sadovnjakov. To je bilo treba na eni strani pozdraviti kol lep napredek, na drugi strani pa .so zadružniki začeli z deli obnavljanja .vinogradov na neprimernih krajih, kar jim je povzročalo denarne težave. Niso znaili izbrati zemljišča in sadili so neprave- vrste trt na zemljišče, ki ni odgovarjalo. Tako so natsJtale precejšnje it ež avte, ki so ogrožale napredek t;.h zadrug.
To je uvidel gospodarski svet pri okrajnem LO »n je itakoij predlagal, da bi se osnovala v-inarsko-sadjanstk;> postaja, ki' bi nudila pomoč zadružnikom in kmetom. Predlog je bil sprejet in -je tudi okrajna skupščin-a odobrila ustanovitev postaj, koi .proračunske u-s.tanove okraja.
2e nakaj mesecev deluje postaja v prostorih -melkd sinjega dijar1 ,škega doma v Sempet.ru v splošno zadovoljstvo zadružnikov .in kmetuv. Strokovnjaki -pomagajo zadnučnik.jm in kmetom .z nasveti pri določevanju primernih zemljišč za n.,'ve vinograde, svetujejo vr.ste trt na saditev i-n nakazujejo razne .agrotehnične ukrepe.
Scda.j urejujejo a-grokemični laboratorij za analizo vin,
V teso.i povezavi so tudi z Društvom lcmeititjgkiih inženirjev in •tehnikov. Člani te-ga diruistva imajo -sedaj v zimskem času predavanja .po vaB'.=h g.o-rat-ega predela o živinoreji, i?JboCjS;.'njiu travnikov in. .pašnikov .ter o mlekarstvu, v Brdh iti na Vipavskem pa "o vi-.ncgradn.ii^ivlu,, sad.jjai.sl.tvu in kletarstvu.
, V obnovi vinogradov so letos
Danes je vsakemu zadružniku in kmetu jaano, da brez mehanizacije ni mogoče napredovali in izboljševati kmetijsko donosnost. Vodno bolj jasno stopa v ospredje obdelava zemlje povsod lam, kjer so za lo dani pogoji. Lahko rečemo, da je ni več vasi, ki ne bi v tletih po osvobodi, Lvi napravila koraka naprej v mehanizaciji. Če ni opaziti drugega napredka, se jc uveljavil vsaj nov moderen železen plug, ki je zamenjal starega lesenega. Se se dobro spominjam nezaupanja kmetov, in lo tudi taiki.il, ki bi jih lahko prišteval k razgledanim in naprednim, v neki p ožgani vasi na Primorskem, ko je takratna kmečko nabavno pro-
Goriški, briški in vipavski vinogradniki so se odločili za napredno vinogradništvo
največ napravili v Brld-ih, kjer so obnovili 37 hektarjev vinogradov. Delovna zadruga v F.ojani je t-ama obnovila 7 hektarjev .vinograda. V Brdih bodo prihodnjo potmlad začeli graditi moderno .vinsko klet z zmogljivostjo 300 vr.gonov vina. Za to klet, -ki bo stala okoli ?,00 milijonov dinarjev že pripravljajo ¡načrt.
Na Vipavskem tso cibncvil-i že 28 'hektarjev vinogradov. Od teh bodo 11 hektarjev .zasadili z žlahtnimi sontami tkali imerlotom, 'to cajcem, rtoliigotm in malvaztjo.
V Brdih i-n v Vipavski .dolini bodo prihodnje leto nadaljevali -z obnav.l/janjem vinogradov. Tako bo samo kmečka delovna zcdr.uga v Bukaviei uredila 10 hektarjev novega vinograda, Po vise hektarjev .bodo obnovili tudi v Vipavi, Bi-ljsih, Oseku, ReroČElh, Netole.m in Dobrovem. Skupno bo prihodnje leilo urejenih nad 100 hektarjev novih vinogradov.
Držaiva pomaga, zadiiiužnitkom z dolgoročnimi kiiedi-ti, da lažje zmorejo začetne stroške. Delo obnove opravljajo stroji, revnica in sapon sta že ' našla edino mesto kamor spadata — v stari šari,
Obnova vinograda-/ je bila nujno poSa-ebna, ke.r iso statve trte že popolnoma opešalet V pet.in.dvaj-■ 1 ' ni okupaciji so vimogradi le pešali, ker je bila. konkurenca iz 1'ta'ije prevelika. Tako so bili vinogradniki prisiloen.i sejsiti pšenico in ko.r-uzo, da so ise ¡preživeli. Danes se jiim ni tretba bati konkurence. ker so .;>i nsša v-ina že utrla p /' v iTtdEf.uuslvo, Ce bodo pridelali dobra in res kakovostna vina, ,ni strahu, da b'i jih .ne mogli prodata, To pa- je itutcli -glavni namen obnove vinogradov.	—jp.
Letošnja dobra letina krompirja v goratih predelih Primorske je veliko pripomogla, da gospodinje no bodo v zadregi za razne prikuhe. V krajih, kjer jc zemlja tako dobro poplačala kmetovalcem in zadružnikom njihovo delo, so po shrambah celi kupi krompirja. Ker imajo nekateri navado, da krompir vskladi-ščij-o v podzemskih hramih stanova.» j.-.kili hiš, kjer je posebno v zim-rkem času premalo zraka in svetlobe. naslaja nevarnost, da začne gnili. Danes je na razpolago več sredstev, ki preprečujejo gnitje krompirja. Vse kmetijske zadruge morajo imeti na razpolago ta sredstva za svoje 'lane. Lahko pa si kmetje pomagajo z domačim sredstvom, ki je vsak dan pri rokah, to je z živim apnom. Poznam kmetovalca, ki že leta in leta uporablja živo apno v prahu in to že v jeseni, ko spravlja krompir v shrambo. Živo apno potrese na vsako 20 eni visoko plast. Ni potrebno, da bi krotmpir kar zasul z živim apnom, to h; tudi škodovalo. Dobra pest apna na površino več kvadratnih metrov zadostuje. Površina kupa jc videti po potresemju, kakor da ga je nalahko poprašilo.
Tako obvaruje svoj krompir pred pili.tjem in pravi, da je imel vedno dober uspeh. Tudi če segnijc posamezen' krompir, ne more okužiti drugih.
dajna zadruga dobila dva modema železna pluga. Da sle samo slišali kritiko in omalovaževanje:
»Kaj, s tem da bodo orali? Vidi se. da ne znajo več trezno misliti. Boste videli, kako bodo .lomili kam-bc in trgali vprežnice, ko bodo za-pregli. Saj smo še z lesenimi tolikokrat zlomili lemež ali črtalo. ¡Mladi res mislijo, da bodo vse -naenkrat preobrnili. Se bodo že zbrihtali, ko jih ho udarilo in jo bodo polomili.
Mi preizkušeni praktiki ne veljamo nič več.«
Pa so jo mladi res »polomili« — toda ne tako kot so prerokovali »stari praktiki«. Zapregli so par močnih konjev in pognali. Da sle videli, kako je šlo 1 Nov plug je rezal globoko in široko brazdo ter jo lepo preobračal. »Stari praktiki« so le od daleč opazovali, ko pa so videli, da je mladi zadružnik izpustil celo plužniee in je plug vseeno lepo oral, so prišli v bližino.
Nekaj časa so trdo molčali in opazovali, nato pa je eden dejal:
»Glej ga vraga, kako lepo orje in se izoaiblje kamnov. Kar samo ga dvigne, ko pride do skale. Kdo bi si mislil...«
-Nov plug je lako premagal staro zakoreninjeno konzervativno mišljenje. Boljšemu -in lažjemu delu so da-l-i priznanje tudi stari ljudje. Danes si tisti plug isposajajo tudi taki, ki so največ govorili proti njemu.
To sem hotel omeniti le za ilustracijo. Nezaupanja našega malega kmeta je deloma upravičeno v toliko, da mu nekdaj niso mogli nuditi strojev, ki hi odgovarjali njegovim razmeram in zmogljivosti. Danes tega strahu ni več, ker je na razpolago dovolj najrazličnejših tipov orodja, strojev, traktorjev in prevoznih kmetijskih sredstev. Vem, da bo zanimalo zadružnike in kmete, če navedem nekaj številk o nabavi strojev in orodja v Sloveniji.
Letos -so kmetijske zadruge v Sloveniji nabavile 57 traktorjev znamke »Uni.mog«, 222 traktorjev »Steyr«, 7 rigoilnih plugov, ki orje meter globoko v trdo zemljo, 20 goseuičar-jev, 350 'traktorskih pln-gov in nad 1000 komadov raznih drugih kmetijskih strojev in naprav.
Republiško zadružno uvozno podjetje »Asrotcbnik a« ie letos uvozilo 700 milijonov dinarjev -kmetijskih strojev in orodja.
Berite Kmetijski vestnik ki prinaša zanimivosti in Članke iz vseh kmetijskih panog
Na Dan republike je bilo v Sloveniji odprtih 29 zadružno-prosvelnih domov. Država pa jc dala 85 milijonov dinarjev kredita zadrugam za dograditev zadružnih domov.
Se nekaj je, na kar moram opozoriti bralce le strani. Na zadnjih volitvah so bili izvoljeni v svete proizvajalcev tudi predstavniki kmečkega zadružništva. Ti bodo zdaj vodili vso gospodarsko in kulturno politiko občine, okraja in republike. Nekdanji zapostavljeni in zaničevani »zanikani kmetavz« bo tako imel besedo tudi na najvišjem mestu in bo lahko povedal svoje mnenje, kaj jc prav in kaj mi. Ali je to res otipljiva socialistična demokracija, o kateri lahko v drugih državah samo sanjajo?! Stari ljudje so nam mlajšim nekdaj tako radi ponavljali geslo: »Kadar ho kralj Matjaž kraljeval, tedaj bo kmc.tič dobro kmc.lo-va-l.« Danes pa si tisti kmetic —-som kraljuje. Ce pa je že napravil tako velikanski napredek, da se na nekdanje kralje lahko požvižga, tedaj [m gotovo ne samo dnhro. temveč — zelo dobro kmetoval.
Jfi - jI:
P £ ft
SaMtMyeva 26 - P&štfm fse'eelaS 2
K >
K - H-.-1-ii u nun rft^'lf •ri^ni!, Ji 1	rtalar k« tr. kaj
KmV k »jii rt"-¡».»m. ftatrlj« n> Ilk n lak» unj«»V» kak »r pri »rrnih. )«* irtrl Ijin.n «Mrar n^ nr »>■■■ i >rljatt. I'i »j m. fiuww kakor |»»l ■Hrl l.i gtala Nf t» |4 mjfaU
»Mutl1 /.ki i d» ■ r«^'! lt'JJ i iMiiil i T.«Jj Viku t* «»J*
Brati ' - |J b ni.. • ! >. k i-	« k- • »J «l • a» i . .¡.t: i . Ni.' In K mat Mil
• tali. itioi •> a» ga pimr»- * l)nnni>	pa m.m» da! jr«
T» («rrr •.» »rdrli p(<rrj noifriV nt> .»SO/H. \ «alt jr inrl ptr»rt apra-ika « •» •!' ■■■■■ «twiitn in - •- «Ii. .Ii I mu 1».' ta I"1 «4»"»"anjr. ali pa. d» tu mirn i |>»liiul liiut^i. Bila f tr Inni. lo po |> nfiuiiti .utaf .n odpotovali.
•Ti .«rum par ir ru?« )<■ »liri'» tr>TH« LaCfcutla.
•D«, mri ' opr*»ia o><- «r rak».*- fr «Krnil »irdnji.
4'aUni J»4 rar>~ - .- r. dr, k. M.if'«' bomo k<laj p>t*rrjr uVtndi p»-•¿■»iti ♦»»»>.» rj.'»""1.» j' roTi ! IMd». •»»»■>■■'	»i »kntf I"» nvtjr.Wr imel
liali «r <l"iar «
1 .vat» I jr potiuti) (alt « ia(» i(l o<l|niahli iI>ok«ir? Unkar. |iiu»! j s nv.rn C »"la 1 -Ji «j e" Ilir.-- '<• ■
»Tak» )•■.* )<■ frkrl I> I Ju »"rdij jfai ■ Mudi »r B.-Bl, tla l»i i<- rnkrat tavrli nr na tarn»tn*
Ilaward j* vfr| I aratadu t »Tik« i«l fkrh »Zapu«l>t trtn li nnkaj aoli. pnprat in drugih a>aUak<<«ti. ki «»» nam t na; l!o Vi	jili l»>> pnlrr-
IkuiL To Ir*i hali k<» »oloravoar Kar nmi ;•». p«n.>«i jr dobra »a iIHLa
•liitlh« jf odtiod lara.ij.
Tmli IM4» x> tUartin «ta wffla I arauria » rak«. Dobia» mu jr dal lokala. * urim |»a pt|[i«rr palrofto». >r«lij. ko an f pmlavljlli, »o ar IKiai.>mi af»ap*:jatr)jtli. tairlmu jr l>i|a ir na |tiko, da Ki ta (mialal, naj odidr i i, mi: .ai m-ta biti »mdar «'ia <■«. talnih .».-rt.rmi roprli «	alatli ko
n ivl-'nrga upanja. <!a bi kaj nr^lj An«ilj dni«* »•• bitali Ui. prr«ibrri»li ».>1 karani. k n i i a u.. inlrJ kt| f di i >j • n Ja d«!»ti. 1—la rrkrI m Rit Iatrtt: "(»owl byr«.	i
Tudi Howard ir nrkaj pailoliar^i mi»l>l. Ilurl m» i» frei, naj odidr a um: ntatrrinl mu k pin»krb««i 4«ifc<> » m>jmi km«, rj nprralrrja ali b>*n<ka In bil kar ilnbrr. Toda ludi >m ni: l'|i wt onv-ntl, dal mu ,ir um < (ako n rrkrlt	InHi«.
|l. M« • . I r na mar lil, da bi nxnki »nt na pot«ivanpi ni.' nr ikuln-.al: rr b. lik o; i>til!i ratbojniki, l>i jili laln irr. latrri t«-*a pa bi latdrlil Im-! na »Urt m- tr m bi ar bil« takr> auatljiua; lula rtMul uiu /r u*o krr^.kn r. ko in r'kcl pri .irn : >" • l"na'.
Kmetje, delavci, uslužbenci, mladina!
Naročile se na bogato ilustriram tednik Slovenskega Primorja
„SLOVENSKI JßDRSN"
ki m r>«4 Ir.lrn pria«»a roil><-«r;w tlc: *lkt t i 'rh />-«/r,.«:i; </.>m.:.r{a ittifrmpa in i: lapor, lomaar, ¡ilrtarnr rrhrr, tlmlot nr rtankr t ptulrorja lnfljitl a. laaaniti, Irhmkr. sc<»/oiirr in b//milta. «Jaiiaii« pixrUi. «vomKr o irailik i pmicn/ik. moje, 'pofl. »ah, jtimoi m ir tnmnfa ram 1a1 .//M/1A laa.wii'Ul! » r. trm !«•» H J !.<, ,N/,.ir-ik, Jalta- '•<■ upnp- Inil Ito/r tnhnir a Ai«iilrfaiMi ritmi.i m Mmmitiaii /nlv^rg/iyaaii trt i«- bnl) upotinrti irlrr «n «aitrlr »|o(iA kmUrt.
s miriti ¡tr > httu I Ii.t/ICTI pr tipt-tii, iiiimji/lr uiul;icli a/rfOH> kraiiirfu. ijwfKilr nam iinfr irlfr!
Cr tir ir ne/*raiA »Si.*rnir/a /W'uoa, paMaiilr «oruri/nifo prtja-Imi/rm «a name--»i. ki ni»,- nur. <rni I in	i»> ncruiniAoi m i.»W«i-
rrt. (rn W;n fci> /•♦!.
7ri«r*r(io nnrarnina uima /Ji. din, r»JlrIMa ZSO ,l,n in rr/o-trla«	d.a.
("» fc»rWr. d«	ilnhtlt »^loirnili Jatltant ir prsitmln/i Irtlrn m
r« Mi» mimo prr rrmalt. npnitxilr t a A o/ t pcmlnpi mtroči/airn. ro <»/"iil' ia «W./ofli a« failo, i r aarmila liU u o k«*, ki » drufnd. r.apmir nphm '««■»n «ai/ar. kam-r umi p--nl'art<i /i»|, tu> aaifoi pa nomiilr ip"laj. kjrr jr pru««o/ ta ¿atlaoronr« pvdpia.	i , <
r »Vlj« ia «atoanrw iip.iu»;««i (ia J UI prhi.,m »limitami r«- o(Jr.ir ta rrUanr, ta/ »^«i rnik« JmJ/.:nt ru ruiirjMi > na r m<Un Prt r^at/u. Irmtn- fu lwrrt-..t tu.li {*, dru/iJt prnfdiA l/rinr«. .'riiliK «uraraiir pa '*!«.' Ia.li I mrirr.iliu ( pral a |u.'a Hrrm* da *o trklamr oJ-pjtlfrnr na Tvinrw* mrttm in Irhnj.ni» . jn Itp-n vprimltrtr
Tukaj alrrrilr!
Naročilnica
Tudi larwl jr rrkrl tukrnu ktelko kranl.i * Joto, naln jr nrkaj ra»a •**l .n Iti «a o<H>aja> m k.> ni »n »idrl. »r jr idinasl k »fnju. «a m»; » pobr»k al kar «.•komi n rrkrl (U<n t »k.vla . ditala.* ijr ndrrn.l U<M<I.
PttfciAi ••• bdi |'-.a»nrank »£ .ra«i!l « ptlljcfo «ritk, Irravrn i«iork. >V •n w Hotrli ¡mrni'.i un. kjrr ¡mrl t urtia na«ad lujMitli: na n.J«-n rti ^ n, ,. botri i. da bt jd» |irrbi«ak »«l«'i. Namrn.aji m» t ."-kr prrbitalrr |iur(iti * tnntnju. da jr • urim -r »n«r»aj * |«rah. I*a nt-li polrtn, ko an ¿mrl. ta» ir datrr ia -ab«, o h» bndili p" )>olih. nur«', no «Irjah, kjrr tub l»|j » nr.li. da b.al ■ Ir rrtik. kda| kr<s< .rriall. l ira bolj «o ar ndila-lirvali al nkm<]>, trn l»dj ui «mrli upali, da b- ■ In prt«prlt « mr.tn, nr da l,i .h kit« «iilrl. Ko j.a prvprjo » mrUo.	rr • «njim prrn»"irnjrm n»
»artirtn. Tatu bi »topili » botri, bi nr Irpo »nnlili * n«wr lamjr in bi -nt « kntTrf. na i«lcirirn.
V t< pu »nlaj «koroda n ••• ¡mrli pitnttnr raim nrkaj prt. ki morajo ta-' * ., .i i ' t.i l il ilrrar u 11'iniii T..da » n: '.i " bd ,	■ 'r prit. In In jr
ublnilo «lokaj	Hi/dal i r bil« t*k.> « !na. T.vli ;-> |»>tib n ♦.> hntrli
Kruliti, krr bi na njih lair «r».'jI i raj}»>jmkr al, drirlo» poliriju. kakor pa n» •krilih »trtah. < in manj ljudi ••> irrinlli. Irm Ijdvr jim jr biki.
Toda iar «s«-tr n - i !■ Ir -^»rljaur lak.), kik ir «.i » rlrli. \ «r «trtr »-> irnliir ah * *a« ah pa k rl««riki nivlluni.	m kar nmatluma tadrli
na »a«, nr da bi kaj tiVrji pniakotali ali trlelj. Kakor hiti» ►•> »a« laftlr-dali. jr Kil., tr iiioima, da bi «r edirnili. l'<t>tali lu r.iraljnri.
Taku m pmprli dnmi dan % nrko jniijiitJui ta«, ki «r ir ui*o niocli irr irofr li. Si.-rr pa ni wir kaj nrujT*tlni"|». .'r j*>tuir «k .ti »a« o»J.n-k.i karavana. Ilrilko »irrr priprti, da t>»lii« karat.no «amii brli. loda nail trm >1 ni wihre brlil /lair krr imajo Im-1< i irtlo prav rudnr m»li.
K» «,i pt irli na «rrd-i kraja. « . tiflnlilj prol nrk > k>" > -tiri \lrlti-kanrr. Trjjr ml njih »o .mri. kn>* »rlir prii I pj« t naboji, «¿daj pa rr-toKrr.	»
d'o!i, ,ja jr ■ jr nkrl l)..!i. liowardu. ,V ir nt a •>.-■ »Zdi tr. da jr ris j*>Ü. ja.- jr rrkrl atari, l)<d>bi jr i..u-l»% I mir. Inda lluiaaiil ca |r rum I in rrkrl: ,| r n-kakih orumr »li. «r «r tako laintarimo ali «r rr!.» nlimrnm» jr t n.nli k u>. Polrtn tak"j opatij«, tla ni nrkaj * rrdti. Kar mirn«» illljr. k.-V- r I" mir) i«|.i Irl x i > lu ii maimi -im« pnat ' l. n n. m« phrtli .n d« »oljrnja nhnam« ■
»T'»l.t lltrmr r :t	t 1 r«	n	■• kil ' \lrtllrni -r jr tuli
( urt.ri t>rili!ital
»Kaj pa h.«rr m<>»ki r i •! jr vprt-il in t flava p,.k.-.»-i| na ni.trJ. ki m bd ol~n...;rn ii- jr i'.nl |.r»-,l »li dout t k« . m «r u,''.in» |virnvarjal « rftnm»V'<
»Brrk. nr !>•• viadni k.-rC.-ir ■ rrk.-l D- l.l ■ r j jt trd . k.n «r jr r i-.i-dtl.i lf pnjtlini« kar lr-pi» mimo ilaljr^
MrJ.tk • • r -,. . .. •i	1..... ~ l t • p: M-lt ti 1 tre. kjrr jr
• la!a k..ra tr jr otrl rdr-ti rni d jm* ■ :>loi j .t njih. Polom »r jr atlrlo, kaknr «I» bi n talim rrkrl. niAlr <■■ «r t«; orrli in ¡Inlil, ta pntniki, ki ■•> ¿h rl .«so dajjr. K.■ »i Ir» •k.iro prrk«r*čili. jr n<-o»,I«ut.i nrkdo ta-klira' ta njimi: tdlulla. mtjunr«. un momrnlo!«
«Sr iaj 11.- pa imajo.a jr pol(le-no rrkrl Uotd'<
f'.rrm k«r «am tja,- - t>rr.|In;a! II«» ■ <1 «i dta na ■ -»l»;iitj pri ..lih. II»»it» ir «idri. k«; linrrjoa
llnuanl jr »t, •«•.! k njim Ko jr tal pml rilo/mi, jr rrkrl: »D.ilirr dati < t ni t>a tf-n momm« p»atrrri?a
» VU prihajalo ■» jenra f jr rpra«al r.lm < d u*njnik»v. rl)a, na loru »mo bili.«
»So	rrj i , m jr najaljr tpr. -ul ti: ia.
»Vi «mo kaj? Vil »m« rplj, ' || 'Wartl r rrrkrl tr br.rdr lalik :n>. kajti takoj ir »|M>anal. i'rnw »o mor •• tu.
»Sr-»r«la. » «mo rrqiljotti V.A majhni ..tr, . Tak . rauVarujr pr, na« taknti. \ mijrin ii«ljrniu k ni bil ir foto»u dr-rtkrat rr|)ljma »Kdaj pa tailnjikrtl ?« »Prnl tKrtna Irtr.ma . »VI: imalr retliftnilo pri trbi .'»
Ilovard «O jr tA-mrja!: »Trjta trrulir nr li -n rmrrai n. il t ropu. •Kajpak <U nr,, jr rrkrl m. ž. »Toda polrtn t.-, ni.,ram «rp.ii. Sin rr• pittrna kotam ja in morama fakr^a rrpiti, ki fa «rrtamo tu po »a»rh.-
M. .- t f« i!, r -t. pil t k.^'n in -o \rtii! « kl.»Tr r.,,tn. <<«l|ir! sa ¡r, Ho-»irtl p- jr- ritfilil nad'ikri tr rn .• mu jr r.T-.dr! «In t no. iZ tiim pa niraiimi |..hk« triat kak-r » tukaj»n m l.i.JaiM tr rrkrl «cnrjor «r. »Tu moram« nprracnati ta Ijtklmi in ir nam |wlirjnr;a * ®.rr m j;u-»a*jr. krr •"idijji «Ia um horrmo odrrtati jlaro«
»Haa. jr mroil poUtM, mr.llrot ko jr )' mal knjufo it irpa vr ho. rnt« t»r prrbrtakr Itaj rrpiti. na« «tanr t O. truda, kakur «r bi utonil pnbn.u tolp« ra»b«<;niVmf, T<>da U<'«trn «r b«i rar- rila rt no p.*-r^>onti t-r^i. Naj, t .-jr jr t .«ruki, 2n»k« kr . r. kakor In hotr'. «Irukr pomorili, iti «r kot I rrnuiair b«trr t nami. kadar Ju rnt» -trlo trliMti. Ir ^Irjir »: tnoj obrat. v*rjca ~1 J rr 'ir raf^Tvk alr. ¿n !u)r ima n.| lotan- »rhk,. bukt na plati, k^rr ». ta rm-Vr » kan» tu tadrlc. 7r .¡iti dni «r nud m.. In. V»i tn «r I—fcnl" '' ■' tir a dal i jih m -m-, da »r Ik..!,» rt a« imili. Pola««ata |»id»t »r pt - . V-r «.1 t «deli, da -r tmrraj . »r rtlr-« ki r3-i |di rr^.ui. T.rla lr kako naj juo lazlur^un, da drlamt aamo ni :n .n nniKrtitn olr«tk.mt * pr.il.«
Mrtfirtn jr Sailal po knjuti. doVJrr u nair| pratndi la-lo».
N a j. »rtr lu ua trfir »trau: .»..jar m' rrk^l ttra.!n.k Ho« trd jr na|naal ia »mil ka;i(.>. »Kidiko lr| tam jr ?<
I radatk r lud, |o rjiraai, f dp . al t-1 «dtryal polnim oh ktkaj . aati rili in «trcaSI lin*arda.
»lu tmalr rrrldiradu. drug» p..!-.»;ro at p« '4>irr«o » knji*- Pa ir '»•lata rruja totariia po^iplr «rot. J-ma »r b-. ■ ^r,»4«».aWt. mudi «ta ir «irirtknM rrpljrttja
kKnliko pa irm	«kilian . ,r »pra^al »lan -IIrTtar,t mi ara pra» malo« •IHarati pa ta« a: Irrlia nti Se »Ii» n r. Plj^» »Lda.» »To jr pa i«lo j rtkrl Howard
nartdol.
- - i- • ■ in p-tr^ri I r» kat
i U«M«a« «i i-a lp.»)
OGLASI IN OBJAVE
Dne 3 dn-rabn Ivi «t: v K i : j ■■ o< ' <r> puctKf. i.- .	* «
k >• -■« prcjlr.n- •	.r.-.. d«
ar .'t	. ikA-rr.~r.r. ^	K ¿.-j
il ti» *l buv« kok«, ip«' r a »a a. t1, p.-, v ra ca* tri'
Jo}* Kor 'ir ' .
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
At)i«iar/n »pom/i -t» i: ./o :t, i: /v;• ^«IMITV. 3» XII i l« Jr., V.,tni p.tjr««rrirt; 14.tO JKtmari rmki: IT.W \r«rli harmonika: llt.lS l:ra orkr» -trr K.tlrUnott; IH lil Morja »ir.tka 111.15 id .nični pirat; 21.tu Vr.rmi k' rt: 2I.''< Od ndto'r Jiaiobtilr; 21.t"» - I plrrnr fl.-.dw. M ■ DHJ V 21. 12.: RJO /j nair krtin... talrr; "».00 Vllatlin-ka oddaja: Tria. •ka mladenka \ »jka }»»(^tt«r • pionirji; 13'"> l'rt»mrnadni k,»mrli; HC. (.lad.a (»t irljah: 11 JO l« «I.»-mar-h Ufn »n (ijrt ; I .Viki Z mi-k r< d i. u. .m mol na Min ijinUtom: M rti n.-.- um tttjaki; l * 1 Zaliavm r. rk r» t r; ¡n marsikaj; 1'OU .Slu-na ¡tra: »Kn^i p.i n.ttrh V. KItvarrri-ra 17.40 kri/rni jt>» Jufialatiji * nartulni J>r«mi; IBJO Slutrn»ka pr--rm tili ildtrnilnii Jadralni. Iti-
SRDUJKK 22. 12.: 11.00 l<r» «r-kotirr JI \ it Porlon .m; 11 JO ?.ma in dom: 11 JO Ia «portnrga «ru;
11.	tO Domači rroki s I T. 10 1'nnn ju-c-ilntan-kih narodov. TOKKK 2.1.
12.:	11 tU Strani nsw «a«.»lot:rir;
11.tO	IV.nti. I rt. ki. 17.40 IV.im ju-t. llmvkih nar.-tl it : IS.l.l Nrkaj mrlotbj, k. «o tam t«, ; 1B 'J Jrti« kotni p'.ot.'ri; 18.10 K • »rt ».Ji.
• '.¿nr jtl aalir	-«Ir l.ljr'.i tilllinitl
lr»r Otmt in »opran, tka Olta On-«Ima: 20.00 l.irlano lVniurtti: »l.«i-« ia di I «nm<-rm'i<ir», $IIU) V 21.
12.:	II .'i -vil-ka ura: Vnluna tat-Irca in trrtttrnjr o naitaiikli rlotr. ka; 11 JO Kulturni r»*«lrdl; 1110 Ihtmari zvoki; IT,10 Pr^nti jti|t<»«lo-tcn<k)li itan»«lot: 20.30 Pojr irtuki iImi uritrlji^a it Porlnrota p. v. Mir: -ta H It-Ja t 21 JO larajo trlik. rr. tij.ki orkrMn: 22.0l> Plr»t!r t na. n. i K IHTI K r.. 12 : 11 JO tKl
Triglata do Jadrana: 11.10 I).»iii-t. »v»«Vi; IT tU Pr-tni pif	.-k ii
narodov ; IR.IS Vlrt. • i- n «b :..vn-
f>r»mi p«>j« tli.iri; 1S..30 la Iju.l ko mtv.litri jr ; lB.iO JuguaJ.tt and. i «a-
havn, an-indili in »»ili-li. PJ'TI.K 26. 12.: 11.00 MrUlijr ta vrl-.kr in malr; II. JO P« «triu okr.ta 14.40 Dotnat-i yvtki; 13.00 >».!*k.t ura; ITJ" \ alt ki in polkr; IT.tO Pr^ni nan-tlot Jtip««ltvijr; IB.I'i Ifira nr-kr-trr JI.V r l'orioroia; IRJ0 P«, «■.«ni pa mrirr nr rtrlo...; 21.i"' litrrarna ...Id-tja: ll.iknt» ntlcdin* rka drla: 22.00 Vabilo na plr».
Nagradna hrizanha
1					h
•					
•		iT!10			
1'			" m		
1					i
		1"			
					i
		i?			
	F		i		7! I
32			I	■	71
		7»	i	17	
			»		
>3					
/VHV \1 k Potk um t .t».t n Marija «r .«kr». n > l i»«J|«frm f-.rr1»o»alai N»rot|.
r a~ - i t Ii. 'i ia tako b.tro utir-"r» Jt >ki.|ni k»<rr»-j« nn ¡r nrk-d* ukrad'! * lioli.
Vfr ; •»;»,|'1» k, »• rum f..«i»! pra» no rrliit» »ajradar kniaikr,
mo ra»:»' J»r ka tr.. aa^ra ' Na»-. -r a-:a ^ »i M rk»/ .t Ti* .:j a I- r» Zt-»^. a l.jAJjaa«
Vodoravno: I. m'Ho v I-»tri. 8 n-vo£nikl. • kui trna. 10. kdji kijs. II ktatica i» t«r mo' bik. IX tuoudnt tajn»-k. 14 (pirata vrsta v »ovrrnuhiajitrm rl-lu Sa-tiirr. 17 .'¿uifrii uion 18 .»i-
ia. tt	virij. 1M. ttrUl: UI'
mtŠC. 20 Aodi. tt>tr»rt)a «ttr.tdbc. 22 tančic* v parnih. 33 itva aa«Iawi ka. Vt ar.¡tk v Jadran j. 27. okrajni ' r^atAl «ftjor. » trrrx-. rcs-.vw. 30 kitruzna il
Na v pitno 1 »r. •.. .. 2 *' • -«pno». 3 vanj aprtrvljap) Ind.-ar«:t p«.V "»■. 4 pijana »tatih S^r »ai m-iimo natw.r « wadlU. v «ribati. 7 tnniko iw. 12 rtriarva v «trc«li»t lr»i p. I».	16 ve®-
na »¿¡ka <Jh avant*- u ali v Al rak: *> ¿¡^rnaa krmna. 31 ina^so p«9v....» 22 an.ffn'1't,	I»
r.a:»i i X luj Ml.'.v, u R«. Jt rt iuirx.r ,i:v» 3.	i u mr :
mi- to tt.-jatc..a»l4.-». 2S d*a raj' IrtHa	i«w> it j

Po zadnji vojni je v uršii državi .postalo samo ob se.bi umevno, da sodelujejo žene v vsem ja.vnem, kulturnem, političnem in gaap-datskitn življenju naroda ter da .iimajo volilno pravico. Kako pa je is pravicami žena v zapadnem siveitu. v Evropi in Združenih državah Amerike?
V	zapadnih deželah so leta 1918 in pozneje v dvajsetih letih uvedli volilno pravico tudi za žene. Edina izjema js Švica, kjer žene še danes nimajo volilne pravice. T. da pravice švicarska žetve so v d rog h stvareh večje, kaikor drugje na Za-pa.du. Mož isi, ier upraivlj i .in razpolaga z ženino 'imovino ter o njej tiudi odloča, venidair sood oča tudi žena o usodi imovine, prirlo.bljone v zakonu, in ikatr je zelo važno tudi pri vprašanlju vzgoje oi rok.
In kako je v V-iiki Britaniji? Konservativni zakoni veljajo še v marsičem in čeprav .na pr. že dolgo velja pravica žene v imovinskih zarevah, je vendar maž tisi'.i, ki v •družini o visem odloča..
V	itreh severnih deželah, ina Švedskem, Norveškem in D.nskom, so jže 'lata 1918 dokončno odpravili nadvlado moža. Tam vulja namreč zakon, da ¡sta oba zakonca »enakopravni, svobodni in s:mostojni stranki in nihče od obeh nima pravice enostransko odločati o skupnih ali drugih rečeh.« Vsak zakonec i-ma svojo vasitno imovino in pravico soodločanja v imovinskih .za,:'evah.
V	tem prglediu pa so si zelo podobna zakoinii v jučinejišilh deželah, Franciji, Belgiji, Holandiji, Italiji, Španiji in na Poirttnigalsilcem. Upravljanje imovine je izključno v rokah moža. Zakoinca sicer lahko skeneta »zakonsko pogodlbo«, v ka*e'r: dol očita imovinska vprašanja in predvidevata morebitno de ii :v prm-,-žeraja* toda .to je veljavno is:m» pred sklenitvijo zak toa, poun-čje ne. .Spomnimo se samo m staro Jugoslavijo, kjer so bili ze.'o pogosti primeri, da jie preim >žo kmečko ali
¡¡■■¡i
Novoletna jelka je pred durmi. Iz najrazličnejših ostankov volne lahko napravite novo obleko za lutkico svoje hčerke. Verjemite,)da jo boste zelo razveselili.
meščsinBko dek'e med največjo lju-b /žensko srečo prepisalo vse premoženje na moža. pozni: je pa, k:j se je zakon zrahljal ali razdri, je bila opeharjena ne samo za ljubezen, ampak Hiudi za doto, V vseh teh jtiinih deželah ima edinole mož ■prav oo do vzgoje otrok. V Franciji si na pr. pridobi to pravico žena. šele po moževi smrti. Izgubi pa jo zopet-, če se ponovno poroči. Nekdaj tako napredna dsžela, ki je med francosko revolucijo dala prvič svetu tri volka gesla »svoboda, enakost, in bralstvo« ima danes zelo zaosttale in patriarhalne zakone
Zdaj pa si oglejmo še položaj žene v Združenih državaih Aimcrike. V primnvjaiv.i z zapadnim svetem je tam za žene veliko 'balje, kajti tudi rena-gospodinja uiživa več pravic in ugodnosti kot ina pr. v Avstriji, Neme'j i ali Italij i. V Ameriki so prav redki primeri, da :bii žena možu stregla, miu čistila čevlje ali ga kakork-li razvajala. Tako je v vsakodnevnem življenju, zakoni sami pa so še precej konservativni. Sicer pa j,e 'zakonodaja v silehe.rni izmed Združenih držav različna.
Kakor vidimo v .mnogih zapadnih deželah žena nima tiistih pravic, ki
ji pripadajo po vseli •naravnih in človečanskih pravicah in zakonih. Zena ima v zakonu in v javnosti podrejeno vlogo. V .zakonskih vprašanjih je velikega pomena premoženjsko stanje .in ženino .imovino d a; je buržoazna družba v upravljanje izključno možu. Tudi o imovini, pridobljeni med zakonom, odloča v 36 državah edinole mož, medtem ko vdove v 14 državah niti po smrti svojega moža ne morejo odločati o vzgoji in usodi svojih otrok.
Nekoliko naprednejša zakonodaja je v severnih deželah, kjer je ¡tuidi vprašanje zaščite Otrok urejeno so-dobnejje in naprednsje. To je razumljivo, ker je v teh deželah žena močneje vključena v javno življenje in delo kot na pr. v romanskih deželaih itaUjii, Španiji in na Portugalskem. Kjer ne stoji žena na lastnih nogah, ker si in'e služi s-ama svoj krulh, se ne (more in noče odločno ¡boriti in se otresti krivičnega moževega gcigpodstva. Vzrok vsemu temu pa je <hudi pomanjkanje prave ženlske organizacije, ki bi se dosledno boniJa za dosego u-pravičenih ženskih zahtev in pravic.
m
-^v v
/ /11 ; ilfv 1 t
Tudi v Kopru bomo praznovali Novoletno jelko
Vse nase mnoznene organizacije, zlasti pa naše žene, so zagrabile za delo in si prizadevajo, da bo praznik naših otrok, Novoletna jelka, vsestransko dobro uapel in razveselil naše malčke.
Praznovanje bo trajalo od 21. do 31. decembra. V novi ribarnici bodo trgovska podjetja MA - NA, Egida, Fnictus. Omnia in Li-Pa organizirale otroški sejom, na katerem bodo v prodaji najlepše igračke, oblekice, 1'Oipile coipatke, zabavne knjige in slikanice. V gozdičku pred hotelom »Triilav« bodo postavili veliko jelko, ki bo razsvetljena v najrazličnejših barvah. Dedek Mraz pa bo prišel v nlroške vrtce, prinesel pridnim otrrkoin darila in pripovedoval pravljice.
Prav vsi v našem mestu spremljajo tc priprave z največjim zanimanjem in že lepo število podjetij in ustanov se ie odzvalo pozivu ter prispevalo v .denarju in blagu, da bomo naše malčke čim bolj razveselili. Za "a uradnik bodo obdarovani vsi otroci brez razlike, kajti naša socialistična domovina izkazuje prav vsem enako skrb in ljubezen.	L. P.
Če hočeš, da boš videti večja
Nič ne žaluj, če .si majhne postave. Lahko ima žena le 1,50 m pa ni videti majhna, razen kadar stoji poleg visoke osebe. Toda mora si znati pomagati. Kako? Z visoko pričesko, z zmenmii lepotičenjem, s pokončno držo toda ne tako, da ti širili brada naprej, pač pa tako, da držiš tilnik kar najbolj vzravnano, in s tem, da paziš, da se ne zrediš v bokih. V ta namen opravljaj redno tole vajo: lezi vznak na tla, z rokami stran, noge skrči in se z levim kolenom dotikaj leve, z desnim kolenom pa desne roke. Ali pa to vajo: stoj vzrav-
ZbfvflVNIŠKI KOTIČEK
»Žalostna Marjetica«, Postojna: Vaš mož nima prav, ko vam očita. Zdravniške izkušnje potrjujejo, da •niso redke, izjeme, kakršne ste doživeli in opisali. Razlago specialistov za ženske bolezni vam bom poslal v pnsmu, za kar je potrebno, da pošljete svo j naslov. Na drugo pismo za zdravniški kotionek pripišite: »Osebno za zdravnika« in verjemite, da zdravniki ne smejo biti čenče. Prav zato ni vse za v časopis. Eno pa drži tudi za druge : če se dva vzameta, prav gotovo ne govorita pametno, kadar si očitata, kakšna sla nekdaj bila. ,
A. K., Žusterna: Vaš sedemletni otrok je ležal v bolnici zaradi revmatičnega vnetja sklopov in srca. Vprašujete, kdaj je priporočljiva operacija to-nzil in kaj naj še storile, da se vnetje ne bi ponovilo in poslabšalo.
V neprijetni in nezdravi jesen-
ski vlagi v Žusterni, tik ob morju, je nevarnost za novo poslabšanje revmatičnega vnetja pri otroku res precej velika. Varujte zato otroka prehladov s primemo obutvijo in obleko in varujte ga pred mokroto ter zatohlim zrakom tudi v stanovanju, ki ie morda vlažno. Obenem pa nikar ne pretiravajte z ogrevanjem. Skrbite za zdravo prehrano in izdaten počitek. Če je srce oškodovano, je potrebno, da otrok počiva čim več. Preprost pregled krvi (krvna sedimentacija) bo pokazal, ali mi za otroka morda še vedno prvo in najvažnejše zdravilo strogo mirovanje v postelji. Pc-Ijitc zato otroka na kontrolni pregled k njegovemu zdravniku.
Operacija tonzil je dovoljena šele takrat, ko se revmatično vnetje sklepov in srca umiri. Prezgodnja operacija hi otrokovo bolezen nevarno poslabšala.
nana z visečimi rokami, globoko vdiihnd, dviigni roke, dokler se ne združita nad glavo a tedaj jih šele dvigaj proti stropu, kakor da bi ga hotela doseči; izdihni in temeljito izprazni pljuča šele, ko li roke zopet vise navzdol.
«Modre veverSee»
(Dosedanja vsebina) Sirota Drcjče je bil vajenec pri nekem peku, ki je z njim zelo slabo ravnal. Naveličan ponižanj in pretepanja ise odloči Drejče, da pobegne. V pristanišču vzame eoln, s katerim si namerava v svetu poiskati le.pše življenje. Toda vihar mu čoln razbije in z veliko težavo se reši deček iz razburkanega morja na obalo, kjer ga nezavestnega najdejo člani društva »Modre veverice«.
Trije modeli mladostnih in ljubkih oblek. Prva je 's tričetrtinskimi raglan rokavi in >zelo zvončfistim krilom, okrašenim s široko borduro temnejše barve. Iz istega temnejšega iblaga je tudi pas in ovratnik. Srednja je pri' kupna karirasta obleka s kombinacijo črt in raglan rokavi; za pen j a se na hrbtu. Tretji model bo prav gotovo vsaki všeč, život je oprijet, krilo naloženo, na hrbtu kratka zadrga. ,
ISroSsne živSJeesske modrosti
Čim mlajša se počuti žena, tem prositodušneje priznava svoja leta.
Brez korisli zapravljen čas je slabo naložen kapital.
Koristna spoznanja pridejo bolj od znotraj kot od zunaj.
Tudi pri ljudeh včasih pregorijo varovalke.
¡Ni važno, kaj ti je kdo obljubil, ampak kaj je storil.
Čim težje so okoliščine, tem bolj pokažejo ljudje svoje pravo liee.
Mnogi ljudje se radi ponašajo s trmo kot z močno stranjo svojega značaja.
drž^^raega. šahovskega pTvensiva
Letošnji turnir za državno šahovsko prvenstvo je bil tako glede poteka kaikor samega zaključka najraz-burljivejši od vseh no osvoboditvi. Menda se šahovski strokovnjaki pri nas še niso nikoli tako zmotili kot sedaj, ko so predvidevali borbo med •novim prvakom Rabarjem in starim prvakom Giligoričem. Do te borbe namreč sploh ni prišlo, kajti Rabar in Gligorič sta igrala daleč pod svojo običajno formo Prvi je. končal v tiru ti i polovici tahele. Gliporiču pa se je le s skrajnim naporom posrečilo, da se je prerinil v ospredje.
Borba za prvo mesto se je odvijala med dvema igralcema, ki so ju postavili šele v drugo vrsto favori-
tov — med Tri.fuiiovičem
lladii
Fudererjem. Čeprav je dr. Trifuno-vič že pred turnirjem namignil, da se. ie za turnir dobro pripravil in tla bo verjetno marsikomu prekrižal račune, niso njegovi nasprotniki vzeli tega preveč resno. In zgodilo se je, da so se namigovanja našega odličnega mednarodnega mojstra povsem uresničila. Njegova zmaga na tem turnirju je hkrati tudi njegov največji življenjski uspeh, saj je zmagal v krogu najboljših nasili šalii-stov in v času, ko je jugoslovanski šah nedvomno na največji višini od svojega obstoja.
Drugo mesto predstavlja za Fude-rerja ogromen uspeh, čeprav ie v tem uspehu skrito nekoliko tragike. Pred zadnjim odločilnim kolom je
Pogled na turnirsko dvorano v Beogradu
namreč Fuderer vodil s pol točke naskoka pred Trifunovičean. v zadnjem kolu pa mu je preostalo srečanje s predzadnjim na tabeli. Kdo neki je računal, da bo Fuderer izgubil z mnogo slabšim igralcem in da bo razen tega Trifuuovie zmagal nad močnim Matanovičem. K prav ta edina teoretičha možnost se ie izpolnila'. Mladost in pomanjkanje večje l.urnirske prakse sta zanesla Fudererja, ki je imel tako rekoč naslov državnega prvaka že v rokah, da je odločilno partijo igral raztreseno in j c tudi izgubil,
Fuderer je kljub temu dokazal, da je danes eden najmočnejših naših igralcev in da gre njegov razvoj še hitreje naprej, kakor smo predvidevali. Od osemletnega dečka, ki je pred dobrimi dvanajstimi leti vzbudil v Slibotiei ogromno pozornost z množenjem na pamet troštevilenib števil, virtuoznim igranjem klavirja in s šahovskimi zmagami nad najboljšimi tedanjimi igralca v Subotiei, se je razvil danes mednarodni mojsler, za katerega lahko rečemo, da naglo stopa po stopinjah Reshew-ekega. Po tem turnirju njegovi uspehi ne bodo več presenečenja, temveč le potrdilo njegovega velikega talenta.
Plasman drugih igralcev je bolj ali manj realen, če izvzamemo Gli-gorica, ki je verjetno utrujen od številnih letošnjih nastopov, Rabarja, ki je bil očitno nerazpoložen, Ma-tanoviča ,ki bi mu pripisal isto bolezen kot Gligoriču in končno našega mojstra Puea, ki je mu zralja-no zdravje tudi tokrat preprečilo doseči večji uspeh.
Ob koncu bi omenil, da je bil ta turnir nova afirmacija našega mladega šaha. saj smo dobili kar tri nove mojstre: Djuraševiča, Trajkoviča in Bogdanoviča. Slovenska mojstrska kandidata Krivec, lin Rržišnik sta nabrala pet oziroma 6 točk, kar je nedvomno dokaz, da nista igrala tako podcenjujoče vloge, kakor bi sklepali po njunem plasmanu.
llllllllllllIMlIllItlllllllltlllllllimilllllllllllltlllllllltllillliiilitllllltilllll
Ureja uredniški odbor. - Odgovoriti urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna tJadran* v Kopru.
Zaloi'l: Sloventhjae/fo»
W(jM m&ißi
Osebe in igra/c/
f^Vomäi): '
i	Mige/influa/ana,
Fologhafija.CVigof iezi/a-.&fa&du
i)i sem ovaduh in se fe ne hojtmi J1>ahope1&c si inie iovatiii k mičJt 'radii Odvezi	,
si upa?/
od njega.
¿efeoiakaj
uxinksvale na	•• -';;' '
lowov^teUft.. ; ; - v .;	;;.-v \
Sliitie üöobrcx-vo^fik MUa č ] ptä\aqa,M] f \
böiba med nit-
; ma do kalema	5a<n segnjim in
[ Tom ni sMio-; pelec.
V T:
Drejfe ^fenjag; Havzoa mtt: k imaqi.

Prejčeia dvign^o na glasijo 2 a svojega poj-
Tovariši, dokaxd I hom,da sem vte I ^ t®den vašega v clif
Tam ii ie le izmislil načrt 2a maUevanje.j Dnujiolom ¡f oUiče malo _ | učenko Aajdo, ki jo dobi j pfi učenja.
iV
Ä i
j Vsega /<?
najbolje ^	j :
naučimo, ce; vidimo. Aliü ie I k/'^/ä tifkusJ doli na itpc 1 i i Koliko zven mejoi ; l1 slone in iemuoyo I -d.tiiqih z i mi i.'
*r\
■ " ""TMi^fr«';, iii j., j.!
V/« opice{ kako
1 so notiaue! .........i »;"*'
Imajo liidi |
medve.deJl
Mmm M
■fl./i-vyvi'-S«V	-.V




...........i
lonri odide. Majda se ne ntoVe'v&e tipi-. ■ra1i skušnjavi, odbil knjigo iti gre skriva) z doma.
'•¿S**
'.m


M res? Oht kako bi ;ih totda, videla !