St. 37 NJIiHa pbJanHV '"d (tali umiti m U
Izhaja, IzvzemšJ poodeljek. isilkeg« iL 20. L im piraa m m spre Anton Oerbec. — naii ca Riese L 7.—, Za iaocematvo mesečno 4
V Trstu, v torek 13. februarja 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
idništvo: ulica sv. FranOika Valjajo uredntttvu. Neraotfraaa vračajo, izdat In od«-- tui uredidk Edinost Tisk	- jok. NfedEiiir
pol leta L 33.— ia t > J * 5C — /Telefon uredništva In upcave it 11*57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 ce..L — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vtm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice Ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprave 11-57.
Ali smo na potu do pomlrlenlaf
Italijanska zbornica je torej z ogromno večino — 225 glasov proti 20 — odobrila svetomargeritske -dogovore med Italijo in Jugoslavijo. Proti so glasovali samo m ak si-mafistični socialisti in dalmatinski fašist Dudan. Izvedba rapallskc pogodbe je pred durmi.
S stališča, ki smo ga mi dosledno zavzemali ves čas tistega mučnega in nevarnega prerivanja in pehanja za reš4tev lega vprašanja, moramo seveda le z zadoščenjem pozdravljati ta čin rimske zbornice. Mari pa- naj ji za to pevamo slavo-spev? Ne moremo. Saj je -jasno razvidno iz vse ne dolge razprave, da' pri glasovanju za svetomargeritske dogovore velika večina zbornice ni sledila nagonu svojega srca, marveč sili, nasproti kateri je obnemogla. Na apostrofo republikanca Chiesa na naslov fašistov, kako da morejo po svojem srditem zoperstavljanju proti rapallski pogodbi sedaj glasovati za svetomargeritske dogovore, torej za izvedbo iste rapalbke pogedbe, je vzkliknil fašistovski poslanec Giunta: Saj ste vi (republikanci) glasovali za ratifikacijo ra-pallske pogodbe! Poslanec Chiesa ga je zavrnil: Da, glasovali smo, ali z grenkobo v ustih! Isto se more reči sedaj o glasovanju zbornice, posebej pa še fašistov, za svetomargeritske dogovore. Grenko jim je bilo v ustih :n v duši. To pa ne morda iz pristnega uverjenja, da s tem niso odgovorili realnim' koristim države, marveč zato, ker so s svojim stališčem, ki so se ga trdovratno oklepali napram rapallski pogodb1, prejudicirali svojo sodbo o sveto-in ar gerilskih dogovorih. Čim so bili proti prvi, bi morali biti dosledno tudi proti j drug:m! Kako naj si razlagamo torej to dSamentralno navzkrižje med prejšnjo sodbo o rapallski pogodbi in sedanjim glasovanjem za svetomargeritske- dogovore, navzkrižje med prejšnjim ne in sedanjim da!
Razlaga mora biti vsakomur na jeziku. Mtjssclini je hotel'. Proti njegovi volji nima ta zbornica nikake svoje volje! Je brez hrbtenice in brez krvi! Je Le še senca parlamenta. Če bi jim bil Mussolini namignil: Predložil sem vam ta zakonsk" načrt, ker sem moral, ker nisem mogel drugače, ker se ne morem izneveriti obvezam prejšnjih vlad. vi pa, rešite me iz te zagate in glasujte proti, bi b li poslanci — o tem smo prepričani — z istim ... prepričanjem glasovali proti svetomargeritskim dogovorom!
Italijanska zbornica je pač glasov:r, ki so mu popokale vse strune. Mussolini je hotel in za njim je hotela tudi zbornica.' Edini poslanec Dudan, Dalmatinec, je povzdignil roko h krepkemu zamahu. Začel je celo z cbstnikcijsk'm govorom. Toda čim je Mussolini poslal k njemu svojega pomočnika g. Acerba, naj preneha z cdporom, je tudi Dudan — odnehal!
Vprašanje bi bile sedaj, kakšni so vzroki, ki so prisilili Mussolinija za tak odlo^ čen nastop zai ratifikacijo svetomarge-ritskih dogovorov, oziroma za izvedbo rapallskc pogodbe, ko vendar v svojem komentarju k tozadevnemu zakonskemu načrtu ne prikriva, da je tud:- njemu «grenko v ustih*? Tudi na to vprašanje je razlaga lia dlani. Zaveda se svoje odgovornosti, zaveda se, kako usodno bi to kompromitiralo državo pred vnanjim svetom, če bi se izneverila svojim las-tn'm podpisom in sprejetim mednarodnim obvezam. Druga razlaga bi bila v dejstvu, da ves gospodarski položaj Italije neodklonljivo- sili k! temu, da pride slednjič do normahvh od-'
nošajev in do gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo. Danes Mussolini ni samo glavar fašistov, ampak tudi vodimi in odgovorni državnik, ki mora čuvati ugled in življenske koristi države.
Fašistovski prvak Grunta je prevzel težko nalogo opravičevanja prejšnje proti-rapallske politike in sedanjega glasovanja za svetomargeritske dogovore. Vso krivdo na tem, da mora sedaj zbornica požreti to grenko krogliico, je metal na prejšnje državnike — Nitt ja, Sforzo, Giolittija, Bo-nomija — in jih je obsipal z najhujšimi očitanji, označujoč njihovo diplomacijo za perfidno na škodo Italje. Tolažil pa je zbornico z muziko bodočnosti, češ da zgodovina pojde vendar svo$o pot napram ciljem, ki jih določa <-ne varljiva nada», kar bi bilo v skladu z Mussolinijevo izjavo, da pogodbe n'so večne!
V razpravo pa so se mešali tudi akordi, ki nas Jugoslovene v Julijski Krajini spominjajo na težko naše politične življenje. Republikanec Chiesa je tož'1 n. pr.f da v rapallski pogodbi ni dbvodj preskrSljeno za zaščito Italijanov v Dalmaciji. Naglašal je, da ni preskrbljeno za zaščito italijanskega jezika in italijanskih interesov, italijanski jezik da je izgnan iz dalmatinskih sodni j! Če je to res in če vidi rečeni poslanec v tem kr'čečo krivico in ne-odpustno zamudo pri sklepanju rapallske pogodbe, potem pa je izrekel porazno sodbo tudi o režimu, ki v naši Julijski Krajini naravnost zatira naše šolstvo, ki ne priznava-, našemu jez'ku nikake pravice in veljave in ki s kruto odločnostjo in brezobzirnostjo izganja naš jezik iz sodnih dvoran! Zgražati bi se moral nad! tem režimom, če si ne usvaja tudi on — kakor, žal, večina italijanskega javnega mnenja — tisto stališče dvojne mere, dvojne logike in dvojne marale, ki proglaša glede nas za zločin in veleizdajo, kor smatrajo z ozirom na Ital jane za upravičeno, plemenito in posvečeno po načelih pravičnosti, svobode in človekoljubja! Priti bi morali do zavesti, kaki kriv'čniki so in zločinci na istih vzvišenih idejah, na katere se vedno sklicujejo v zaščito svoje narodne manjšine v Dalmaciji, če bi hoteli slediti pozivu v «Goriški Straži*: če bi se hoteli vživeti v položaj Jugcslovenov t Julijski IftregEmf Dobili bi pred oči zrcalo, v katerem bi videli svojo lastno sliko in — povesiti bi morali oči!
Pregrenka čustva nas pretresajo spričo tožbe poslanca Chiesa. In tem hujše nam je, ko smo pri razpravi culi zagotovilo g. Mussolinija, da ima glede zaščite italijanske manjšine v Dahnacifi izrecne obveze od strani jngosioTenske vlade. Ne da ne bi privcsčali take zaščite Italijanom v Dalmaciji, ali usodno vprašanje za nas je: kje in kako je kaj preskrbljeno za narodno zaščito jugosioveaske manjšina v Julijski Krafini?!
Če pa kljub vsemu in vsemu vendar pozdravljamo ratifikacijo svetomargerit-skih dogovorov in izvedbo rapallske pogodbe, je to dokaz, kako iskrena je naša želja, da bi prišlo do pomirjenja med obema državama in obema plemenoma. Tudi na italijanski strani se vedno naglasa ta želja. Če je iskrena, bi moralo besedi slediti tudi dejanje, ki bi izdatno pripomoglo k pomirjanju. De janje, kr bi uveljavilo pravilo, da to, kar je prav in pravično t Dalmaciji, mora bati prav in pravično tudi v Julijski Krajini! Zaključiti bi se morala že enkrat doba dvojne mere, dvojne logike, dvojne pravice in dvojne — morale!
Italija
Govor Mussolinija za ratifikacijo svetomarge-ritskega dogovora- - Zbornica po ratifikaciji, odg ode na na nedoloioten čas.
RIM, 11. Zbornica j«, kakor se :e moglo predvidevati, odobrila svetomargeritski dogovor z ogromno večino: 225 glasovi proti 20. Spričo odobritve tega dogovora, ki je dal povod tolikim navzkrižjem med obema sosednima državama, bi se moralo pričakovati, da se bo sedaj začela nova doba v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo, doba, v kateri se bodo poizkušale popraviti dosedanje krivice, ki so se naredile iz političnih vzrokov. Toda zdi se, da se ravno sedaj začenja doba se hujših na-sprotstev med obema državama. Pogodba, ki je prinesla Italiji uresničenje < najbolj drznih 6anj,» kakor stoji zapisano v poročilu g. Orla nda, ki je — v zameno za par tisoč Italijanov dala Italiji pol nriljona Slovanov, se skuša prikazati kot največja žrtev — na katero Italija pristaja le da se tako lahko pripravi, da jo svoj čas popravi. Ta «žrtev» naj bi tudi upravičila Italijo na « maščevanje*, ko bo prišel čas za to.
Kakšen pomen ima ta toliko pričakovana ratifikacija svetomargeritskega dogovora, ^ je najboLj razvidno iz tozadevnega govora ministrskega predsednika Mussolinija- Boljše bo, da se vsebina tega dogovora smatra za taktično potezo z ozirom na notranjo italijansko politiko, ker bi se drugače nekoč v bodočnosti moral citirati kot primer največje ironije v zgodovini. Mussolini je pozval zbornico, naj ratificira svetomargeritski dogovor s temi-le besedami: «Svetomargeritski dogovor predstavlja zadnji mir naše žalostne in bolestne jadranske drame.» Ker je republikanec Chiesa ugovarjal, da ni poskrbljeno za zaičito italijanskega življa v Dalmaciji, kjer se izganja italijanski jezik iz sodišč, je Mussolini nadali e v? 1: «Odgovoril bi lahko na vsak posebni ugovor. Dokazal bi lahko g. Chiesi, da sem ravno včeraj. 8. februarja, prejel iz Belgrada tc-Le brzojavko: »Jugoslovanska vlada sporoča« da so dobila splitska oblastva »kar, da daio
izprazniti prostore tamošnje italijanske šole in da se dajo na razpolago šoli ter da se izprazni in vrne stanovanje ob tamošnji cerkvi sv. Spiridiona.» Lahko bi popravil še druge netočnosti, toda to ni moja naloga. Ni se vredno spuščati v podrobnosti Se vedno sem mnenja, da je treba prkneniti te dogovore, da se lahko preiskušajo.
Ne morem braniti s preveč besedami dogovor, katerega nisem obravnaval, ko je bil sklenjen in katerega smatram tudi danes v mnogo njegovih delih za nesmiselnega in nasprotujočega italijanskim interesom. Toda položaj je danes tak-le: ali končno izvršiti dogovor, ali pa ga odpovedati. Ker se ta dogovor v sedanjih razmerah ne more odpovedati in ker bi odpoved pomenila ponovno otvoritev celokupnega vprašanja, ne ostaja nič drugega, odobritev, lojalna in vestna z naše strani, kakor bo morala biti lojalna in vestna tudi s strani Belgrada.
Nedoločno čakanje je spričo dogodkov, ki lahko pridejo, najslabši sistem. V tem hipu je treba imeti pogum in narediti konec položaju, ki je postal nevzdržen in ki je prinašal vso škodo, ne da bi nam prinesel koristi, katere bi omogočali točno določeni odnošajL Sioer ni razumljivo, zakaj bi morala biti ravno rapalska pogodba med vsemi stotinami pogodb, katere so bile sklenjene, odkar teče zgodovina sveta, edina pogodba, ki bi bila nepopravljiva, grobna, večna. Nikoli ni nobena pogodba kljubovala novim razmeram, ki so dozorele tekom Časa. Glavno je — po mojem mnenju — da pridemo v položaj, da nas even-tuelna revizija najde v stanu, da lahko z dostojnostjo in z močjo zahtevamo svojo neopo-rečeno pravico.
Z odobritvijo svetomargeritakega dogovora podafa faiistovska vlada svečan dokaz svojega poštenja, svoje odločnosti in absolutne lojalnosti Treba je, da stori tudi Belgrad enako. Treba je, da m Jugoslavija zave notranje vrednosti tega čina in da vodi nasproti Italijanom, Id ostanejo v Dalmaciji politiko svobode ia razumnosti. PoKtike, ki bi šla za na-silnip* iinifonfom ttaKs«dr« Ualmadk. bi f.>
šistovska vlada ne mogla trpeti. Z odobritvijo tega dogovora nudi fašistovska vlada Jugoslaviji možnost, da pospeši gospodarske odno-šaje z našo državo.
Vlada, ki je v mejah možnosti že veliko storila za Reko in Zader, se bo še nadalje z največjo odločnostjo brigala za usodo teh dveh mest. Po izpraznitvi Sušaka, kajti Delta in luka Baroš bosta ostala še nadalje zasedena po naših četah, dokler Reka ne postane pravno polnoveljavna država, se bo Italija Še nadalje brigala za usodo Reke, tako da ji lahko v kratkem vrne njen stari sijaj.	**
Kar se tiče Zadra, je njegova usoda velika in težavna, in jaz gotovo razumem tragedijo tega mesta in mučno bolest vseh Italijanov, razsejanih po Dalmaciji do Kotora. Toda Zader, dalmatinska stražai je v svoji absolutni narodni disciplini pripravljen trpeti, da se izvrši zadnji čin jadranske drame. Vlada se bo takoj pobrigala za njegove potrebe, ker Zader mora živeti, ker Zader predstavlja na oni strani Jadrana del najbolj živega telesa italijanskega naroda. Zadrčani in Dalmatinci naj vedo, da bo vlada čuvala nad njihovo usodo s prisrčno vnemo. To niso besede, narekovane, da se preide preko tega hipa žalosti: za besedami bodo prišla dejanja.
Kar se tiče javnega mnenja v državi, ono soglasno čuti in ve, da je treba izvršiti t» dogovor, da bo Italifa bolj svobodna v vedno bolj vročem mednarodnem boju, svobodna, da bo mogla braniti svoje interese, svobodna, da bo mogla vedno bolj vplivati na razvoj dogodkov. Mislim, da de s temi smermi notranje in vnanje politike danes strinja najboljši del italijanskega naroda.» i
Pred govorom ministrskega predsednika in po njem so govorili posamezni poslanci. Proti odobritvi sta govorila ppslanca Chiesa in Dudan, za odobritev z gMovaui miselnimi pridržki, ki so jasno izraženi tudi v Mussolinije vem govoru, pa poslanci Giunta, Suvich. Udeležili so se debate ■ s krajšimi govori in medklici tudi drugi poslanci, med njuni Or-lando in Giolitti, kateri se je branil pred Giuntovimii napadi.
Vlada je usvojila resolucijo poslanca Per-sica, ki se glasi: «Zbornica smatra, da mora Italija dokazati svojo absolutno lojalnost pri izvrševanju pogodb, poziva vlado, da naredi vse mogoče, da bo varnost jadranskih obali in obramba skupin našega naroda v Dalmaciji posledica iskrenosti odnošajev z jugosloveasko kraljevino, tudi zato, da bodo že sedaj določene odgovornosti za bodočnost, in prehaja k razpravi o enotnem členu.*
Prvi del resolucije do besede pogodb je bil sprejet soglasno. Proti drugemu delu resolucije, ki se začenja z besedami «poziva®, so glasovali maksimalistični socialisti, dočim so se unitarni socialisti vzdržali glasovanja. Proti zadnjemu dehi resolucije. glasoval poslanec Dudan. V tajnem glasovnu je bilo oddanih za odobritev svetom« - 'tskega dogovora 225 glasoc, proti pa 20. 1
«Kar se godi, se godi po mojem ukazu > — «Garje ve ovce ne b odo prišle v moj ovčjak*
RIM, 11. Poleg izjav ministrskega predsednika) glede ratifkacije svetomargeritskega dogovora so zelo pomembne njegove izjave glede notranje politike z ozirom na zadnje vladne ukrepe proti komunistom. «Ni treba irskake razprave o notranji politiki — je izjavil Mussolini — kar se godi, se gedi po moji volji in po mojih določnih ukazih, za katere prevzemam popolno in osebno odgovornost. Zastonj je torej nastopati proti funkcionarjem posameznh kvestur. Ukazi prihajajo od mene. Ni važno vedeti, ali obstoja zarota v smislu, ki se je dajal tej besedi. To bodo ugotovila merodajna oblastva. So pa gospodje, ki so misl li, da bodo lahko nekaznovano vodili vojno proti državi m fašizmu. Gotovo so že sedaj razočarani in bodo v bodoče še bolj. Razlika med liberalno in fa-šistovsko državo obstoja ravno v tem, da se faš'siovska država ne samo brani, temveč da tudi napadla. In tisti, ki jo nameravajo blatiti v inozemstvu m izpodkopa-vati v notranjosti, morajo vedeti, da je njihovo delo v zvezi z vel ko negotovostjo. Sovražniki fašist ovske države se potemtakem ne bodo čudili, če bom postopal z njimi kot s takimi*.
Mussolini je tudi izjavil, da je odklonil razne ponudbe s strani Gregorija Nofrija, ki se je vrnil iz Rusije kot protiboljševik in k:» je govoril tudi v imenu Turatija. (Turati je po Mussolinijevem govoru to trditev zanikal). «Garjave otvce ne bodo prišle v moj ovčjak —- je nadaljeval Mussolini — še sem zvest svoji taktiki, ne iščem nikogar in odklanjam nikogar, temveč zaupam samo lastnim močem. Zato sem tudi hotel v zadnjih dneh, da bi se utrdile vezi s strankami, ki v borbi na narodnem polju lahko usrtvarijo z nami dbbre odnošaje za skupno delo. Toda vse to ni b lo storjeno zaradi parlamentarnih načrtov, temveč združitve, enotnosti in po-mirjenja dežele*.
* Gospodarski položaj se zboljšnje
RIM, 12. V mesecu januarju so bile v vsej državi ustanovljene 104 anonimne
bosta zastopala dva delegata, od teh eden bo pomočnik min'stra saobraćaja Avra-movič. Delegaciji bodo pridteljeni štirje strokovnjaki.
Predvčerajšnjim so se vršile konference jugoslovenskih in italijanskih strokovnjakov na ravnateljstvu državnih železnic. Konferenca v Rimu se po oficielnih poročilih preloži od 15. na 20. t. m., ker še ni popolnoma preštudiran ves ogromni material gospodarskega pravnega in finančnega značaja.
Napovedujejo se stroge kazni povodom bankerota tržaške tvrdke Hacker & Comp.
BELGRAD, 11. Generalni inšpektorat ministrstva financ še ni prejel oficielnih podatkov o katastrofalnem bankerotu tržaške tvrdke Hacker & Comp. Zbran je pa velikanski privatni1 material. Generalni inšpektorat namerava vsak najmanjši pregrešek, storjen proti predpisom pravilnika o prometu z devizami in valutami najstrožje kaznovat*. Vse one zagrebške in druge bančne tvrdke in trgovine, ki so bile v zvezi s tržaško tvrdko, bodo pozvane, na odgovor in strogo kaznovane.
čehoslovaika
Atentat na čehoslo vaške ga generala
PRAGA, 11. «Slovensky Vychod» javlja iz Ungvarja, da je bil poskusen bombni atentat na poveljnika zakarpatske čeho-slovaške armade generala Castella. V peči njegovega stanovanja je eksplodirala bomba. Bomba je bila spravljena v kurivo. Pri lesnem trgovcu, ki je dobavil les, so napravili hišno preiskavo ter odkrili veliko zalogo orožja, municije in drugega vojnega materiala. Eksplozija bombe je povzročila samo materialno škodio.
Kovanje čeških cekinov
PRAGA, 12. Poslanska zbornica je odobrila zakon za kovanje čehoslojvaskih ce-k'nov, ki bodo služili kot trgovski denar.
Bolgarska
Rekonstrukcija bolgarske vlade
SOFIJA, 11. Glavni odbor zemljoradničke stranke je po zaslišanju ekspozeja svojega vodje ministrskega predsednika Stambolijskegja sprejel resolucijo, v kateri se zahteva takojšnja ostavka vseh članov vlade in s katero se obenem pooblašča ministrski predsednik, db sestavi listo nove vlade. Stambolijski je sklep takoj izvršil in sestavil listo nove vlade, katero je kralj Boris že podpisal. Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski predsednik, zunanji nrnister in namestnik vojnega ministra Stambolijski, pravosodni in namestnik finančnega mfnistra Ob o v, minister za javna dela in namestnik prometnega ministra Pakalov, minister prosvete Omarčevski in minister trgovine Radolov. Iz vlade so izločeni notranji minister Da-skalov, ki je imel s Stamibolijskim že nešteto konfliktov radi svojo notranje sovjetski vladi prijazne in zato bolgarskim komunistom naklonjene polit ke ter ministri, ki so ž njim soglašali: finančni minister Burlakov, vojni minster Tomov in prometni minister Manolov. Izpraznjeni portfelji se zasedejo pozneje.
Bolgarska vlada dementira vesti o razpustu sobranja.
Požar t sofijskem gledališču
SOFIJA, IZ Snoči je tekom svečane predstave v tukajšnjem gledališču začelo goreti. Požar se je v hipu razširil na druge diele gledališča. Po prvih vesteh je bilo kakih 15 ljudi ranjenih. Dve osebi sta izgub'li življenje. Škoda je velika.
trgovske družbe s skupnim kapitalom 41,701.000 lir, medtem ko je 80 takih družb povišalo svoje kapitale za 302,264.25a Kr. Naložbe so v istem času dosegla svoto 343,965.250 lir, skupni dvigi so iznašali 101,322^250 Kr.' To zboljšanje trgovskega poštovanja se pripisuje finančni politiki vlade, ki dela za ustalenje ekonomskega ustroja in vzpostavo svobode v trgovini
Jugoslavija
Priprave za Koaincaoo v ------„
BELGRAD, 11, Tekem zackijih dhi so se zopet nadaljevale konference o vprašanju Južne železnice. < Sestavljena je jugoslo-venska delegacija, ki ima odpotovati te dni na rimsko konferenco, Jugoslavijo
Rusija
Davčna bremena t novi Rusiji
RIGA, 11. Po zadhjih poročilih, ki jih je objavil statistični urad finančnega komi-sariata, je prišlo v 1922. kitu 3'96 rubljev davka na posamezno glavo ruskega prebivalstva. V primeri z l. 1912. predstavlja ta davek 72% davka iz omenjenega leta. Okoli 15% lanskega davka je šlo v državno blagajno, drugih 25% pa tvorili razni krajevni davki.
Uvajanje metrskega sistema
RIGA, 11. Metrski sistem, ki ga je v načelu usvojila celokupna zveza ruskih republik, se začne uvajati v Ukrajini z dnem 1. aprila. V začetku se bodo uporabljale metrske mere samo za sladkor, čaj, kavo in tkanine. S 1. junija se raba metrskega s:stema znatno razširi. 2e sedaj pa so dobili vsi zavodi, tvornice in druga podjetja navodila, naj uredijo svoje računovodstvo v skladu z novim sistemom in naj vadijo v njega rabi tudi svoje os ob je.
Poljska
Atentat na ottodoksnega metropolita
VARŠAVA^ 11. Bivši rektor ortodoks-nega semenišča v Holmu arhimandrit Smaragd Lapiszenko je izvršil atentat na metropolita ortodoksne cerkve na Poljskem Georga Jarcszewskega. Metropolit je ubit. Lapiszenko je izvršil zločin iz maščevanja. Ker se atentator ni hotel pokoriti odredbam metropolita, je bil namreč suspendiran.
Začasna vlada t Memelu
KOVNO, 12. V Memelu se je sestavila začasna vlada z osebami, ki se niso udeležile zadnjih nemirov. Ta vlada je že sklenila z ustaši sporazum, da se bodo vsi
Litevci, ki se še nahajajo na memelskem ozemlju, povrnili v svojo domovino.
Anglija
Zmaga delavske stranke pri delnih volitvah
LONDON. 11. Angleška delavska stranka je izvojevalia ravnokar v okraju Whitechapel novo volilno zmago pri delnih volitvah, ki so se vršile radi smrti delavskega poslanca Mathew-a. Izvoljen je bil zopet pristaš delavske stranke v osebi g. Goslinga, ki je dobil 8.398 glasov proti kandidatu liberalne stranke K:lley-u, kateri je dobil 6.198 glasov. Tretji kandidat, g. Holden, je dobil samo 130 glasov. Vsled tega izgubi kavcijo 80 šterlin£»v, ki jo morajo položiti vsr kandidati kot jamstvo, •cEa so njihove kandidature resne. Kandidat, ki ne dobi vsaj eno osmino oddanih glasov, izgubi položeno kavcijo, kar se je zgodilo g. Holdenu. Štev:lna moč angleške delavske stranke v parlamentu ostane torej neszpremenjena. S svojimi 146 poslanci so za konservativci, ki jih je 343, druga stranka v angleškem parlamentu.
Prvi vnuk angleškega kralja LONDON, 11. Angleški kralj Jurij je postal pred par dnevi ded. Njegova hči Mary, ki se je poročila lani 28. februarja z lordom Lascelles, (častnikom angleške armade, kateri je bil v svetovni vojni večkrat ranjen), je redila dne 7. t. m. sina.
Otrok ni še bil krščen. Čaka se, da se obrodn;ca opomore ter da se reši sporazumno! z njo vprašanje krsta in imena. Po pravilniku o imenih in naslovih članov angleške vladarske rodbine, ki ga je izdal kralj Jurij 1. 1917., bo nosil s:n prince-zinje Mary naslov princ, toda ne bo imel pravice do naslova visokost. Ta poslednji naslov je pridržan samo za prvega sina vladajočega kralja ter za prvega sina prestolonaslednika.
Pogajanja med Anglijo in Hedžasom
LONDON, 12. Te dni je prispel semkaj dr. Nagi, zastopnik vlaide v Hedžasu. Listi pravijo, da pomeni njegov piihod, da se bodo začela pogajanja za obnovitev po<-godbe med' Angl jo in Hedžasom.
Etemžiia
Nemškim ministrom zabranjeno potovanje po ruhrski kotlini BERLIN, 12. Sklep francoskega ministrskega sveta, dla ne bodo smeli nemški ministri stopiti na tla ruhrske kotline, smatrajo tu za posledico francoskega nazi-ranja, da ozemlje ruhrske kotline ne spada več k Nemčiji.
Rontgen umrl MONAKOVO, 11. Včeraj je umrl tukaj sloviti iztumHelj rontgenovih žarkov tajni svetnik in vseučiliški profesor dr. Viljem Rontgen. Bil je star 78 let.
aa*
Wilhelm Konrad Rontgen je bil rojen leta 1845 v Lennepu. Svoje študije je dokončal v Cur'hu, kjer je prom crvi ral za doktorja filozofije. Leta 1870. je postal v Wtirzburgu asistent slovitega Kund"ta, leta 1874. pa se je na univerzi v Strass-burgu habilitira!. Leta 1896. je zaslovelo njegovo ime kot fizika, ki je odkr l takozvane X-žarke. Po njem so dobili ime RSntgenovi žarki. Vzbudili niso le v fizikalnem svetu velikansko pozornost, marveč so se pozneje tudi pri praktični mpo-rabi izkazal: kot frapanten pripomoček moderne medicine.
Rontgenovi žarki služijo, kakor znano, pri raznih bolezenskih procesih kot edino zanesljivo diagnostično sredstvo, v drugih primerih pa kot najuspešnejše lečilo.
Turčija
Položaj v Angcri se poslabšal — Turki nočejo podpisati mirovne pogodbe LONDON, 12. Časopisi poročajo, da se je položaj v Angcri znatno poostril. Ekstremisti zahtevajo takojšnje razveljavljanje mudanijskega dogovora. General Har-rington se trudi, da bi Turki podpisali mirovno pogodbo, vendar je re zelo negotovo, da-li se mu bo to posrečilo, ker je prišel Izmet paša pri augorski skupšč'ni ob vsak vpliv. Tudi se smatra nenadno od-potovanje zastopnika Rusije v CarigraJu Arralova za slabe znamenje.
Angorska skupščina očita Izmet paši popustljivost na lausaccski konferenci LONDON, 12. Dopisnik «T:mesa» v Ca-rigraefu potrjuje vesi, da je skupščina v Angori izrekla Izmet paši obžalovanje radi njegove prevelike popustljivosti na konferenci v Latcsanni. Uradni krogi očitajo tudi' Angliji, da vodi Turčiji sovražno politiko.
Ogrska
Povodnji na Ogi&kcm — Ogromne škod4
BUDIMPEŠTA, 12. Donava še vedno narašča, okraji na periferiji mesta in okolica so v stalni nevarnosti. Več tisoč prebil valcev se je komaj rešilo z velikimi teza* vami ter so bili nastanjeni po šolah ifl cerkvah v mestu. Škoda je že do sedaj ogromna. Vsa žetev na bregovih reke uničena.
Nemci na Kitajskem za nemško prebi, valstvo v Ruhrn ŠANGAJ, 12. Nemški generalni konzul je izjavil, da so Nemci v Šangaju začeli zbirati prispevke za Ruhr.
| t Ivan Mankož |
Tik pied zaključkom lista nam je došla' vest, da je umrl v Ljubljani gospod hran Mankoč, Sef Sirom znane ugledne tržaške tvrdke z lesom, posestnik, glavar ugledne slovenske tržaške rodbine in velik naroden dobrotnik. Z globoko žalostjo objavljamo to vest, pridržujoč si, da se jutki dostojno poklcnemo spominu blagega pokojnika.
Dnevne vesti
Naš jezik v tržaških cerkvah ie <* Po polu di
Frieste težko na želodcu. Neprestano se zaleta, da bi po tajil nekaj, kar je: število slovenskih vernikov v tem mestu. Pa tudi ko bi jih ne bilo v sredini mesta, se Pcpolo^ še vedno peha za izgubljeno stvar. Obseg župnije pri sv. Anionu novemu n. pr. zajema širna predmestja Kolcnje in Skorkije in sega do tja gori do pod Kontcvelj, torej blizu Opčin, kjer živijo naši ljudje, ki so obenem tržaški Btaro-naseijetci. To so tiseči slovenskih veraikov. Najvišja človeška pravica vernika ie, da more poslušati božjo besedo v jeziku, ki je njemu najprikliidne'ši. Odrekanje te vrhovne človeške pravice kaže na pomanjkanje ne le pravičnosti, ampak tudi kulture — srca! Značilno za netočnost, e katero razpravlja *Pcpolo» o leni vprašanju pa je, da je v sobotni številki pital o škofu Burtolcmasifu tako. ka.kor da je ta veseovo castrense» še vedno tržaški škof! £alctajoč se v škofijsko kurile, pripominja namreč: «Tu vidimo, kake pomočnike ima» (škof namreč}!! V nedel'skcm izdanju navaja celo imena, ki jim grozi — ricinovo olje! Kaie s prstom na monsignore Kosca, Slavca in Alacdiča kot «plevcl, ki vegetira v škofijski kuriji in ki ga je freba iztrebiti. Sirota starček Kosec živi !e svojemu duhovskemu poklicu in se nikjer ne meša v vsakdanje politično vršenje. Isto velja o Mandiču. KnnmtUc SNvec pa je znan in spoštovan v vsej škofiji kot duhovnik naravnost izredno pohlevne in miroljubne naravi: propovednik mira in ljubezni je! Da bi le bilo dofH taloega — < plcvelas v cerkveni hierarhri naše škofij! Ke? pravico h temu krščanski gospodje okolo «Vite Nuove»?! Mari porečejo zopet, kakor co rekli o Skcfovi iz- j javi o naših dekletih: da fe nam reč i «Popo!o»: napisal ta napad lc tako mimogrede in v Šali!! Ce bi hoteli to, bi jim morali reči z vso resnostjo, da se zelo ponižujejo spričo moralične višine in resnično verskega Čustvovanja mož, ka.koržna sta kanonika Koscc in Slavec!
O t-kocioristlčno-filovenskem komplotu^ govorijo italijanski listi povodom aretacij komunistov. Tudi le dogodke izrabljajo brezvestno' za svejo gonjo proti našemu ljudstvu. Da jej tudi med Slovenci ljudi komunističnega mišljenja, to je že res. Noben narod ci zavarovan s kitajskim zidom pred raznimi idejami. Drzno, in naravnost nepošteno pa je, če se to dejstvo^ izrabi a proti narodni skupnosti, če se hoče slovenstvo istovetiti s komunizmom ter na ta! način ščuvati oblastva proti slovenskemu ljudstvu. Saj bi mi z isto pravico in po isti vražji logiki mogli trditi, da je — ker ima tudi komuniste med seboj — tudi italijanski narod komunističen! In bi mogli trditi, da ne govorijo resnice tisti, ki trdijo, da ie komunizem v Italiji iztrebHen! Mi ne poznamo vzrokov sedanjih aretacij komunistov, ne vemo če so res in kaj so zagrešili. Vsekako po so, kar so storili, storili v internacionalnem okvirju, vsled česar je — ponavljamo — naravnost nepošteno, ako se njih dejanjem hoče pripisovati komunistično-slovenski značaj, ako se radi gibanja mednarodnega značaja, pri katerem; sodelujejo pripadniki raznih narodov, hoče preganjati slovenski obrambni nacionalizem! Pa saj tudi ti ščuvarjt dobro vedo, da naše ljudstvo, kot skupnesi, nima nič skupnega s komunizmom in da mu more torej Ie peklenska zloba nalagati odgovornost in kazen za dogodke komunističnega gibanja. Vendar sumničijo, vendar kLevelajo, ker jim nobeno sredstvo ni dovolj grdo in nepošteiro, da ne bi ga izrabljali na svoji gonji proti Jugoslovanom v Julijski Krajini. Zato se ne sramujejo tudi laži o »komunistično-sIovenskcM komplotu!* Mi smo vedno krivi, keT smo živi, ker si — ker nam že \eže>o roke in noge — ne damo mašiti tudi ust, ker govorimo o krivicah, ki se nam godijo! Za kazen za to pritiskajo, vsej naši nerodni skupnosti žig *komunk:aia»! Da-li fak način odgovarja pravilu poštenja, o tem na? razmišljajo tisti Italijani, ki imajo smisla za kralno politično borbo!
Slovenski in nemški jezik na scdaijah. Iz Rima smo dobili vest, da sta se naš poslanec Stanger in nemški poslanec Tinzl pogajala z justičnini ministrom o rabi slovenskega oziroma nerrškega jezika na sednijah. Minister je obljubil, da bo zadevo proučil.
Sprememba pri posvetovalnih komisijah za državljanstvo. Tržaška prefektura je še kot prefektura za Julijsko Benečijo izdala odlok, s katerim razpušča posvetovalne komisije za italijansko državljanstvo, ustanovljene v smislu ČL 5 kr. cdloka-zakona z dne 30, decembra 1920. št. 1890 pri občinah Trst, Gorica in Rovinj, Obenem se ustanavlja tozadevna posve-
' to valna komisija za T«? in tržaško oJcrožJ* pri tržaški prefekturi v smislu omenjenega čl. 5. Predsednik te komisije je višje sodni i svetnik dr. Eduard Tommasini v Trstu; člani ! komisije so: Emil Fano, Oskar Giurin, odvetnik comm. Kari Mrach, Jakob Nicolao, Renato Perna, odv. Štefan Smerchinich. Razen tega je imenovano Še šest namestnikov. Odlok odreja obenem, da bosta komisiji ustanovljeni za okrožja Gorico* oziroma Pulo izvrševali tudi posle, ki so bili do sedaj v rokah komisij za mesto Gorico oziroma Rovinj. — Beležimo z zadoščenjem imenovanje višjesodnega svetnika g. dra. Tommasinija za predsednika omenjene komisije. Od tega uglednega in priznanega sodnika, odličnega jurista, dobrega poznavalca! tudi naših razmer in našega jezika si priča-j kujemo hitrega, točnega in nepristranskega • poslovanja te važne komisije.
PosL Giunta o razvoju julijskega fašizma.
aPiccolo* in «Popolo di Trieste» prinašata! poročilo o razgovoru, ki ga je imel poslanec Giunta z urednikom lista «Giornale d'Italia*. S pGročiloui samim se dalje ne bomo bavili. — Vsebuje to, kar smo videli sami od blizu osvetljeno s stališča vprašanega. Le k eni točki poročila ne moremo in ne smemo molčati. Poročilo pravi: Hotel Balkan, »Lavoratore«, Na-; rodni dom, Delavska zbornica so bili požgari« in dalje: «Odkrilo se je, da so bili sedež obširne oborožene zarote proti Italiji.* Vseeno i je, če se ima pripisovati netočnost, ki vidi v hotelu Balkan in v Narodnem domu dve različni zgradbi, ter trditev, da je bil naš Narodni dom sedež oborožene zarote, rimskemu časnikarju ali post. Giunti samemu. Zavrniti pa moramo to trditev odločno tudi danes, ka-| kor smo jo v juliju 1920 na vse načine, ki soj nam bili na razpolago. Kdo je to odkril? Po-j slacec Giunta, ki je, kakor je sam povedal, so- j deloval pri požigu Narodnega doma, gotovo! ne; saj tega ne trdi in ni nikoli trdiL Vojaško sodišče, ki je vodilo tozadevno preiskavo, tudi ne tržaška kvestura, ki se je z zadevo pridno | bavila, tudi ne. Mari je mogoče odkril to stra-!
šno zaroto «Piccoio» s svojimi gorostasnim! klcfcasarijami o »societa del coltello», o Slovanski čitalnici itd.? V juliju 1920. smo bili v razumljivem orgazmu in naši tedanji pro- j , testi proti tem in sličnim podtikanjem so bili: ogorčeni, včasih strastni. Čas pa ima tudi glede nas svoje pravice in naš odgovor je miren, formalen protest: Ni res, kar trdite, go-i spod Giunta.
VI. oddelek državnega sveta odpravljen, i
Uradni vestnik (Gazzetta ufficiale) z dne 7. t.! m. objavlja odLok št. 165, s katerim se odpravlja VI, oddelek državnega sveta in se razteguje na nove pokrajine zakon in pravilnik o državnem svetu. Odlok bo stopil v veljavo dne 20. marca t. 1. Podajamo v naslednjem seznam oddelkov državnega sveta in njihovo področ'e: I. oddelek: Zadeve notranjega ministrstva, naučnega ter poštnega in brzojavnega ministrstva; II. oddelek: zadeve ministr-j stev za justico in bogočastje, za javna d~!a, zunanje zadeve, kolonije, pomorski in železniški promet, osvobojene dežele; III. oddelek: zadeve finančnega in zakladnega ter vojnega ministrstva, vojaške podpore ter vojne pokoj- j nine, zadeve tičoče se pomorstva, poljedelstva,, industrije in trgovine, del, aprevizacije in po-j trošbe živil; IV. in V. oddelek sta pravosodna.! — Gori omenjeni odlok odreja, da bodo prešli posli VI. oddelka v področje IV, in V, oddelka, sodnega oblastva ter računskega dvora (Corte dei conti). Poročilo, ki se nanaša na omenjeni . odlok, je še precej odkrito in dokazuje potež-koče, na katere bodo naleteli sodniki, sofeni in odvetniki. Nove določbe, četudi v obliki okrožnic in navodil, bodo poduČevale tiste, ■ ki bodo imeli posla s to važno juridično ustanovo.	;
Proces Marezig-ancev bo pričel jutri ob 9. uri. Predvideva se, da bo trajal rajmant 10 dni. Natančna doba, koliko bo trajal ni dole-, če na z ozirom na obširno gradivo.	i
Trgovine v Trstn bodo danes, zadnji dan-pusta, odprte samo do 13. ure.	j
Tečaj za italijanščino. — Vse one tovariše; in tovarišice, kateri so se prijavili pri tov. I. Vlacovichu. obveščam, da se bo tečaj otvoril ■ v četrtek dne 15. t. m. ob 10. uri v prostorih! lj. šole v Nabrežiri. Ob tej priliki se bo raz*- j pravljalo o morebitnih okolnostih in težko-' čah ter o končni določitvi kraja. — Tajnik oč.< društva za sež. okraj.
Tečaj za krojenje priredi «žensko dobrodelno udružen:e» v Trstu. Poučevala bo diplomirana učiteljica. Opozarjamo na ta tečaj naše okolicanke, ki nimajo Često prilike se spopolniti v šivanju v tako kratkem času in po tako ugodnih pogojih. Učni prispevek za celi mesec bo znašal le 40 lir, medtem ko stane r.čnina v sličnih privatnih tečajih, štiri do petkrat več. Razen tega je Udruženje pripravljeno znižati učno pristojbino revne-'šim učenkam. Porabite priliko in prijavite se čimprej na «Žensko dobrodelno udruženje*, Trst, centro, casella postale 384.
Zahvala. Vodstvo rojanske slov. šole se iskreno zahvaljuje ugledni « Organizaciji vojnih sirot* za obdarovanje vseh vojnih sirot na šoli s tkanino za obleke in «Marijini družbi* v Trstu za obleke revnim, a pridnim tukaV Šnjim šolskim deklicam. — Šolsko vodstvo.
OruSftvene vtHI
Dane« vat k Sv. hran v Narodni dom na plesni venček, kl (a priredi podružnica Šolskega društva v korist otroškemu vrtcu. Začetek ob 8. uri zvečer in konec ob petelinovem petju.
Zveza "Marijin dom». Danes 13. t. m. se ponovi v družbinih prostorih v ulici Risorta št. 3 (za gradom) dr. Krekov: «Turški križ*, igra v 4. dejanjih s petjem. Začetek točno ob 17. uri.
DANES me vrši v dvorani DKD pri Sv. Jakobu ples t korist podružnici «šolskega društva* pri Sv. Jakobu. Začetek ob 8. uri zvečer, i konec ob 4. uri zjutraj.
I Sušnikova prireditev 18. t. aau Opozarjamo | vnovič naše občinstvo na umetniško priredi-j tev, ki se vrši v nedeljo, 18. t. m. v dvorani j DKD pri Sv. Jakobu. — Nastopi v prvič pred j širšo javnostjo izborni baritonist Sušnik, So-' deluje pri tej prireditvi tudi dram. odsek M. D. P. - Sv. Jakob z igro «Maska Satana*.
»Tržaško kolesarsko društvo« bo imelo v četrtek, 15, t. m, sejo ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Vljudno so vabljeni, da se seje udeležijo odborniki in odsek, izvoljen na sestanku dne 28. januarja t, 1. Člani dobrodošli. Ker so točke dnevnega reda zalo važne, se računa na gotovi in polnoštevibio ude ležbo. — Predsednik.
Iz tržaškega življenja
Ogenj v stanovanju. V nedeljo zj. je začelo nenadoma goreti v stanovanju Bartolomea Fer-hjga na Greti-Serbatoio št. 315. Ogenj so pogasili ognjegasci glavne postaje. Skoda znaša okoli 1000 lir.
— Par ur pozneje so bili ognjegasci telefo-; nično pozvani v stanovanje družine Oriandini v ulici Bencdctto Marcello št. 2. Ogenj je nastal radi tega, ker so se vnele v dimniku saje.
Ogenj v delavnici. V nedeljo zvečer ob 21.30 so biU ognjegasci pozvani v delavnico mizarja Romea Romeo v ulici Enrico Totli, kjer je gorelo več zabojev. Ogenj so pogasili v kratkem času. Škoda znaša 1500 lir.
Aretacija. V nedeljo je bil aretiran neki Se-condo Robba, star 28 let, stanujoč na Garibal-dijevem tekališču, ker je na sumu, da se je udeležil ponesrečenega roparskega napada na ljubljanskega trgovca, o katerem amo poročali v nedeljski številki.
Enajst hlebov sira. V nedeljo zvečer so vdrli neznani tatovi v skladišče Ferdinanda Simšiča v ulici Manzoni št. 5 ter odnesli 11 hiebov sira v vrednosti 7000 !ir.
Zbirka vianuinega orodja. Neki policist je aretiral v nedeljo zvečer v ulici Carpison dva j aeeška: Rudolfa Abrama, starega 19 let, brez skiiaega bivališča in Filipa Dika, starega 25 lrt; sianujočega v ulici Domenico Rosaciii. Mladeniča sla bila aretirana, ravno ko sta pri-iefcia prizadejena iz hiše št. 14 v ulici Carpison, kjer sta hotela baje vdreti v neko sia-oovaajc. Preden sta prišla mladeniča v pest policista, sta vrgla od sebe popolno zbirko vinmiinega orodja.
Silen požar na bivšem vzorčnem semnju pr" Sv. Andreju. Včeraj popoldne okoii 4.45 je nenadoma izbruhnil silen požar na bivšem vzorčnem semnju pri Sv. Andreju, O tem so bili nemudoma obveščeni ognjegasci glavne postaje. Toda še preden so prihiteli ti na lice meeta,'so že bife — radi silne burje — vse ta-t^oJnje barake v plamenu. Ognjegasci in vojaki. ki so pozneje prihiteli na pomoč, so napeli vse moči, da bi lokalizirali ogenj. Toda to se jim ni žalibog posrečilo, kajti silna burja jim je onemogočila vsako nadaljno delo, tako da niso bili v stanu rešiti niti ene barake. Vsega skupaj je zgorelo približno petdeset barak. Vzroki silnega požara so še neznani. Škoda se ni še cenila. Vendar pa je velika.
Poskusen saaoKor. V nedeljo zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico zasebnico Alojzijo Musscro, staro 21 let. Mladenka si je hotela va.e;i življenje radi nesrečne ljubezni. V ta nataeu je zavžila nekoliko hipermanganata. N-euo stanje ni nevarno.
Pretep v gostilni. Včeraj po noči se je prijavil na rešeni postaji delavec Eduard Wer-rnei. star 33 let, stanujoč v uKci Riborgo št. 22. Ime), je rano na glavi. Dejal je, da ga je ranil med pretepom v neki gostilni v starem mestu neznan človek. Wermer bo okreval v 4. ali 5. dneh.
Vesti z G&rSškega
Spremembe v goriškem lašju, Na mesto dosedanjega konzula goriškega fasja inž. Keilanda je imenovan cav. Francisci. Najbrže je to posledica1, hudih sporov, ki vladajo v goriškem fasju.
Društveni ples G. S. O. V soboto, dhe 10. t. m. je priredila «Goriška Slov. Omladina* v okusno z zelenjem in cvetjem ozaljšani dvorani *Trgovskega doma* svoj tradicionalni dinštveni ples, ki je bil prav dobro obiskan in je v vsakem oziru dobro uspel. Prireditve se je udeležbo mnogo gostov z dežele in tudi Tržačani so bili precej številno zastopani.
Ples je otvoril predsednik društva g.
__	P O D LISTEK
OLD SLEWTH:
TnjinsM Kovčeg
Kriminalen roman iz ameriškega življenja.
P o si v eni i Slav omi r Josipovič.
«Tako &em mislila; toda zdai sem popolnoma prepričana, da temu ni bilo tako. Pripovedoval mi je o svojem velikanskem premoženju, katero je bil že spravil vse v neki kovčeg, označen z mojim imenom. Velel mi je, da naj pošljem kovčeg v New York. To sem tudi storila. Ko sem prišla s pošte domov, sem zagledala nekaj groznega. Za moje odsotnosti si je bil moj oče zadal smrtno rano. Hotela 6em hiteti na po-meč, česar pa ni dopustil — zakaj zavednosti še ni bil izgubil — nego me je prosil, naj tega ne storim za vse na svetu. Potem je še Tekel, da se je hote smrtno ranil ter mi dal še druga določna navodila. Svojo mater naj poiščem! sama, je dejal, in tudi da nikdo ne ve, da jaz| Še živim ter da tega tudi ne sme nikdo izvedeti, zakaj drugače bi me umorili zaradi mojega bogastva.* '
«Torej se je vaš oče resnično umoril sam?»
«Da.»
--Dobro je, da to vemo. Ali vam je povedal, kak vzrok?*
«Rekel je, da je prišel ob razum. Vedno razmišljanje in tuhtanje ga je pripravilo do tega. 2e dolgo, da ga je navdajala misel, da se sami lconča.»	t
•Ali imate oporoko?»
«Da. Dal mi je vse. Oporoko naj pokažem le v slučaju, da najdem svojo mater ali pa ako bi se vse zamotalo v mojo škodo.»
»Zdaj mi pa še povejte, zakaj niste šla po kovčeg?»
«Moje srečanje z vami, me je odvrnilo od tega, in dobro sem se ttidi zavedala, da bi me lahko smatrali za morilko mojega očeta. In ako bi bili še celo dobili pri meni kovčeg, bi bilo to lahko postalo za mene usodepolno. Zato sem odločila, da pustim kovčeg tam vsaj en teden. Ko sem potem prišla ponj, ga ni bilo več. Nekdo ga je bil že odnesel. Hotela sem odgovoriti na objave, pa zadržal me je zopet neki dogodek.»
•Vaše snitje s zastrto damo •>
Deklica ga je začudeno pogledala.
«Na to sem naletel slučajno,* je dostavil Manfred v pojasnilo in povedal, kako se je bilo to dogodilo.
Komaj je bil dokončal svoje pripovedovanje je že nekdo potrkal na vrata in gospa, od katere je bila gosptca Silver najela sobo, je vstopila z izijavo, da želi govoriti neka dama z gospico Silver.
* Imena ni povedala nikakega,« je dejala gospa.
•Vprašala je le po mladi dami, ki stanuje tu.»
«Po.jditefc» je rekel detektiv hitro in odločno gospici Silver, «osebo odpravim sam.» «Recite ji, naj vstopi,* je dejal obrnivši se h gospodinji.
Takoi oa to ie vstopila Ženska, katero «e bal
iVianired pred kratkim videl skupaj s Sauder-soaa. Zavzela se >e, ko je zagledala pred seboj moškega,
«No, gospica,» te spregovoril naš junak z zaupnim glasom: «Saj ste že tukaj; pridite kar bliže, orodje imate pri sebi?»
«Kdo ste vi in kaj menite?» je velela oseba začudeno.
•Hoteli ste posetiti gospico Silver. Hoteli ste jo umoriti, da bi dobila premoženje Lucy." Sa-unders bi se potem poročil z Lucy in potlej hočete vi umoriti Lucy in končno bi se vi poročili s SaundersomI AH se ni tako glasilo?«
Pri teh besedah je pristopil tikoma k prestrašeni ženski, odgrnil njen pajčolan in zrl v njeno mrtvaško bledo obličje.
•Kdo ste vi?» je komaj slišno dihmla oseba.
•To je tu brez pomena,* je odgovoril detektiv, in vidite, da vem vse. Dajte si dopovedati le to-le: Ako bosta vi in Saunders jutri še na ozemlju Združenih držav, vas dam prijeti takoj! Ali me razumete?*
•Vi ste detektiv,* je jecljala ženska komaj slišno.
•Tako je. Oba vaju imam v pestil Opozarjam vas! Kaj mislite storiti?*
•Zapustiti Ameriko.*
•Najboljše storite. Poberi se takoj od tu in vzemi s seboj tudi Saundrsa, kateri naj te potem te vzame, če hoče.»
Ženska io je kar popihala in pol ure potem, je stopil oet«kth v svojo hiša,
Dalje.
Kounan s prokroviteljica plesa gospo Mi-lrco Medveščekovo. Hvalevredno je, da so prireditelji poskrbeli za zabavo in razvedrilo tudi starejših gospodov in onega življa, ki se ne more sprijazniti z modernimi plesi. V resiavracijskih prostorih je namreč «čramelj» neumorno igral naj poskočne jše polke in najnežnejse valčke,; kakor da heče protestirati' proti raznim on es t epom in fokstrvtcm Sežancev, ki so| igrali pri plesu v dvorani. Ni čuda, da je bilo tudi razpoloženje navzočih veselo.
Večina posetiteljev je vztrajala do konca in se je začela razhajati šele proti' jutru.
Književnost In umetnost
Ljubljanski Zvon t. Štev. novega letnika je pravkar izšla. Odlikuje se z zelo mnogovrstno vsebino. Dr. I. Glonar je objavil stvarno in zanimivo pisan članek »Lepa knjiga», v katerem se je lotil pri nas doslej še popolnoma nena-četega vprašanja o zunanji knjižni opremi. Članek si bo s pridom prečital ne samo vsak ti-skarnar, založnik, stavec, pisatelj, marveč tudi vsi, ki umejo ceniti pomen lepe .knjige. —
Vseučiliški profesor Dr. I. Prijatelj naš uvaja v poezijo «Mlade Poljske*. Članek, katerega začetek nam nudi pregled preko evropskih Iiterarnofilozofskih in umetnostnih struj pred simbolizmom in dekadenco, ni za čitatelja samo instruktivnega pomena, temveč mu nudi naravnost umetniški užitek. Z napetostjo pričakujemo nadaljevanja te nadvse zanimive razprave. V «Interview-u* nam je Janko Kralj podal nekaj odgovorov slikarja Fr. Tratnika za časa njegovega bivanja v Florenzi. Ta »Inter-view» je izredne važsvosti za poznavanje notranjega razvoja in stremijen znanega slcven-skegai umetnika. Priljubljena slovenska pisateljica Marija Kmetova je pričela objavljati svoj roman «V metežu». Roman, ki nam v svojem prvem poglavju slika tržaško velikomest-no življenje in razdvojenost mlade poročene žene, je pisan v priprosteir», naravnem in ljubeznivem realizmu. Romanu bodo zlasti čitateljice Ljubljanskega Zvona gotovo sledile z rastočim zanimanjem. — Ferdo Kozak je priobčit v intimnem jacobsenskem slogu pisano zgodbo mlad« ljubezni, imenovano «Bela povest*. Miran Jarc pa prvi dve poglavji svoje daljše novele «Črni čarode|i» ki je zajeta naravnost iz vrtincev kaotične sodobnosti, — V pesniškem delu s>c zastopani Igo Gruden, Alojz Gradnik, R. Peterlin — Pefruška in Fr. Al-breeht. — V književnih poročilih nam dr, Ferdo Kozadc zelo nazorno analizira Cankarjev dramatični prvenec ^Romantične dušes, prol. Dr. F. B. z veliko pohvalo govori c literarno pomembnem Sc-vretovem prevedu Scfoflde^e-v«£a Kralja Oidipa, univerzitetni profesor Dr. A. Gavazzi pa temperamentno, a povsem upravičeno zavrača šovinistično pobarvane trditve Randijevie itaHfanske knjige «La Jugcr,!avia». j Rszen terfa imajo* svo-ja literarna poročila še M. Jare, A. D„ I. Zoreč in Dr. M. A. — V Kroniki naj omenimo, predvsem glasbeno poročilo komponista J. M. «Iz koncertne dvorane* v katerem je podana po-vsem objektivna stvarna in strokovna sodba o najvažnejših glasbenih orireditvah tekom zadnjega časa v Ljubljani. Kakcr nam sporoča uredništvo, se bodo taka poročila redno nadaljevala. Razen bogate vsebine januarske številke moramo še pripomniti, da,, se letošnji Ieinik Ljubljanskega Zvona odlikuje z zelo moderno zunanje: opremo. Opozarjamo torej vse zavedne in kulturne Slovence na to najstarejšo slovensko revifoi in jo toplo priooročamo. Naroča. 6e pri Tiskovni zadrugi v Ljufelijani, Prešernova ul. 54.
Narcčnina znaša za celo leto Din 90.— za inozemstvo Din 105.—.
DAROVI
V	popolnitev darov v »Edinosti« št. 18 od 21. I. 23. nam je omenili, <3a je oba bloka št. 240 in št. 300 razprodala gdčna Lojzka Gruden (županova), katerih izkupiček je bil izročen »Šolskemu društvu.*
Za podružnico *Šo1. drusiva-> pri Sv. Ivanu so darovali oz. preplačali ostopnino: Cok L2, Drufovka Emil L 3, Ščuka Iv. L 5, Milič L 4, Vadnal L 1, Dr. K. L 5, Karol Besednjak L5, Dr. S. L 1, družba jutranjih petelinov nabrala 19 L in 1 drahma; Srefcotnjak L 3, H. Pertot L 3, Dr. Pertot L 10, Mahnič L 5( Stojkovič; L 2, Požar L 3, Milič L 1, Negode Josip L 3, V. Suban L 5, Družina R. L 15, Martelanc L 5, Dr. V. L 1, Žgur L 1, Jaklič Josip L 2, Kariž Josip L 5,'Gulič L 2, Žgur Iv. L 15.
Ob priliki nekega družinskega dogodka nabrano pri omizju pri Sv. Ivanu L 62.10.
Germek A. L 10, Kerševan L 2, Jusli Suban L 20, Slava P. L 5, Valjuška 3, G. Schmidt daroval 2 kg ocvirkov, A. Jaklič popustil na kuhinjski posodi L 10; vsem darovalcem srčna hvala!
Marijina družba v šturijah pri Ajdovščini fe | nabrala med vaščani na bloke št. 383, 384 in 385 L 200.— Vrlim nabiralkam kakor vsem ceni. darovalcem srčna hvala!
V	spomin pok. učitelja Blaža Sedevčič daruje učiteljsko oso bje v Robanu L 50 za •Organizacijo vojnih sirotSrčna hvala!
Svetokri?ke »Liempe« nabrale na neki svoji zabavi L 25 za »Šolsko društvo.«	i
" 1 *"" 1 ■ ' ■■ ' "i Borzna eoroiila.
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, dne 12. februarja 1923. ogrsfce krone	0.7.'».—o.aafto
avstrijske krom ....... 0.0295 0.0326
češkoslovaške krone ••••••• 61.75.— 62.26
! dinarji •• .......... • 2o.&o.~ 20.fi0
! Icjl	10.—.— 1050
I marke .............. 0.07— 0.4M
, dolarji.....................20.65. — 20.h-t
francoski franki.........1*8 12b 50
ivicarfk! franki . . . ......39»».—.—ot>4 —
angleški funti papirnati ......97.25.— 97.50
Mali
se računajo po 2G stot. beseda. — Najmanjša
pristojbina L 2___ Debele črke 40 stot-
beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
ZLATO, srebro kupujem. Krone po L 1.40, Via Ferriera 16, II., desno.	216
POZOR! Hiša v Tolminu št. 9, z vodovodom vsako trgovino ali obrt, se proda po ugodn/ ceni. Natančnejša pojasnila se dobiio isto-tam.	191
POZOR! Krone, korale, ziaio, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuie edini grosist Belleli Vita, via Madcnnina 10, I.	32
ZALOGA	VIN
belega vlpavca, isf?sksga refožka in kraškega terana
po zmernih cenah. — Postrežba na dom«
Priporoča se F. STRUČAK
Via Cunicoli S.	24
POHIŠTMO. „
Poročne sobe, slavonsko de'o, suhe, zajam* čene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinje L 790, železne postelje s kovinnstlmi inre žami L 165, otroška postelja popolna L 200. TttHK, VSa S. Lszsaro št. 10.
Resnično znižane cene. PoŠiijatve in embalaža za deželo.
Partija šivalni s!ro-	' '
jev, novih, Singerjev f^M^^^i sistem, s petletnim
jamstvom po	t
I jUfl_ drugi | SEf|_
L ^tUe sistem L tJJde -Mehanična delavnica Pietro CervsHSn! Trst, tfia ^sari 17.
Pošiijatve na deželo. — Posebni popusti za preprodajalce.	(35)
z jelko	*
najboljše sredstvo proti kašlju,	[f§
i prehlajenju, hripavosti, zaodrasJe	đ
in otroke	Hi
ima v zalogi	56 fjgj
Lekarna v-. Vipavi
Zavitok L 2.—. — Z&HT&VAJTE JIH POVS33! — ||
Nshišjo csr<<$ pSatujem 22
k\n&3 slatin tisk,
iazbesav, mafk, ve-veri€t krtov« c3fivj3H fin domačih sajcev. r^^SSnm^-
D. WiHDSPHCH
Trst, Via Cesare Battisfi št.
II. nadst., vrata 16	^
[Sprejemajo se pošiijatve po pošti.
I Jadranska banka v Trstu sporoča tužno vest, da je danes, ||lj dne 12. t m., v sanatoriju v Ljubljani preminul njen soustanovi- ||| telj in član njenega upravnega sveta, velezaslužni gospod	|||
Ivan Mankot 1
k! je od njene ustanovitve sem požrtvovalno posvečal svoje moči in svoja bogata izkustva v korist zavoda.	|||
TRST, dne 12. februarja 1923.	||1
Krone 11.67, goldinarji L 4.50
Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1 _(Plana goldonO_«